,, Primorec “ izhaja vsakih Štirinajst dnij.kot priloga brexpUino; drngaže stanu po pošti ali na dom .pošiljan za celo loto $0 kr.; za tujo države vefc poštni stroški. ,,Sočau z ,,Gosp. Listom1' in ,,Primorcem“ stane na loto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in npravništvo je v Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo se lo iz narodnih krogov. Pla&njojo se: za šesteroatopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plašila vrše se naprej. Posamične številke se prodajajo po 2 kr. Rokopisi se ne vračajo.
Sv. O« Uv Kilt
obhajal bo v nedeljo 19. t. m. 50 letni spomin Svojega škofovskega posvečenja. Vsi katoliški narodi bodo z Njim vred praznovali to izredno slavnost v zgodovini svete cerkve, veseleči se, da je dobrotno neb6 do tak6 pozne starosti ohranilo slavnovladojočega Sv. Očeta Leva XIII. na papeškem prestolu. Ali Slovani pa, katerim je Sv. Oče izkazal še posebno naklonjenost, dolžni smo Mu ob lej redki priliki še posebne zahvale in toliko večje udanosti in hvaležnosti. Zategadel je današnja „S o č a“ izšla v praznične j obleki, proslavljajoča na prvej strani Sv. Očeta Lem XIII. in njegovo veliko na Idonjenost do slovanskih narodov. Zat6 ne bomo na tem mestu obširneje pisali o tem izrednem dogodku, marveč le opozarjamo svoje Čitatelje na slavnostni članek v „Sočiu.
V nedeljo 19. t. m. naj se razlega po vsej slovenskoj domovini soglasen vsklik:
Slava sv. Očetu !Levu XIII.!
Razgled po svetu.
;t PravoHltiv Aloj* Trojan.
— Češki narod žaluje nad grobom enega svojih najboljših sinov, nad 80 letnim starosto svojih prvoboriteljev — dr. Trajanom. Nad 60 let deloval je navdušeno in vstrajno do zadnjega diha za svoj ljubljeni narod. Veliko je pretrpel v dobi brezobzirnega absolutizma, zlasti v dobi divjega zatiranja češkega naroda. A ostal je neupogljiv do zadnjega svojega diha. Kako živo seje sivi starček zanimal za nas Jugoslovane, kako dobro je poznal naše reve in težave, prepričali smo se 1. julija 1891., ko smo se v tihem večernem hladu nad eno uro sprehajali ob bregu Veltave v zlatej Pragi. Občudovali smo njegovo gorečnost in narodno odločnost, kakoršne si ni lahko misliti pri možeh njegovih let. Bog mu daj dobro!
Grof Jloheiurart. — V nedeljo je.slavil grof Karol Hohemvart, poslanec, kmečkih občin gorenjskih, svoj sedemdeseti' rojstni dan in politični somišljeniki in prijatelji njegovi so mu čestitali ter priredili več častnih ovacij. Grof Hohenwart je rojen na Dunaju; 1. 1848. stopil je v politično življenje, in sicer kot zastopnik ljubljanskega Okrožja v Frankobrodu, kjer pa ni mogel.izvrševati mandata, ker je bil zbor! že prej razpuščen. Hohenwart je stopil v državno službo in postal po kratkem služ*'
bovanju na Reki in v Tridentu deželni predsednik na Kranjskem, potem na Koroškem in končno namestnik na Gorenjem Avstrijskem. dne 7. februvarja 1. 1871. je postal ministerski predsednik in sestavil ,prvo, Slovanom kolikor toliko prijazno vlado, a svojih političnih načrtov zlasti glede Češke ni mogel izvršiti, ampak se je moral dne 26. oktobra istega leta umakniti in prepustiti svoje mesto nemškim liberalcem. Od tedaj je vodja konservativne stranke v državnem zboru in ako komu, mora biti ta stranka hvaležna njemu ne samo za vse pridobitve, ampak sploh za svoj-obstanek.
—	Grof H. dobil je o tej priliki od vseh stranij prav laskavih častitk. Konservativni klub izročil mu je posebno adreso in priredil mu slavnostni obed, katerega so se udeležili tudi ministri Taafte, Schbnborn in Falkenhayn. Mestni zastop pražki poslal mu je jako srčno častitko. Mladočeški klub poklonil se mu je v posebni deputaciji, ki je Hoheinvartu častitala imenom celega češkega naroda, pri katerem je H. v dobrem in prijaznem spominu, ker je bil vedno resničen prijatelj njegovim težnjam. Češki narod mu nikoli ne pozabi, da se je potezal za uresničenje češkega državnega prava.
Najvišje sodišče. — Predsednik tega sodišča, nemški liberalec dr. Stre-mayr, izdal je naredbo, da vsi nenemški spisi se morajo poprej preložiti v nemščino in še le potem se razdele poročevalcem. Ta naredba je jako razburila Slovane. Tudi Poljaki se pripravljajo na stanoviten odpor; enako vsi češki poslanci. V državnem zboru bodo zaradi tega še viharne seje.
Hrvaško. — V Zagrebu je umrl škof Fran Gašparič v 71. letu starosti. Po smrti kardinala Mihajloviča je vodil zagrebško nadškofijo. Rodil se je v Zagrebu, kjer je preživel tudi zadnjih 33 let svojega življenja. — „Obzor" poroča iz Dubrave v Medjimurji, da je tamkaj porodila kmetica Mara Vidakovič dete, ki je imelo 2 glavi, 4 roke in 3 noge. — Stolna cerkev v Zagrebu je že toliko dogotovljena, da bo v njej prva služba božja v nedeljo 19. t. m. v proslavo papeževe 50 letnice.
—	V Splavnici pri Belovaru je neki Simo Tomič s sekiro ubil svojo nezakonsko ženo, tri otroke in kouečno sam sebe.
—	V Zagreben je začel izhajati nov leposloven list „Prosvjeta". Izhaja vsak petek in stane 7 gld. na leto.
Ha*ne novice. — P r i n c F e r d i* nand, bolgarski knez, zaročil.se je s.prin-c^zinjo Marijo Luizo Bourbonsko. Minister Stambulov je naznanil to novico bolgarskemu narodu s posebnim oklicem. To so Bolgarji vriskali od veselja! — V Italiji se razkrivajo čedalje grše reči pri tamošnjih bankah. Za „banca romana" prišla je na vrsto „banca nazionale", kjer se tudi dokazujejo velike sleparije. — Na Angleškem je mini-. sterski predsednik Gladstone predložil zbor-. niči predlogo o nezavisnosti Irske, ki je vsa 1 katoliška. Ves svet z .napetostjo pričakuje novic, kakošna j« ta svoboda po Gladsto-
novih mislih. — Angleži hočejo pomnožiti svojo posadko v Egiptu; to pa Turkom iu Francozom ni po volji, zato je zavladala med njimi kaj huda napetost. — V ()ikagn v severni Ameriki bo na jesen velik katoliški shod, ki se bo bavil posebno z delavskim uprašanjem in s stanjem ameriških Indijancev in Zamorcev. — Na Srbskem se bližajo volitve v skupščino, pri katerih bo, kakor vse kaže, ,velik ravs in kavs med raznimi strankami. — V Italiji sklenilo je ministersivo, da se bivši minister Boughi postavi na zatožno klop zaradi dveh član* kov o dolžnostih kralja. — Na Francoskem sta bila zaradi panamske goljufiije obsojena sloveča inženirja Lesseps in Jujfel. Prvi je pred 26 leti izvršil sueški prekop, drugi pa 1. 1889. po njem imenovani stolp v Parizu. Mnogi drugi sleparji pridejo pred porotnike.
Goriške novice
Urnik slovenskih cerkvenih govorov v
Gorici, kateri smo prinesli v zadnji številki po „Primorskem Listu", naj se vsled poročila, ki nam je pozneje došlo, popravi v naslednjem zmislu. V prvostolni cerkvi sv. Hilarija in Tacijana ter v župnijskih cet-kvah sv. Ignacija na Travniku in sv. Vida na Placuti je slovenska prepoved vsako nedeljo in praznik ob 6. uri zajutra, v cerkvi sv. Roka pod Turnom pa vsako drugo nedeljo ali praznik ob isti uri. V semeniški kapeli je razen o velikih praznikih in šolskih počitnicah kršanski nauk za odrasle vsako nedeljo ob 3. uri popoldpe, ob nedeljah v postu pa križev pot. Tudi v cerkvi oo. kapucinov je slovenski križev pot vse postne nedelje nekoliko pred 5. uro zvečer. V cerkvi oo! frančiškanov na Kostanjevici je vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne prepoved in blagoslov za slovenske tvetjerednike sv. Frančiška. V cerkvi sv. Ignacija šo postne pridige vsak petek ob 6. liri zajutra. Veliki petek je v prvostolni cerkvi slov. propoved ob 6. uri zajutra, v cerkvi sv. Ignacija pa ob 7. uri zvečer. V prvostolni cerkvi in v cerkvi sv. Ignacija je vsako nedeljo, izvzemši velike šolske počitnice, ob 21/2 popoldne kršanski nauk za otroke, ki ne hodijo v šolo; v zadnje imenovani cerkvi je po krš. nauku ob 3 urah blagoslov z Najsvetejšim.
Posebna deputacija slovenskega narodno-.političnega društva ^Sloga" ter „Slovenskega bralnega in podpornega društva .v Gorici" poklonila se je,pretekli .pope^le-Ijek prevzvišenemu gospodu .bnezu in nadškofu ter izročila mu čestitke imenovanih j društev k papeževi škofovski petdesetletnici s podpisi vseh članov dotičnih odborov.
Prosila je prečastitega vladiko naj bi r blagovolil izročeni čestitki in izjavi o si-ndyski udanosti in ljubezni do'sv. Očeta odposlati v Rim na pristojno mesto ter tudi od-Svoje strani na znanje vzeti zagoto-
vilo, da rečeni društvi hočete tudi naprej v obsegu svojih pravil na katoliški podlagi delovati za Korist svojih članov, oziroma Slovencev na Goriškem.
Milostljivi gospod knez in nadškof sprejel je deputacijo s svojo znano ljubeznivostjo ter izrazil svojo zadovoljnost s tem, da se imenovani društvi spominjata slavnosti sv. Očeta ter da javno izpovedala svojo udanost, pokorščino in sinovsko ljubezen do katoliške cerkve in do njenega vidnega glavarja, slavno vladajočega Leva XIII. Obe-čal je, da z veseljem odpošlje izročeni čestitki z drugimi, ki mu še dojdejo, o svojem času na pristojno mesto, ter izrekel svoje trdno prepričanje o globoki vernosti slovenskega naroda v njegovi ogromni večini in o njegovi neomahljivi zvestobi do Boga in do katoliške cerkve. Obžaloval je navskrižnosti, ki včasih niso v nikaki razmeri z uzroki, ko se napravi cel vihar iz ene same napak zasukane in zavite besede. —
Slednjič je skrbno popraševal po bolnem g. predsedniku obeh društev, kateremu želi prej ko prej popolno prejšnje zdravje, ter je milostno odpustil deputacijo, ki je odšla s prepričanjem in čutom v srcu, daje stala pred duhovnim očetom, kateremu najtopleje bije srce za blaginjo naroda, in kateri nima večje želje od te, da bi videl svojo čedo srečno v času in v večnosti. Slava mu!
Papeževo slavnost priredili so v nedeljo 12. t. m. ob 57a uri zvečer bogoslovci tukajšnjega osrednjega duhovskega semenišča po naslednjem vsporedu: 1. Simfonija iz Verdijeve „Giovauna d’ Arco\ sviral orkester bogoslovcev, pomnožen z nekojim! prijatelji glasbe pod vodstvom č. g. Lud. Lacine, kapelana v Št. Petru. 2. „Laudes Leouis XIII“., hvalnica Leva XIII., latinski govoril tretjeletnik g. Franc Knavs, goriške nadškofije. 3. „Petrov brod", skladba Fr. Gerbiča, pel zbor bogoslovcev. 4. „Papež in svoboda", slovenski govor, govoril četrtoletnik g. Franc Guzelj, gor. nadškofije. 5. „Sarafan“ in „Vienac hrvatskih n dro d ni h popjevka“, udarjali na tamburice bogoslovci. 6. „Bar ca rola", uglasbil G. Sinico, pel zbor. 7. Mozartovo sinfonija iz „Don Juana" sviral orkester.
8. „Leone XIII. e la (jnestione sociale,“ Lev XIII. in socijalno vprašanje, italijanski govoril četertoletnik g. Al. Luxich, tržaške škofije. 9. „Zemaljski raj“ I. pl. Zajca, pel zbor. 10. „Koncert na gosli", uglasbil L. Lacina, sviral orkester, ter slednjič „Hymnus in Leonem XIII", himna Levu XIII, zbor z orkestrom. Slavnosti se je udeležil milostljivi gospod knez in nadškof z mnogimi duhovniki in obilnim odličnim občinstvom. Vspored se je v vseh točkah izborno vršil v vredno proslavo slavljenčevo in v Čast mladim izvršujočim močem.
Pustno veselico priredili so pretekli ponedeljek tudi gojenci tukajšnjega kuezo-nadskofijskega in Werdenberškega semenišča. Po 5. uri zvečer sešlo se je v prostorni obednici precej odličnega občinstva duhovskega in svetnega stanu, na čelu mu prevzvi-šeni gospod knez in nadškof. Na to se je vršila veselica, obstoječa iz slovenske in italijanske glediške predstave ter iz raznih pevskih in glasbenih točk, po določenem vsporedu. Gosto odobravanje navzočih gostov je pričalo, da so mladi pevci in 'gralci svoje naloge dobro vršili. Vsa veselica naredila je, kakor se je videlo, prijeten vtis na vabljene goste, kakor tuđina izvršujoče in poslušajoče gojence
Letošnji kratki pust dokončali smo v Gorici brez velikega hrupa in šuma. Veliki ples v „Goriški Čitalnici" nikakor ni bil velik, ampak v vsakem oziru čmernejši od
drugih' let. Kostumov in mask je bilo manj od drugih let, a kar jih je bilo, bila so krasne. Ples trajal je do 5. zjutraj. — Pust v slovenskih krogih zaključil je „Goriški Sokol" z živahnim plesom, ki je bil jako številno obiskan. Ta ples je odvrnil naše ljudstvo od maškerade v laškem gledišču.
V torek popoldne bilo je na Travniku in sosednih ulicah vse živo — zijajočega občinstva, drugega pa nič. Ni denarja!
Pomladanski dnevi. — V Ljubljani
dobili so v nedeljo zopet sneg. Razveselilo se ga je najbolj revno ljudstvo, ki ima od tega zopet nekaj zaslužka. Mi v Gorici pa nič ne vemo o vsem tem, ker tu imamo pravo pomladansko vreme. Pomladansko solnce prav prijetno greje in oživlja naravo iz spanja. Želeli bi si raje še nekoliko mraza, da bi se narava ne obudila, ker navadno pozneje vedno pritisne toliko mraza, da cvetje omrzne in odpade.
Kakd so tolažijo. — Goriška „Unione Ginnastiea" imela je v soboto veselico, pri kateri je med drugim neki Leopold Trava-ni (bolje Travan) deklamoval neko pesem, ki končuje s slovi:
Lasse pur che i canti e subii
E che i fazzi pur dispeti;
Nella patria di Favetti
Non se ne parki che italiani
To se pravi po slovenski:	Le pustite
jih (namreč Slovence), naj pojejo in nas nadlegujejo ter naj nam le nagajajo, saj v Favetti-jevi domovini se govori le italijanski.
Kako smešno se tolažijo! Ako mislijo, da je Favettijeva domovina doli kje v Toskani, no bodi, ali v Gorici je nespametno tako besedovanje, ker tudi tu se govori več slovenski nego italijanski. In govčrilo se bo vedno več, ker Slovenci govore čedalje manj italijanski, Italijani pa morajo govoriti vedno več slovenski. O, kaleč radi boste še govorili slovenski, da bi le imeli s kom!
Deželni odbor goriški najraje in če le mogoče dopisuje v italijanskem jeziku. Tudi c. kr. okrajnemu šolskemu svetu goriškemu dopisoval je italijanski, dasi je uradni jezik zadnjega slovenski. Enak italijanski dopis prečital se je tudi v zadnji seji. Nejevolja zaradi takega ravnanja deželnega odbora bila je splošna. Zato je predlagal g. Andrej Konjedic, veleposestnik in župan v Rlaveh, naj se deželni odbor pozove, da bi dopisoval z okrajnim šolskim svetom v slovenščini. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Dobro! Tako je prav! Ako sami ne bomo spoštovali svojega jezika, kdo pa?!
Goriški magistrat pokazal je te dni zopet svojo prijaznost do nas Slovencev. Goriški „Circolo cattolico" gaje namreč naprosil, da bi mu dovolil veliko mestno dvorano za papeževo slavnost. Mestni župan je bil že pri volji ugoditi tej prošnji. Ali ko je izvedel, da v sporedu se nahaja tudi govor v slovenskem jeziku, poprašal je 16 starašin, ali hoče dvorano dovoliti. In čujte: 15 njih izreklo se je proti dovolitvi in le eden je bil zanjo. — O le čakajte, pride čas tudi za nas Slovence! Plačevali vam bomo z enako mero!
Vode ni! — Od vseh stranij prihajajo poročila o velikem pomankanju vode. Ob največji poletni suši ni slabše v tem oziru. Soča in Nediža ste se takč grozno posušile, da stari ljudje kaj takega ne pomnijo. Najhuje čutijo to sušo naše dekle in vodo-nosilke v Gorici, ki morajo po cele ure čakati, predno pridejo na vrsto. Pa tudi mlin v Stračicah in papirnica v Podgori močno pogrešata Sočine vode.
Kdor drugim jamo koplje sam vanjo pade, dč pregovor. O resnici teh besedij se
je najbolj prepričal neki list v Gorici, čegar ime začenja s črkama „R. K.“ Ta čudak je tako deviško nedolžen, da se pohujšuje celo nad našim „Primorcem"*, in zahteval je v velikej skrbi za časno in večno srečo našega ljudstva, naj vsakdo, kdor hoče še ostati dober katoličan, vsekakor vrne „Primorca" nazaj v Gorico. — Pa glejte čudo! „Primorca" ni prišla nazaj uiti ena številka, dasi jih je šlo med narod skoro 1200, „R. K", pa od vseh stranij podijo nazaj v Gorico. Upravniški sluga, pravijo, kar stoče pod težo ,.R. K“., kateri nosi s pošte nazaj domov.
V	Kozani v Brdih bodo imeli po Veliki noči ljudski misijon čč. oo. jezuitje iz Ljubljane.
Poštni pečati. — V novejšem času smo dobili na Goriškem dve novi pošti: Sv. Križ —- Cesta in v Rubijah, a obe imate le nemški pečat. Prosimo dotični občini, da se oglasite proti takemu preziranju našega jezika.
Iz Avč pri Kanalu nam pišejo: „Naš poštni pečat nosi napis Auzza b. C a n a le. Kdo neki si je izmislil to spako, katere tukaj nihče ne pozna? Naši mladeniči hodijo med svet s trebuhom za kruhom; ko pa pišejo domov, zapisujejo le, kakor edino znajo: pošta Avče. A njih pisma romajo v Ausse in Aussig in še le potem k nam v Avče „ali pa se izgubijo. Ali ni pomoči proti takim nerednostim ? “ (Županstvo naj se obrne s prošnjo na poštno vodstvo, a protestuje naj v obče proti spaki: Auzza, katere ni treba tudi v nemškem delu. Ako poštno vodstvo poreče, da je pečat še nov, plača naj ga občina, pa bo mir besedij. Ur.)
Iz Cepovana: „Poštni pečat v čepo-vauu se je po dolgoletni rabi vendarli izrabil. S tem je šla s sveta ena navadnih poštnih spak C ep ovan o (brez kljukice.) Poštar je namreč prosil nov poštni pečat ter ob enem predlagal, naj se spaka Ge-p ovan o spremeni v pravilni čepovan. Prošnja se je uslišala, a na prvo mesto se je vkljub temu postavila nova še strašnejša spaka: Chiapovano. Kako je to, da se oblastnije drznejo tako grdo pačiti pošteno slovensko ime naše vasi?!" (Priporočamo, naj se županstvo takoj pritoži na poštno vodstvo in c. kr. namestništvo, zahtevajoč, naj se nova spaka Chiapovano takoj odpravi iz pečata. Uredu.)
Tatvina. — Na Robu pri Banjšicah je Štefanu Ipavcu nekdo ukradel 27 gld. iz zaprte sobe, in to ob času, ko je bila družina pri večerji. V isti sobi je pa bilo še 183 gld., katerih se tat ni dotaknil. — To tatvino je mogel izvršiti le tak človek, ki dobro pozna hišne razmere pri Ipavcu.
V	Lokaren je umrla gospa Ana Čibej, rojena Schlegel, nekdaj jako ugledne in movite rodbine. N. v m. p.!
'L Otlice pri Ajdovščini nam pišejo: „Dne 7. t. m. poročil se je g. Viktor D r a 1 k o, c. kr. gozdar (rodom iz Kamnika na Gorenjskem), v Idrijski Beli pri vrnem Vrhu, z mlado g.čno Milko G er le ve c Iz Idrije. Mlademu paru: mnogaja ljeta!"
Iz Mirna pri Gorici nam k dopisu v zadnji „Soči" pišejo sledeče: „Pied leti smo imeli tukaj Čitalnico, ki je pa zaspala zaradi nesloge, kakor marsikod drugod. Pri veselicah peli so vselej le domači pevci, ki so tudi zunaj občine pokazali svojo spretnost pri marsikaterih veselicah. Prejšnji g. kapelan zanimal se je ze!6 za novo „katol. društyo“ in se je res mnogo trudil za lepo petje; izučil je s pomočjo starih že veščih pevcev tudi nekoliko' mladih. Toda temelj narodnemu in cerkvemu petju postavil je sedanji naš gosp, nadučitelj, kar je vsem znano. Torej. Čast komur čast tiče 1*
Sncgji ni. — Iz Bolca nam pišejo: „Zima je kmalu pri koncu, a snega je premalo, da ni mogoče drv spravljati in gnoja voziti. Pa tudi na državni cesti ni letos pri snegu prav nikakega zaslužka, kar posebno hudo občutijo naši Ložani in Strmci, pa tudi mi Bolčani. Bog nam daj potrebni sneg! Tudi suša je velika, da vode zmanjkuje".
Domače novico. — V L o č n i k u so celo pusta uganjali v zdražbo proti Slovencem. — V ot. Ferjanu je neki mladenič več tovarišev z nožem ranil. Vedno ntž! — V O p a t j e mse 1 u imajo med živino vranični prisad. — V Italijo je pobegnil neki Peter Dogmanović od goriške topni-čarske baterije. — V Visku zasledili so ponarejene desetake. Nekega človeka so zaprli, ker je na snmu, da je on menjalec takega denarja. — „Corriere" se jezi, da je mestni zastop sklenil časti! ati sv. Očetu k 50-letnicii. Sram ga bodi!— „Circolo cattoico" bo imel v nedeljo pod noč papeževo slavnost v dvorani društva „Casino di Cura“. — Za Slogo je pobral stopinje tudi „Circolo čattolico" in pozval furlanske županije, da bi č istitale sv. Očetu. — Dru-štro „Slojau je prejela že od več županstev častitke na sv. Očeta. Le naprej!
Ostala Slovenija
Posl. Ivan Nabergoj, v „Edinosti" od sobote čitali smo obširen uvoden članek, kateri je priobčil neki rodoljub iz Tržaške okolice v obrambo g. I; Nabrgoja proti nap: d m v 1 stu „D i r i 11 o Croato. V tem članku se ostro pobijajo napadi v imenovanem listu. Dalje se tanikaj zatrjuje, da g. Naberhoj ima 95% volilcev na svoji strani, s čemer se ne more ponašati noben drugi slovenski poslanec. — Iz tega članka se je prepričalo lahko tudi uredništvo „Ed.“, kako. po nepotrebnem je začelo prepir z našo „Sočo". — Gospod Ivan Nabergoj je dobil, kakor se nam poroča iz Skednja pri Trstu, jako laskavo zaupnico iz tamošnje okolice, v kateri se ostro obsojajo napadi v „Diritto Croato".
„Diritto Croato" nadaljuje svoje srbo-ritosti proti vsemu, kar ni po volji in misli njegovega urednika. Za g. Nabergojem prišel je imenoma na vrsto tudi dr. Ferjančič; tudi on je efijalt in izdajalec naroda. Dalje so izdajalci vsi slovenski poslanci brez izjeme; vsi so od vlade podkupljeni, da Prepir sejejo po domovini. Tudi naša „Soča" je podkupljena. Skratka: vse je podkupljeno kar ni po volji bivšega Don Jakiča. — Nadalje se je „D. C", spravil nad „Edinost", ki se brani ž njim vsakoršne zveze. Da bi teli ekstravaganc kdo krivo ne tolmačil, povemo naj, da sploh nihče merodajnih mož ti Istri nima zvez z imenovanim listom in da so zapustili njegovo uredništvo vsi tisti, ki so „Dir. Cr“. pripomogli do ugleda v slo vanskem in tujem svetu.
Kranjsko. — Za kranjsko reveže, katerim so podnebne nezgode pobrale vse pridelke, predlagali so v drž. zboru naši poslanci, da bi jim vlada dovolila kako podporo. Predlog je bil sprejet. —: H r ili o imajo tudi v Ljubljani. V lurji je ta bolezen pobrala veliko ljudij, med temi več očetov, ki so zapustili že-nad 30 sirot. — V Radečah so ustanovili „bralno društvo".
Stari denar. — C. kr. denarnica v Ljubljani zamenila je do 31 dec. za 302.011 gld. starega denarja, namreč križavcev, tolarjev, poltolarjev in petič. Poleg tega de-
narja imelo je ljudstvo na Kranjskem do 200.000 gld. tujega srebrnega denarja. — In ves ta denar ležal je mrtev veliko let. Računi se, da vsled tega so Kranjci zgubili do poldrugi milijon obrestij; za toliko je dežela kranjska ubožnejša. — To je dokaz, kako nespametno je hraniti srebren denar, kakor je bila doslej navada. Denar ni za shrambe, marveč za promet, ker:	de-
nar dela denar, samo znati je treba !
Štajersko. — Obče slovensko obrtno društvo v Celju je vlada že potrdila. Nemci in nemškutarji so se tega močno prestrašili, ker njih oblast na južnem Štajerskem je čedalje na slabših nogah. — Celjski Slovenci napredujejo, da je le veselje. Ustanovili so tudi „društvo slovenskih zasebnih uradnikov", ki bo podpiralo take uradnike, kateri nimajo pokojnine. To društvo je prvo enake vrste v Avstriji. — Kopališče „Diana" na Savinji v Celju je najlepše in v slovenskih rokah. Vsak Slovenec se koplje lev tem kopališču. Lani je bilo čistega dobička 58 gld. 74 kr. — V Rušah pri Mariboru hočejo ustanoviti posojilnico. — V Ljutomeru se je ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda. Predsednik je dr. Jožef Rakež. — V G r a d c n so priredili Slovenci Preširnovo slavnost, ki se je prav dobro posrečila. — Ptujskemu okraj u je dež. odbor podani 1000 gld., ker tamkaj so ljudje veliko trpeli po trtni uši in strupeni rosi. — Od Sevnice v Št. Janž na Kranjskem mislijo zgraditi železnico k ondotnemu rudniku. — V A m e r i k o je šlo iz mariborske okolice 130 Slovencev. — V Mariboru imajo olepševalno društvo, ki jako uspešno deluje. Lani je potrosilo 5230 gld.; imetja im it nad 7000 gld. — Na Vid m u bodo zidali novo cerkev; 20.000 gld. imajo že zbranih v ta namen. — Brežice ne dobe nemške šole, kakor je hotel deželni šol. svet, Ministerstvo je razsodilo na pritožbo Slovencev, da v Brežicah je premalo nemških otrok za šolo.
Koroško. — Železnico po Ziljski dolini bodo še letos zidali. Koroška hranilnica da, 1,550.000 gld. — Potres so imeli na Koroškem v noči od 28, na 29. dan januarja. — Neka ciganka oropala je pekovskega učenca za 4 gld. 15 kr. Orožniki so babnico deli pod ključ. — Politično društvo za Slovence na Koroškem je imelo zadnje dni dva jako dobro obiskana shoda. To društvo prav dobro deluje za slovenske Korošce. — Pri Dravogradu prekucnila se je ladija, tri osebe so utonile. — V H u m č a h sta dva človeka naglo m a umrla. — Zadnji „Mir" ima lep životopis našega rojaka dr. Mateja Lutmana, ki je pred kratkim umrl na Koroškem. — V Ameriko je odpotovalo več vrlih Slovencev iz župnije sv. Lenarta pri sedmih studencih. — Mesto Velikovec zgradi bolnišnico in ustanovi mestno godbo.
—	Družbi sv. Mohorja poslal je preč. g. Komad S n a p, kanonik prvostolne cerkve v Zagrebu, 100 gld. — V d r u ž b o s v. Mohorja se moremo upisati do konca tega meseca. Kdor le more pritrgati si 1 gld., naj ne zamudi te prilike, da si za majhen denar omisli 6 lepih knjig. — Okoli vaj-beljskega jezera cvete pridelovanje in prodajanje očnic (edehveiss), kakor tudi pri nas na Bolškem. Preteklo poletje sO razposlali 300.000 cvetočih očnic v loncih, posušenih po okoli 25 milijonov. V Logu na našej strani Predela pečajo se s to kupčijo najbolj gg. Fr. Jakil iz Miha Černota.
—	Nemški šulferajn v Celovcu priredil je veliko slovesnost, katere so se udeležili skoro vsi c. kr. uradniki in častniki.
Kaznoterosti
Drobiž. — A7« otoku Zante zrušil je potres mesto; veliko ljudij mrtvih; lakota grozna. Naš cesar je daroval za nje 10.000 frankov. — Kolera se že oglaša v raznih mestih, tudi v Marsilji na južnem Francoskem. — Na Dunaju je umrla neka branjevka, katero so imeli za veliko revo, a zapustila je 70.000 gld. — Turški Sultan podaril je sv. Očetu za njegovo 50-letnico zlato, zvdemati bogato obložduo tobačnico. — Na Češkem v Mostu so delavci v rudnikih ustavili delo; vseh je okoli 2800; zahtevajo boljše plačilo. — Mesto Dunaj ima več šolskih otrok nego Trst z vso okolico prebivalcev. Trst z okolico ima namreč 158.000 prebivalcev, Dunaj pa ima le šolskih otrok ouoli 160.000. Koliko šol treba za ves ta drobiž! — V Lvovu bo 1. 1894. deželna razstava. — Češkega umetnika v glasbi dr. Antonia Dvoraka izvolila je akademija lepih umetnosti) svojim pravim članom. Tako prodira po svetu slovanska umetnost! — Veliko volkov klati se letos lio Bukovini. Po vaseh so naredili veliko škode in raztrgali več ljudij. — Osepnice se razširjajo tudi po Hrvaškem; posebuo v Zagrebu so hude. — Volkovi se pokazujejo tudi okoli Zagreba. — Slovečo igralnico. Monte Carlo hoteli so anarhisti z dinamitom pognati v zrak. — V Belgiji imajo velike povodnji. — Ogersko Gradišče na Moravskem šteje 4300 prebivalcev; od teh ni nihče umrl od 24. nov. do 18. januarja. — V o-gerski tovarni za puške je 300 delavcev ustavilo delo; zahtevajo večjo dnino. —• Na železnici med Budimpešto in Peču-hom je vlak zmečkal 4 delavce, ki so kidali sneg in niso vlaka zapazili o pravem času. — Zgorela je sestra slavnega ruskega pisatelja Dostojevskega. Svetilka s petrolijem jej je padla iz rok, da se je polila; obleka se je imela in uboga žena je umrla v groznih bolečinah. —
„Primorec" je „framason". — Ljubi čitatelj! Ali ste že slišali kdaj kaj praviti o „krvavem stegnu", katero je „panal" sam sveti oče papež, da ga je mogel dobro ogledati od vseh stranij ter potem natanko popisati? Da, gotovo ste že kaj slišali o njem! Temu grozovitežu se pravi z učeno besedo — f r a m a s o n s t v o ali p r o s toži dar st vo. Ta skrivna in v Avstriji prepovedana družba je neka zarota brezbožnih ljudij, katerih prvi in zadnji namen je: uničenje cerkve K r i s t o v e. Da bi dosegli ta namen, uporabljajo vsa možna, čestokrat tudi najgrozovitejša sredstva; načelniki raznih podružnic ali „1 o ž“, kakor se imenujejo, so večinoma Židje.
In čujte: Tudi naš „Primorec" je ud take peklenske družbe. Kdor tega ne veruje, čita naj 21. št. „Slovenca", ki mora vendar resnico govoriti, saj je glasilo „katoliškega shoda"; ono gotovo najbolje v&, kaj pravi osma zapoved božja. „Primorec" je torej framason, zarotnik proti cerkvi Kristovi! — Čitatelji naši bodo gotovo debelo gledali češ, kje pa imamo oči, da mi nikjer ne, ugledamo tega grozovitega „krvav ega s tegn a“ pri „Primorcu"? D4, ljubi čitatelji, kdor hoče ugledati to strašno „stegno" v „PrimorČevih" predalih, mora znati že nekaj več ko hruške peči. V prvi \ 'sti pa mora imeti tak6 kosmato vest in toliko predrznosti, kolikor je nahajamo pri nekaterih pisarjih edinega „katoliškega (!) dnevnika". Ker pa vi, ljubi čitatelji, svoje Vesti še niste zapili in ste ostali pri pošteni treznosti, zat6 tudi ne znate tak6 „pa-nati", da bi vam „krvavo stegno" pomolilo svojo grozovitost iz „PrimorČevih" predalov.
Same so n?« izdale. — V neki veliki proflajalnici v Lipskem zapazil je gospodar, da mora mej prodajalkami biti tatica, kajti vedno je zmanjkovalo blaga. A nikakor ni mogel priti tatici na sled. Nekega večera skliče svojih osem prodajalk ter jim reče, da je zasledil tatico, da pa neče naznaniti jo sodišču, ako sama izostane in ne pride več v prodajalnico. Kako se je začudil mož, ko drugo jutro pridejo samo tri prodajalke. Ostalih pet gotovo ni imelo dobre vesti in so se čutile prizadete po besedah gospodarja, ki ije le na slepo srečo poskusil, ali morda na ta način zasledil tatico.

se t ai mu
po jako ugodnih pogojih sledeče:
Ena hiša v Oseku tik cerkve, pripravna za vsakoršno obrt ali kupčijo. — Hiša pod Osekom na cesti. — Z obema hišama se od-dš, ali proda tudi zemljišča, kolikor kdo potrebuje. Vrhu tega se odda z vsako hišo tudi mlin. — Vsi natančneji pogoji sc izvejo pri lastniku
Jožefu Faganela
na cesti pod Osekom.
Nesreče v rndokopih. — Po lanski strašni nesreči v pfibramskem rudokopu na Češkem sledile ste v preteklih dneh drugi grozni nesreči. V rudniku Osek na Češkem nastal je 25. januarja razpok podzemeljskih plinov; potem je začelo notri goreti. Večina rudarjev je našla pod zemljo žalostno . smrt; vseh je okoli 200. —V fokoderškem premogokopu na Ogerskem nastal je 27. jan. ogenj. Ponesrečilo se je pri tem baje le 19 delavcev, kakor naznanja uprava onega premogokopa. Kakor poročajo pa razni ‘ časopisi, je nesreča mnogo večja. — Te nesreče bodo morale spodbuditi razne uprave rudnikov, da bodo bolj pazile na previdnostne naredbe in priprave.
Franc Bensa,
v Ozki ulici (Via strettd) št. 8 v Gorici prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, šila. sploh vsa orodja in priprave
ZjA ckvi,ja»je
Zagotavlja dobro blago po zmer nih ce-nab.Zato se slavnemu občinstvu toplo priporoča za obilen obisk.
Karol I>rašček pek
liiva Como št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vsukovrntne voiičene svete,
in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Vrbančič v Gosposki ulici. — Prodaja jih tudi Karolina Jljesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvake vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Lruffa
na Travnika ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „AUa Colo>nbau
zu veliko vojašnico .
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Svoj k svojim !
Prav izvrstno sfemensko čebulice (300—400 glavic na 1 kg.), ktera je neobčutljiva proti mrazu, in vzraste prav velika, prodaja pošt. povz. po 40. kr. kg. Alojzij Itratiua, graj-šČinski .okrbnik v 'Dubrovniku (Dalmacija).
Tiskarna
A ii t. M. Obim mi-j a
priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za duhovske, županske in druge 1 urade. Oene zmerne. Ceniki vsakemu na ■ razpolago.
.Peter ISirsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Oaravcggia št. 4) prjporoča sl. obči nstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Anton ObidR
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. ; se priporoča1 Slovencem v meBtu in okolici za blagohotna .naročila.
Jos. Fon
. krčmar
pri solkanski mitnici na desni ";Soči toči izborna domača vina.
Mm Zaiorjan
v Zvezdi) v Ljubljani
(v hiši „Matice Slovenske “) ima prodajaluicd šolskih > in o drugih 'knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
Jožef Novic
krojač
v Gosposki ulici št. 13. ,
Kavarni
desco“ v ulici „Caserma", glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikih. -Za obilen obisk se pripo- , . roča Anton Šorli, kavasnar.
Aiolf Haiptiana
tovarna
oljnatih barv, firuežev, la-kov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Reseljeve eeste št. 41 v lastni hiši in klijala: Slonove ulice št.10-12.
ki daje lep postranski zaslužek, ponuja se osobam, katerim njihova postranska opravila puščajo nekoliko prostega časa. i Kdor bi se želel lotiti tega dela, piše naj upravništvu tega lista ter naj n id naslovom zunaj na zavitku zapiše št. 5532.
ili irnldinari01T franko do vsake železniške postaje '11 piullldljtiv na Goriškem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega diata, ,so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 — $10 let, nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera pos-
teje v notranji luči____Ako i|e torej dobi za 11
igld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na ploresih, je pač neumestno kupovati malovredne na-Idomestke, kakor žičaste žimnice, slamnice itd., kateri , pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne vstrezajo.
AH TO,H 08HSSA
tapeciranv Ljubi tani, Sdmburtjove ulice 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem hodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. Ckift, Ceniki s ipodobatni zastonj in franko. — Hitra hi poštena ipostrežba,. nizke cene posebno pri bališoih in obšir-iiiejlh naročilih.
otročji vozički ,
jako elegantni, fini, in močni dobivajo se , pri aneni skozi, leto in dan in sicer v vseh ' barvah, kakor rudeče, m6dro,; i sivo in i olivno , po gld. 5.50: 6‘	'7*—, i8'— •• 9'—, MO’—in
višje, po vsaki ceni do, 25 gld-Pri meni je najcenejši, ■kraj za kupovanje t roč jih, vozičkov.
Cene prav zmerne
Anton Jerki
fotograf v Gorici
v ulici sr. Klare.
ban Haiaisli
čevljar
preselil se je v Raštelj št. 23. I- nad.
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrohij.
Starozuano gostilnico j
„pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 im A. zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. Tukaj je shajališče Slovencev iz . spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap. ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi liaštelja št. 9. ima
; ZALOŽNICO USNJA,
: katero prodaja na drobno in na-debelo.
Društvena krčma
Rnjanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
1. Cej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pletonioice itd.na drobno in na debelo.
Ant. Trebše
gostilničar
proti novemu mostu v Hvalovi hiši št. 12 toči dobra domača viua in pivo.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva11, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec ]iio!cg gostilne „pri z'atein lavu“ (al leon d-oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, režein napravljaokvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
reletržeczvinomv Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača vina
bela in črna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratih ulici.
Prodaju na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, rii in vsakovrstne jestvine na drobno in a de&alo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.