Številka 238. Trst, v sredo 29. avgusta 1906. Tečaj XXXI. Izhaja riaU dam 'Vi tu u itčsijfi li inuitlft cfc 5. iri, ck mirtelltil on 9. ni ijitffl. Pctttiuične Številke se prodajajo po I uw6 (6 stotin k) • mnogih tob&karnah t Tr?tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Eranju. £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. <>ae oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke i11 mm); za trgovinske in obrtne oglase p* 30 stot. ; •a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-:a!jna vrsta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave -edinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasil« političnega društva „Edinut" za Primarsko. F edinosti je močt VueSalaa »ai% za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece G K. — Ne naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr.nnkovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi s« ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: «1. Glorgio Galattl 18. (Narodni dora>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnic konsorcij Usta ,rEdinoat '. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti fit. 18. ^^ Peitna-kranllnlčnl račun it. 841.652. r -^ccc.- m štmw. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Mesto svobode - penjanje! Madjari imajo vedno polna usta — svobode. Od nekdaj že silijo v ospredje evropskega pozorišča kakor sijajen vzgled — svobodoljubja. Oni se čutijo prvake in prvobo-ritelje politične, sorijalne in osebne svobode. Vedejo se kakor posebni favoriti svobode in ob enem nje zaščitniki. Visoko se vspenjajo pred Kvropo, češ : glejte, mi smo poklicani predstavi telj i svobode — učite se od nas!! Da. babajo se, kakor da so vzeli patent na svobodno čutstvovanje. In ta njihova zavest je tako intenzivna, tako globoko ukoreninjena, da so uverjeni, da morejo svobodno razpolagati z idejo svobode, da morejo to idejo tudi zlorabljati za čine, ki so - nasprotni svobodi, da morejo v imenu »vobode kratiti svobodo, da morejo svobodo dovoljevati, ali kratiti, kakor se jim poljublja. A na višek svojega pristno madjarskega svobodoljubja se vspenjajo s tem, da sebi da-jajo vso svobodo do razbrzdanosti. drugim pa jo odrekajo d<> najponižnejega svobodnega dilia... Do kričeče ilustracijo je prišlo to ma-djarsko svobodoljubje ravno v zadnje čase. Dosegli so fenomenalnih vspehov v svoji ?iorbi proti naši polovici, proti onim mogočnim faktorjem, ki bi hoteli za vsako ceno ohraniti „jedinstvenost in skupnost monai-lujea, in proti dinastiji sami. Mogočen korak naprej so napravili na poti do popolne neodvisnosti ogrske države. Madjarska koalicija je slavila velikanski tri u m t". Ali ni ga slavila samo z močjo madjarskega naroda. Da niso prišli Hrvatje z reško resolucijo — s to največo senzacijo v političnem življenju našega slovanskega juga monarhije — bržkone madjarska koalicija ne bi bila slavila take zmage in gigantski boj med njo in „Dunajem,, bi se bil mogel zvrniti s populnim porazom koalicije, ali pa — v najugodnejem slučaju — bi bil ves boj se v š-tadiju nedoločnosti in bi bili morali Matij ari biti še mnogo težkih bojev in doprina-šati še velikih žrtev —■ materijalnih in moralnih — v svojem ustavnem živjenju. Tehtnica ne bi se bila še nagnila tako odločno na ogrsko stran, da ni pritisnila reška resolucija tej strani v prilog. Tudi Madjari ne taje tega. Jn ravno te dni je priznal to tudi ogrski minister za trgovino Fran Košut. V hrvatskem novinstvu — in deloma tudi v glasilih hrvatske koalicije — so se za- I čeli pojavljati glasovi, ki so izražali dvome, ' da-li sedaj gospodovalna struja madjarska ! iskreno misli s Hrvati in da-li jih marveč ne , vodi za nos ? ! Na te glasove je reagiral Ko- ! šut v razgovoru z nekim žurnalistoiu v j i Marijinih varili in je zatrjeval, da se sedanja ogrska vlada dobro zaveda, koliko so Hrvatje j pripomogli se svojim vedenjem v to, da so se stvari tako zasukale. V gornjem razgovoru je Košut z veseljem pozdravljal nove odnošaje med Ogrsko in Hrvatsko ter je zatrjal, da je vsikdar priporočal prijateljstvo med Hrvati in Madjari. : Končno je Košut relo pozival Hrvate, naj odkrito govore, kar žele ! In Hrvatje — kateri narodni rodbini pripadajo ? ! Mari ne slovanski? Slovanom s e i m a j o Madjari zahvaliti na svojih velikanskih vspeliih. In niso-li tudi Slovaki brezpogojno akceptirali stanja, kakor ga je ustvarila zmaga madjarske koalicije ? ! ^ Ali se niso njihovi govorniki v parlamentu .izrecno izrekli proti Dunaju in za neodvisnost in suvereniteto ogrske države ?! Ali niso šli ( celo tako daleč, da so pripoznavali Madjarom nekako prvenstvo med narodnostimi na Ogrskem, zali te vaje za nemadjarske narodnosti j — rekli bi — le nekak ekzistenčni minimum: 1 zahtevali so le garancij da bodo mogle narodnosti nadalje živeti svoje narodno življenje kakor samobitna narodna individuvalnost V! In Slovaki — kateri narodni rodbini pripadajo?! Mari ne k istej kakor Hrvatje? ! S1 o v a n i so bili torej, ki so pripomogli do ! sedanjega stanja na Ogrskem, do velikega j vspeha v borbi za neodvisnost ogrske države! In Slovani so bili, ki so se izjavili pripravlje-j nimi akceptirati to stanje — seveda pod po-J gojem: d a j i m bo v tem stanju m o-'žno dostojno nacijonalno ž i v -:1 j e n j e. Manje menda ne more zahtevati narod { od tistega naroda, oziroma od države, kateri je pripravljen pomagati do častne pozicije in ; lepe bodočnosti! Slovani so pripomogli Ma-jdjarom velikim pozitivnim činom, Slovaki, | krvni bratje Hrvatov, so pripravljeni za sode-| lovanje na gradbi svobodne in nezavisne ogr-j ske države. Slovan stvu so Madjari hvale 'dolžni in da je v njih le nekoliko poštenja ( ! in tistega vitežtva in tistega svobodoljubja, s 1 .katerim se toli bahajo na pozorišču velike I javnosti: bi danes vračali Slovan-! s t v u m i 1 o z a drago! Tu se začenja žalostno poglavje. V isti ■ hip. ko minister za trgovino Košut prisega Hrvatom svoje prijateljstvo in priznava, da|— krvnega brata našega porušil na tla in se so Madjari postali veliki dolžniki Slovanov, pripravlja, da ga zadavi ?! besni naučni minister v istem ministerstvu j Toda prosimo, naj se nas ne umeje Wekerle, grol Apponvi, proti nemadjarskim j krivo ! Ne govorimo teh grenkih besed morda narodnostim, proti Slovakom, ter se priprav- zato? ker sm0 nasprotniki novemu ktirzu Ija, da s podržavljenjem mnogih slovaških ljudskih šol izpodreže Slovakom glavno živ-Ijensko žilo. V zahvalo za velikansko uslugo hoče sedanja madjarska vlada izvršiti nov čin brutalnega nasilja: za prejeto dobroto hoče vračati s črno nehvaležnostjo, s krutim proganjanjem, z barbarskim uničevanjem sred- litike na Hrvatskem ali celo prijatelji Dunaja. O ne, tisočkrat ne. Mi se iz bratskega srca veselimo na tem, da je reška resolucija odprla novo tA*ro na Hrvatskem, ki že sedaj prinaša blažilnega leka na krvavele rane in ki obeta tudi za prihodnje veliko blagoslova. Mi se radujemo na tem, da je Dunaj dobil stev v dosego kulture na narodni podlagi. In j plačilo, kakoršnje je že davno in v polni meri kakor da to še ni zadosti je državno pravd- J zaslužil. V to kupo zadoščenja našega kakor ništvo zapričelo kakih 20 kazenskih procesov Slovanov pada pa grenka kaplja ob pogledu PODLISTEK. i stopinjami, in zaprl glasno vrtna vratca za i seboj. I Vera se je naslonila na drevesce ob i ld. r^^ V*IIJ\5lTl« strani steze in se zagledala v tiho noč in v i mirne zvezde v daljavi. A naenkrat je legla m. vilinski. j na 2vez(je tauka koprena, zatrepetale so v ■ čudni svetlobi in ugasnile. Veri so se zasolili ! . . . i žile oči, grenka žalost je prišla v njeno dušo „Z bogom, Francelj lu je dejala in mu in krčevit jok jej je stresel telo....--- <:ala roko. ko je prišla do njega. Sklonila je — — — — — — — — — —--- glavo in Poljanšku se je zdelo, da čaka po- Čudno je bilo Poljanšku v duši zadnji !;uba. večer, ki ga je prebil doma. Okoli je dišalo po cvetju, polutema je j Po večerji je odšel v svojo sobo, se bila in v vasi se je svetilo par luči. Tako j pripravil za odhod drugi dan, upiknil luč, sel jasen in tih večer je bil, njegova sladka k oknu in se zamislil. proti ljudem, ki nimajo ničesar druzega črnega na svoji vesti, nego da hočejo rešiti rod svoj pred takim banditstvom na kulturi in humaniteti. In v tem pogledu se ni smeti udajati nika-kim iluzijam: za proganjane nemadjarske sirote ni sodnikov na Ogrskem — čakajo jih le rabeljni, ki bodo to nedolžno kri tirali v ječe in verige. In da madjarsko besnilo na Ogrskem vihra dalje z nezmanjšano silo proti nemadjarskim narodnostim, proti slovanski krvi, to dejstvo je zadobilo kričečo ilustracijo v sklepu municipija v Aradu, ki poživlja vlado, nai odredi, da na Ogrskem smejo izhajati listi le na madjarskem jeziku! To je višek nasilnosti, možen izključno le na Ogrskem. Niti Nemčija, na katere brutalnosti nasproti Poljakom se zgraža ves civilizovani svet, si ne upa poseči tako daleč v nasilnosti. Ali Madjari hočejo kraj vsega tega veljati, kakor zaukupniki poštenja, vitežtva in svobodoljubja...! To je najdrzneja prostitucija vzvišenega pojma: svobode, civilizacije, hu-manitete! In ti Madjari, ki s tako nehvaležnostjo plačujejo od njih samih pripoznano pomoč, prejeto od slovanske strani, imajo tako železno čelo, da „v imenu svobode* prosijo isto Slo-vanstvo za nadaljno pomoč !! In Hrvatje — hočejo-li svoje nadalj-ne razmerje do Madjarov res urejevati brez vsacega obzira na kruta proganjanja slovanskih narodnosti od strani Madjarov?! To je mučno vprašanje, ki ga ne moremo več pridržavati v sebi. Po žilah Srbov in Slovakov se preliva ista slovanska kri. Ali naj tista sveta resnica, da kri ni voda, ravno pri Hrvatih postane laž ?! Ali bi Hrvatje res hoteli preko trupel Srbov in na proganjanja, ki jih po nedolžnem trpi naša kri na Ogrskem. In odkrito bodi povedano : mi se ne bi mogli veseliti na novi sreči hrvatskega naroda, ako bi nam ob enem umirali bratje na Ogrskem! Proti barbarski brutalnosti Madjarov nasproti nemadjarskim narodnostim se mora vspenjati duša vsakega ! Slovana, če je res bratu brat in — človek!! Tudi nasproti sporazumljenju Slovanov z Madjari nismo mi, da-si je nam dovolj težko pozabiti na vse zločine, ki so jih Madjari zagrešili na Slovanstvu. Ali pred vsem treba, da Madjari z zatrjevanim prijateljstvom do Hrvatov spravijo v harmonijo postopanje svoje nasproti vsem slovanskim plemenom. To moramo zahtevati, ker nam veleva tako princip nacijo-nalne vzajemnosti. Moč narodne ideje dela čudeže : ujedinja narode in ustvarja nove države. A ravno zato, ker je ta ideja tako silna, ne smemo grešiti proti njej, k r e-nivši na partikolaristična in separatistična pota. To bi se kruto maščevalo prej ali slej. Tudi mi bi blagoslovljali tisti dan. ki bi prinesel sporazumljenje z Madjari. Ali ob svojem slovanskem čutstvovanju ostane za nas tako sporazumljenje stvar absolutne nemož-nosti, dokler bodo Madjari hrvatske dobrote plačevali s Črno nehvaležnostjo na krvi naši na Odrskem! Dogodki na Ruskem. Stolipin prejel svarilne brzojavke. Kakor javljajo iz Petrograda je Stolipin v zadnjih dneh pred atentatom prejel dve brzojavki iz Moskve, v katerih mu je bilo sporočeno, da se namerava izvršiti proti njemu atentat, zatorej naj odpotuje, ker mu Slovakov podajati roke v zvezo njemu, ki je! preti smrt po švicarski bombi. Tudi neki poezija je objemala Poljanska, že se je sklonil k dekletu in mu hotel povedati lepo, Ijubeznipolno slovo. A tedaj je vstal oni »ečer pred njim, ko je videl Vero v objemu pijanca, in naenkrat je vse izginilo, le nekaj trpkega in odurnega je ostalo v njegovi •Juši.... „Z bogom, Vera, med nama je vse končano !a je dejal z mrzlim in osornim glasom in pustil njeno roko. -Francelj !"* je kriknila Vera poluglasno •n iz levice jej je padel mal šopek na tla. „Jaz sem te ljubil čez vse, a ti ne veš, . Je ljubezen, ker si jo drugim dajala...** Odšel je s trdimi in naglimi koraki po stezi, da je pesek hreščal pod njegovimi ' Mirno in tiho je bilo v njegovi duši, le nekaj mu je rahlo očitalo, da je Veri preveč neusmiljeno odgovoril na njeno ljubeznivo in dekliško slovo. — Saj drugega ni zaslužila! — se je opravičeval sam, pred seboj. Tlelo jo še nekaj v njegovi duši, še zadnja sled ljubezni do Vere in še to je skušal ugasniti. In vendar mu je bilo tako težko in žalostno v duši, da še nikdar tako. Mislil je, da pojde veselo in žvižgaje od doma, da vse pozabi tam zunaj v svetu, da izgine iz srca ona neumna ljubezen... Vse to je mislil po Zdenčarjevi smrti — a nocoj je bila njegova duša polna dvomov in najrajši bi se bil izjokal na ta večer... Temna in žalostna je stala bodočnost pred njim, življenje ga je klicalo in vabilo v svet... In vedel je, da ga čaka še vse polno bojev tam zuoaj, da bo osamljena njegova pot, brez prijateljev in brez ljubezni ga bo vo- i dila do ciljev, ki si jih je postavil... — j Bogve, če jih kdaj dosežem ? — se je vpraševal in si ni vedel odgovora... In spomnil se je besed, ki jih je nekoč rekel Veri, da brez njene ljubezni ne dospe | nikdar do svojih ciljev... In res, vse polno | malodušnosti je bilo na ta večer v njegovem j srcu in temne, bridke slutnje so ga ob-! dajale... A tedaj se je vzbudil v njem ponos, nova misel je vstala v njegovi duši. Z lastno močjo pojdem in si priborim pot do sreče... Dovolj moči imam, da kljubujem vsem silam... Brez ljubezni dekliške dosežem svetle cilje, ki sem si jih postavil... Boril se bom za resnico, moja naloga bo stremljenje za njo in niti za ped se ne umaknem s te poti... In narod svoj, ta revni, ubogi narod rešim iz rok sovražnikov in krivih prerokov in lakomnih rodoljubov... Kri svojo dam za narod svoj in če padem v boju, padem častno... Z bogom ljubezen, z bogom neumni, petošolski ideali!... Tako je mislil Poljanšek in zdelo se mu je, da doseže vse to... Iz teh misli ga je vzbudilo trkanje na vrata. Poljanšek je poslušal. „Saj ne spiš še, Francelj ?u je zaslišal materin glas. -Ne, mati I*4 je odgovoril in hitel odpirat vrata. „Saj nisi hud, da te prihajam motit v tvojih mislih?*1 ga je vprašala mati, vsto-pivša v sobo. „Ne, ne, mati ! Tako samotno mi je nocoj in z vami se rad malo razgovorim!" je odgovoril Poljanšek. „Jutri pojdeš, Francelj, kaj ne ?... In zdi se mi, da te žene žalost od doma, neka žalost, ki mi dela strah... Francelj, ni-li to res?" „Da, mati! A prebolel sem že to in z mirnim srcem pojdem odtod... Ne žalosti, ne veselja ne bo v njem..." „In vendar, še tedaj, ko si prvič odhajal v tuji, daljni svet, še tedaj nisem bila tako žalostna in v strahu kakor sem sedaj... Jaz sama ne vem, zakaj..." „Nikar se ne bojte, mati ! S trdno voljo pojdem v svet in si napravim pot do sreče !u „Jaz se bojim, Francelj !... Obljubi mi, da se boš vselej, ako boš v nesreči in žalosti, spominjal mene, da ne končaš tako, kakor jih konča na stotine drugih v tujem, daljnem svetu !... Veliki boji te čakajo, neka temna slutnja mi pravi to !...u „Ne bojte se, mati !* je odgovoril Francelj mirno. (Pride še.) Stran II. »EDINOST« Ste v. 238 V sredo, dne 29. avgnsta 1906 člen „zveze ruskih mož" je Stolipina pismeno obvestil, da neke osebe z dežele nameravajo izvršiti proti njemu atentat. Pomočnik ministra za notranje stvari, Makarov, je dal moža v noči pred atentatom aretovati, da bi izvedel, odkod je prejel to važno novico. Tudi sinočnje vesti iz Petrograda zatr-jajo, da so bili vsi trije zadnji atentati — na ministerskem predsedniku Stolipinu, proti generalu Minu in proti Vonljarskemu — delo moskovskega revolucionarnega odbora. Dalje javljajo, da sc je Stolipin zopet popolnoma osokolil in da je odločen ostati na svojem mestu. Le smrt ali pa volja careva da ga more makniti z mesta. Glasovi petrograjskih listov o atentatu. Vsi petrograjski listi izražajo svoje ogorčenje nad atentatom: dočim pa zahtevajo konservativni listi večo strogost v boju proti umorstvom od strani anarhistov in socijalnih revolucijonaijev, izjavljajo liberalni in radikalni listi, da zamore le nov način bojevanja, to je : odprava izjemnega stanja prinesti zboljšanje razmer. Carska zemljišča prodana kmetom. Neki carski ukaz odreja, da se posredovanjem agrarne banke prodajo kmetom vsa zemljišča, pripadajoča kroni. Izvzeta so le nekatera posestva, ki se pridrže privatni uporabi carske rodbine. Bomba proti načelniku policije. „Dailv Telegraph" poroča iz Petrograda, da je neki Leontiev vrgel bombo proti Go-riju, načelniku policije, ko se je isti peljal po „Nevskem Prospektu". Sprednji del kočije je bil zelo poškodovan; kočijaž je bil smrtno ranjen. Gori je bil pa le lahko ranjen na čelu in na nosu. PoskuSen atentat na generala Kaulbarsa. i Iz Odese poročajo o novem atentatu na generala Kaulbarsa. Neka 16-letna deklica se je več ur sprehajala pred stanovanjem generala. da bi ga pričakala. Naenkrat je sledila detonacija. Deklica je bila vsled prerane eksplozije bombe raztrgaua na kosce. Guverner Skalon. Zdravstveno stanje generalnega guvernerja Skalona se je v toliko zbolj šalo, da se zdravniki nadejajo, da kmalo popolnoma ozdravi. Drobne politične vesti. Srbske finance. Sklepni računi državnega proračuna za 1. 1905. pokazujejo državne finance Srbije nastopno : V proračunu za 1905. je bilo predvidjenili rednih dohodkov 88,0-46.000 dinarjev, od te svote je prišlo v državne blagajnice 87.676.427 dinarjev. Od rednih stroškov, postavljenih v proračun v znesku 87,632.278 dinarjev je bilo potrošeno 86,717.222 dinarjev, tako. da preostaja 959.205 dinarjev. PODLISTEK. Metež. Ruski spisal A. 8. Puškin. Domače vesti. ..Slovenski Tehnik". Opozarjamo čitatelje, da bo jutršnji številki „Edinosti" priložena redna mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Imenovanj« in preiaeščenja v sod-nijski Stroki. Državni pravdnik VIL činov-nega razreda Štefan Vid ulič v Gorici je imenovan državnim pravdnikom VI. činovnega razreda v Rovinju. Državni pravdnik dr. Josip Z e n k o v i č pl. Stellamare v Rovinju je premeščen v Trst, državnega pravdnika namestnik Andrej Jeglič v Gorici je imenovan državnim pravdnikom, sodni adjunkt dr. Karol Ž n i d e r v Gorici pa namestnikom državnega pravdnika v Gorici; okrajnima sodnikoma sta imenovana sodni adjunkt Alojzij Maser a v Kanalu za Kanal in Jurij C o r a z z a v Pazinu za Podgrad. Zdravnik v Trstu dr. Leander M a r o 11 i je imenovan zdravnikom moške kaznilnice v Kopru. Premeščenja. Asistent južne železnice g. Karol Szillich je s Pragerskega premeščen v Divačo. Iz Beljaka je pa v Trst premeščen viši revident in prometni kontrolor Ivan B a g a t e 1 j. Razpisana je služba učitelja-voditelja na slovenski ljudski šoli pri Sv. Ivanu. Razpis službe. Razpisana je služba sodnega sluge IV. razreda pri c. kr. okrajnem sodišču v Komnu. Tretji slovenski katoliški shod v Ljubljani. V ponedeljek dopoludne, drugi dan shoda, so imeli posamični odseki svoja posvetovanja. Ob 4. uri popoludne je imela Leonova družba svoje letno zborovanje. Ob 6. uri pak je bilo v veliki dvorani hotela „Union" pno slavnostno zborovanje, v katerega začetku je dr. Papež v imenu pripravljalnega odbora pozdravil zborovalce ter predlagal predsednikom zborovanja ravnatelja Povšeta. Prvi je govoril knezoškof dr. Napot-nik iz Maribora, za njim so govorili dr. Gre-gorič, dr. Pazman (iz Zagreba), Polanskv, učitelj iz Moravske, deželni poslanec učitelj Jaklič, akademik Drobnv iz Prage, slovenski akademik Dolenc in konečno župnik Pribil v imenu češko-moravskih državnih poslancev. Okolu 8. ure zvečer je bilo zborovanje zaključeno. Na občinskih volitvah na Travi v Kočevskem okraju ie zmagala slovenska stranka. Nemčurska stranka je sijajno propala. Podgrad se lepSa. Poleg krasne stavbe rNarodni dom", ki ima divno lego, dozidu-jjjo se in prezidujejo razna druga poslopja. G. Josip Volk sezidal je na prostoru nekdanjega Staničevega hleva novo hišo, žal, brez pravega sloga. Svoje hiše so prenovili g.a Dragotina Jelušić, ga. Marija Petrič (bivša Viccotova hiša) in g. Vekoslav Pirec. Staro pošto kupil je g. Dragotin Gobec, Božičevo hišo pa posojilnica. Obe se popravita in olepšata prihodnje leto. G. Slavoj Jenko priziduje letos svojo hišo. ki bo lepo modernizjvana. Tudi šolsko poslopje je zunanje poprav- ljeno. Neverjetno! Iz Materij ske občine: Društvo rudečega križa daje vsako leto podpore nekaterim invalidom in vporablja v to edino italijanske tiskovine. Da se ni teh revežev oviralo, bila je do zdaj navada, vpisovati zahtevana potrdila na te italijanske tiskovine v slovenskem jeziku. Letos pa je c. k. okrajno glavarstvo iz Voloskega ne samo naložilo, ampak kategorično ukazalo, da morajo biti ta potrdila ! ali nemška ali pa italijanska nikakor pa ne slovenska! In temu ukazu pokorili so se župaustvo v Materiji, podžupni urad v Sliviji in občinski zdravnik v Podgradu ! Stvar je neverjetna, zatrjuje se pa odločno, da je resnična. Potreba je, da pridem na čisto. Zato po-zivljemo gg. Kastelica, Krančiča in dr. Bileka da se v „E&nosti" izjavijo. Nekaj o posebnih vlakih. Kakor čujemo se med našim ljudstvom širi govorica, da ima društvo, ki prireja poseben vlak, ako število udeležencev presega 300 oseb — od vseh ostalih voznino v svojo korist! Ta in slične govorice so se širile tudi ob drugih sličnih prilikah. Da bo vsakdo na jasnem v tem pogledu, bodi povedano, da nimajo prireditelji v nobenem slučaju dobička. Ako je udeležencev manje od 300, morajo prireditelji pač doplačati toliko, da železnica dobi plačanih 300 listkov, ako pa je število prekoračeno, ima zopet le železnica ves dobiček ! To sicer ni prav, ali do sedaj je tako! Toliko v pojasnilo onim, ki razširjajo neresnične vesti. B. Zdravnik za uboge okraja sv. Jakoba dr. Ivan Mahović se je preselil v ulico del Bosco št. 2, H. Razširil se je glas, da pohiti na veliko tolminsko slavje veliko naroda od blizu in daleč ter da bo na tej slavnosti zbranih kakih 50 narodnih društev. Živahni Tržačanje in okoličanje, so se že več al manje domenili, da izrabijo to lepo priliko in izlete v ranem jutru v Tolmin s posebnim vlakom ki ga priredi pevsko društvo „Kolo". Izleta se udeleže baje blizu vsa tržaška in oko-ličanska narodna društva s zastavami in mnogo teh celo korporativno. Moram priznati, da nas pošteno vleče v Tolmin. Potoma si ogledamo novo železnico in občudovali bomo divuto naše zemlje. V Tolminu pa nas poživi in razvedri pisano vrvenje naroda in tam se navžijemo v Trstu t diko pogrešanega nepokvarjenega zraka. iDa se pa kdo ne ustraši, da bo temu jezeru naroda na razpolago le nepokvarjen zrak, bodi povedano še zaupno, da so se napredni Tolminci dogovorili že na vse štiri vetrove, tako, da bo vsega dovolj kakor bi bilo o veliki noči! No, pa saj je to veliko tolmiusko slavje že nekako praznovanje narodnega prebujenja in vstajanja. Zato povejmo drug Prevela M. Gregorič. Burmin je dobil Marjo Gavrilovno pri ribniku pod vrbo s knjigo v roki in v beli obleki, čitajočo roman. Po prvih vprašaujih je Marja Gavri-lovna nalašč nehala podpirati razgovor, po-speševaje na ta r.ačin njegovo zadrego, kateri se je zamogel izogniti le z odločnim razjašnenjem. Tako se je tudi zgodilo. Bur-min, čuteči kočljivost svojega položaja, je objavil, da je iskal že davno prilike, da bi jej odkril svoje srce in zahteval njeno pozornost. Marja Gavrilovna je zaprla in povesila oči v znak soglasja. -Jaz vas ljubim", je vskliknil Burmin, ljubim vas strastno... (Marja Gavrilovna je zarudela in klonila glavo še nižje). Postopal sem nepreviduo. udajajoči se prijetni navadi, navadi, videti in slišati vas vsaki dan...u (Marja Gavrilovna se je spominjala prvega pisma St. Preux...) „Sedaj je prepozno, da se protivim usodi; spomin na vas, vaš mili neprimerljivi obraz ostane muka in tolažba mojemu življenju : no, meni ne preostaja druzega, nego da izpolnim težko dolžnost in vam odkrijem grozno skrivnost, s katero položim med naju nepremagljivo pregrajo...*" „Ista je vedno obstajala", je pretrgala Marja Gavrilovna z živahnostjo, „jaz ne morem biti nikoli vaša žena!" rZnam", je odgovoril on tiho. vem, da ste nekdaj ljubili, trda smrt in tri leta žalovanja.... Dobra, ljuba moja Marja Gavrilovna ! Ne potegujte se, da bi mi odvzeli še poslednjo tolažbo : misel, da bi vi ne soglašali dopolniti mojo srečo, ako bi... „Molčite, radi Boga, molčite. Vi me ugonobljate !" „Da, jaz vem, čutim, da vi, ako bi bili moji, no... jaz... jaz sem najnesrečnejše bitje... Oženjen sem!" Marja Gavrilovna je zastrmela vanj z začudenjem. „Oženjen sem", je nadaljeval Burmin : „jaz sem oženjen že četrto leto in ne vem, kdo je moja žena, kje prebiva in da-li jo bom sploh kedaj zopet videl". „Kaj govorite je vskliknila Marja Gavrilovna. „Oh, kako je to čudno! Nadaljujte. jaz vam razložim pozneje... no. nadaljujte, naredite mi to uslugo „V začetku 1812. leta", je pripovedoval Burmin, „sem prišel v Vilno, kjer se je nahajal naš polk. Prišedši nekega dne na po* stajo pozno zvečer, sem ukazal naj naglo uprežejo konje; a kar naenkrat se je razgrnil grozen metež, da so mi vozniki in nad-zorovatelji svetovali, naj počakam. Jaz sem jih poslušal, toda neumeven nepokoj se me je polastil, zdelo se mi je, kakor da me nekdo suva dalje. Medtem pa metež ni odnehal, a jaz nisem vztrpel, velel sem zopet zapreči in odšel z onim viharjem. Voznik je opomnil, da je bolje, ako vozi ob reki, ker skrajša na ta način pot vsaj za tri vrste. Bregovi so bili zameteni ; voznik je menil, da vozi vedno ob kraju, od koder lahko dospe na cesto. Ali mahoma smo se začutili v neznani krajini. Nevihta ni potihnila ; zapazil sem plamenček i» ukazal voziti tja. Dospeli smo v vas ; v leseni cerkvi je bila svetloba. Cerkev je bila odprta; za ograjo je stalo nekoliko sani : hodili so ljudje po pragu. „Sem, sem je zakričalo nekoliko glasov. Velel sem vozniku, naj pohiti. „Oprosti, a kje si se toliko zamudil", mi je opomnil nekdo. „Nevesta je v nezavesti ; pop ne ve, kaj bi počel: hoteli smo se že vrniti. Pridi torej hitro !" Molče sem izstopil iz sani, odšel v cerkev. ki je bila slabo razsvetljena, z dvema ah tremi svečami. Deklica je sedela na klo-pici v temnem kotu cerkve; družica jej je drgnila ob sencih... „Slava Bogu", je zaklicala ta. „Ste vendar" prišli. Toliko, da niste umorili gospice". Stari svečenik se mi je približal z vprašanjem : „Naj pričnem?" — „Le začnite, začnite očka", sem odgovoril jaz raztreseno. drugemu: na veselo s idenje v Tolminu na 8. septembra t. I. K i r i 1 o v. Deželno sadjarsko razstavo prirede na jesen v Beljaku. 96-letna starka pomiloščena. Pred dvemi leti je bila 96-letna Marija Jamnika iz Dobrne obsojena na več let ječe zaradi po-skušanega umora (ker je hotela svojo sinaLo z mišnico zastrupiti). Cesar jej je sedaj odpustil del kazni in so jo dne 23. t. m. odposlali domov. „Ai due Američani", tako se zove neka beznica v ulici di Crosada. Poleg tega, da ima napis „Ai due Američani", je pa ta beznica tudi jako priporočljiva, kar je razvidno iz nastopnih treh notic, ki jih pa podamo kar vse tri v enem svežnju : Inženir Alojzij Fekenz, bivajoči v Piran . in v službi pri ondotni plinarni, je šel predvčerajšnjem popoludne v goriomenjeno bez-nico na čašo piva. A ko je pivo spil in je hotel plačati, ni imel več pri sebi mošnjička. v katerem je bilo 60 kron denarja, dočim je bil popolnoma gotov, da je še imel mošnjiček v jopičevem žepu, ko je vstopil v beznico — 25-letni težak Andrej Markovič j j bil šel istotako predvčerajšnjim popoludne v to beznico na čašo piva, a mej tem, ko je on pil pivo, mu je izginil iz žepa mošnjiček, v katerem je imel 20 kron denarja, ▼čera predpoludne je pa neka Giulia Chiove pr: nesla na policijo Markovičev mošnjiček, ki pa je bil prazen. Rekla je, da ga je našla. — Včeraj popoludne je bil šel pa v to priporočljivo beznico neki pomorščak imenom Cezar Giottoli, doma iz Forli v Italiji. Me tem, ko je on pil pivo, se mu je približal 17-letni kamnosek Ivan C'., stanujoči v ulic. di Donota, ter je začel ž njim razgovor. Mej pogovorom, ko je mislil, da Giottoli pozn posluša, kar mu on pripoveduje, mu je I var. C. segel z roko v žep ter mu iz istega izmaknil mošnjiček, v katerem je bilo 9 kron in 45 stotink denarja. A Giottoli je to op. -zil in prijel tatu za roko. Ravno na to je p.-, prišel tam mimo neki občinski redar in Giottoli mu je izročil tatu. Ko je redar tiral tatu na policijo, je tat redarja obrcal. Na po'iciii so ga vzeli na zapisnik iu ga djali pod ključ. Kakor vidijo čitatelji iz teh treh notic, je ta beznica resnično vredna, da sejo toplo priporoča — policiji. Nevarno prenočišče si je izbral pred-sinočnjim 23-letni natakar Jurij \Vedlinger. ki je doma iz Tirolske. Sel je bil spat na klop v javni vrt na trgu dclla Stazione in sicer v oni pred skladiščem „Svlos". A K se je včeraj v jutro prebudil ni iuiel več klobuka ne palice, kar je bilo oboje vredno J kroni 90 stotink, a kar je še huje : ni im-J več v žepu mošnjička. v katerem je hrani svoje premoženje, namreč 35 kron denarjr. Prijavil je stvar policiji. Najdeno. V nedeljo predpoludne, po obhodu Lloydovega parnika rWurmbrandt~ od pomola sv. Karola, je nekdo našel na isten Privzdignili so deklico, ki se mi ni videla grda. Neumljivo, neodpustljivo vete:-njaštvo... stal sem poleg nje pred čitalnim stolom; svečenik se je podvizal; trije možje so s sobarico podrževali nevesto in se zavzemali zanjo. Poročili so naju. „Poljubita se !" so nam rekli. Moja žena je obrnila k meni svoj bled obraz. Hotel sem poljubiti... a v tem je vskriknila : „Aj, ni on! ni on!" in padla v omedlevico. Navzoči so strmeli na-me s prestrašenimi očmi. Jaz sem se povrnil, odšel iz cerkve brez vsake ovire, skočil v kihitko in zakričal : „Odpelji!" „Moj Bog!~ je zakričala Marja Gavrilovna, „in vi ne znate, kaj se je dogodilo z vbogo vašo ženo ? !** „Ne znam", je odgovoril Burmin, „nr vem niti, kako se zove vas. kjer sem se poročil ; ne pomnim niti, s katere postaje sem se odpeljal. Takrat sem se malo briga' za oni provzročeni moj pregrešek. Ko sem se odpeljal od cerkve, sem zaspal in se zbudi' še le drugega dne zjutraj na tretji postaji. Sluga, ki je takrat bil z menoj je umrl n:< potu, tako, da nisem gojil niti upanje, da Iv dobil zopet kje ono, zoper katero sem se tato grozovito pregrešil." „Moj Bog. moj Bog!" je vzdahnila Marja Gavrilovna, prijemši njegovo roko. „Torej ste vi bili oni! In vi me niti ne poznate ?..." Burmin je pobledcl in padel k njenini nogam... (Zvr&etek). V pređo, dne 29. avgusta 1906 >EDINOST« štev. 238. Stran III pomolu svoto denarja, ki presega 50 kron. | Pravico do teh ustanov imajo sinovi Denar je bil izročen policiji. Istotako bo bili kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, do-vršivši šolo na Grmu gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti. 4, Sprejem učencev. Kdor želi vstopiti v šolo mora dokazati: 1. da je dovršil 16. leto; če je kdo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu. Mladeniči, ki so dovršili 24. leto, sprejmejo se le izjemoma v zavod ; 2. da je prosilec z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo ali obiskal kako meščansko ali srednjo šolo, kar mora dokazati s spričevalom zadnjega tečaja; 3. da je telesno sposoben za kmetijska dela. kar mora dokazati s zdravniškim spričevalom. (Zvršetek pride.) f^azne vesti. * Ivan Orth. Iz Pariza poročajo : Bivši senator uragvajski Evgenio Garzon je izdal tukaj knjigo, v kateri pripoveduje zgodovino Ivana Ortha (bivšega avstrijskega nadvojvode) _ „ . _ . j ter zatriuje, da je isti še živ. Ako se tudi Danss zveeer ob 8. in , . ' , . . . _ i ne ve, kje da se sedaj nahaja, je vendar po pol uri SO redovne vaje pismib argentinskih policijskih Vradnikov nje- za . Zagreb. Ob jednem , mu doposlanih dokazano, da je Ivan Orth od določimo eas skupnega leta 1899. do 1903. živel v Argentiniji, da odhoda. f4a zdar I ■ se leta 1900. mudil v Paragvaju in da se Odbor Čržaškeoa Sokota" ma*° Pre(* izbruhom rusko-japonske vojne " " . podal na japonsko ; tamkaj ga je sedaj policiji izročeni nastopni predmeti, najdeni v raznih ulicah: škarje v škatlji, zlata verižica s priveskom in hranilna knjižica. Nevaren tovariš je 21-letni brezposelni natakar Baštijan P., doma iz Gorice. On je bil namreč natakarju Konradu Bašniku tovariš v tem, da sta spala oba v eni sobi v hiši št 4 v ulici dei Cavazzeni. Predvčerajšnjim popoludne je pa Bašnik ovadil Baštijana na policiji, ker je Baštijan ukral iz njegovega kovčeka srebrno uro, srebrno verižico in srebrno dozo za cigarete, kar je vse troje vredno 90 kron. Aretovan je bil včeraj predpoludne 18-letni pek Josip B., doma s Prošeka. Aretovan je bil pa na zahtevo svojega gospodarja Samokez-a. ki ima pekarno v ulici Conti št. 3. Gospod Samokez trdi namreč, da mu je Josip B. iz predala v prodajalnici ukral 40 kron. Josipa B. so pridržali v zaporu. Koledar ln vreme. Danes: Obglavljenje 'rana K ratnika ; Želidjed; Pavša. — Jutri : Roza, devica ; Ljutomir; Milka. — Temperatura včeraj : ob 2. ari popoludne + 24 5° Celsiua. — Vreme: lepo. Društvene uesfi in zabave. Odbor „Dramatičnega društva" bo imel nocoj ob 9. uri sejo. Bratje Sokoli! Gospo darstvo. K rajnska kmetijska šola na Grmu. j Deželni odbor kranjski razpisuje ravnokar v kranjskih listih 5 deželnih stipendije v za učenca deželne kmetijske šole na Grmu. Ob tej priliki si ne moremo kaj, da ne bi tega pri- ' iskati. Brzojavne vesti. Nove volitve za moravski deželni zbor. vztočnem delu pokragine Pinar del Rio so še ustaši na kapa. Guerra je pa izjavil, da noče prej odjenjati, dokler ne bo razveljavljena zadnja volitev predsednika. 2000 mož Guerre so sicer z orožjem in municijo dobro preskrbljeni, toda Guerra nima denarnih sredstev ter plačuje pošiljatve z nakazi na Kubansko vlado. t{ U S i j a. HAMBURG 28. Iz Helsingforsa poročajo: Včeraj je bil umorjen generaf Vntenaus, namestnik poveljnika Finske armade, ko si je ogledaval pristanišče. Morilec je zbežal. PETROGRAD 28. Govori se, da je revolucionar Belencov, ki je ukradel kreditni banki v Moskvi 800.000 rublje v. a je bil potem aretovan v Švici, ter na progi Varšava-Petrograd skočil z železniškega voza, ubežal preko meje, preoblečen kakor častnik. PETROGRAD 28. (Petr. brz. ag.) Včeraj so se v šotorišču v Peterhofu vršile zadušnice za umorjenega generala Mina, kateri so prisostvovali car, carica, veliki knez Nikolaj, visoki dostojanstveniki in odposlanstva gardnih polkov. Pogreb se bo vršil danes popoludne. Polk Semenovskij je prejel več anonimnih pisem, v katerem se napovedujejo povodom pogreba novi atentati. IVANOVO-VOSNEŠENSK 28. V okrožju Kovno in Susdal so se ustanovile bande, katerih glavni namen je, da oplenijo kronske žganj arije. PETROGRAD 28. V dahnitskem okraju so se spuntali delavci. Krvavi nemiri trajajo že 12 dni; do sedaj je bilo 31 oseb ubitih, 250 pa ranjenih. RIGA 28. Neki davkar je bil napaden na jatni ulici in oropan 1500 rubljev. Redar, ki je prišel na pomoč, je bil ubit. Neka patrulja je ujela enega izmed roparjev, ki je bil ranjen. Neki drugi, pri katerem so našli denar, je bil ubit, drugi so zbežali. Štrajk mestnih redarjev. RIM 28. Dve sto mestnih redarjev je na nekem shodu sklenilo, da prično Štrajkati, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. Z Balkana. CARIGRAD 28. Civilna agenta se pre-gene- DUNAJ 28. C. kr. brz. koresp. biro je j poznano jako dobro urejenega skozi narod- zvedel, da namerava vlada razpustiti mora v- j nega zavoda najtoplejše priporočali našim kme- ' ski deželni zbor in razpisati nove volitve. To- ! tijskim gospodarjem. V to svrho priobčujemo. zadevni cesarski patent bo objavljen te t- nadaljevanju glavna določila it. Štatuta I dni. in programa kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. 1. Uredba zavoda. Kmetijska šola na Grmu pri Novem "mestu je kranjski deželni zavod ; pouk traja dve leti. Pouk se začenja vsako leto 'S. novembra in se konca z zadnjim oktobrom prihodnjega Ir-ta. O božiču imajo učenci šest dni, o veliki noči dvanajst dni in o poletnem času en mesec dopusta, od 1. do 31. avgusta. Pouk je razdeljen v vsakem letu na dva tečaja, na imski in poletni tečaj. Zimski tečaj traja od novembra do konca aprila, poletni od 1. maja do 31. oktobra. Pouk ie teoritičen in praktičen. Teoretičnemu pouku je namen, spolnjevati in razširjevati pouk ljudske šole iu izobraziti učence v vseh tistih pomožnih in strokovnih vednostih, ki so dandanes neob-Loodno potrebne za vspešno kmetovanje Praktični pouk se vrši na šolskem gospodarstvu pod navodom učiteljev in pred-delavcev. Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, vsa razdelitev dela in časa, učni, hišni in poslovni red, vse navaja učence nu to, da se jim vcepi ljubezen do kme-tijstla in da se izgoje za praktično kmetijsko življenje in za sistematično delo. Vrhu tega sc* navajajo učenci tudi na nravno in priprosto življenje, na štedljivost, zmernost, delavnost in sploh na težave kmetskoga stana. 2. Učen c i. Učenci so ali notranji, >o!i, ali vnanji, ki stanujejo v okolici. Xo-j tranji učenci so deželni štipendisti in plaču-ioči učenci. Vsak notranji plačujoči učenec plača za iirano po 80 st. na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanuje brezplačno v zavodu. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih !>o 24 K šolnino pa v polletnih predplačanih 'neskih po 20 K. Plačujoči učenci, kateri naj izvrše šolo & posebnim dovoljenjem deželnega odbora r en?m letu plačajo šolnine 80 K. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zu-Huj zavoda in plačujejo po 40 £ šolnine na leto. 3. Ustanove. Za šolo je ustanovljenih deset deželnih stanov po 240 K na leto, katere oddaja dež. odbor. selita iz Monastiija v Solun v sredo, ralni inšpektor pa v četrtek. Nemški državni kancelar knez Bulow. BEROLIN 28. Državni kancelar knez Biilow je danes zjutraj dospel semkaj. Vseameriški kongres. lilO JANEIRO 28. Danes je bil na slovesen način zaključen vseameriški kongres. Otok Sahalin. PETROGRAD 28. Ruski in japonski de-legatje, ki imajo določiti mejo na otoku Sa-halinu, so pričeli svoje delo. Štrajk v Bitbao. BILBAO 28. Položaj v stvari štrajka se boljša. V mnogih delavnicah se zopet dela. Neka angležka družba je včeraj objavila, da popolnoma ustavi delo, druge inozemske družbe utegnejo ta izgled posnemati. Portugalski princ ponesrečil. LIZBONA 28. Vojvoda Oporto, brat kralja Karola portugalskega, je ponesrečil z avtomobilom. Voz se je prevrgel v neki globoki prepad nedaleč od Oascaes. Vojvoda je težko ranjen, vendar manjkajo še podrobno-! sti o njegovem poškodovanju. Njegov adju-; tant si je zlomil obe roki in več reber. Kra-kl !it-?:UJ:CJ v-J i l)eva rodbina je odpotovala na lice nesreče. Revolucija na Kubi. HAVANA 28. Polkovnik deželne milice Valle poroča, da je včeraj zvečer porazil ustaše pri Cienfuego. Od milice je bil ubit en mož. Nasprotniki so izgubili 17 mož HAVANA 28. (Reuterjev biro). Namestnik državnega tajnika za notranje stvari je naročil pokrajinskim oblastnijam, naj do vole ustašem. da se zopet vrnejo v svojo domovino, zagotovivši jim, da se jim od strani vlade ni radi udeležbe na ustaji ničesar i bati. Kakor se zatrjuje, so se vsi voditelji j ustašev izvzemši Guerre izjavili, da so pri- \ pravljeni odpustiti svoje ljudi, ako se jim zagotovi, da ne bodo kaznovani. Zato ne nabira vlada več novih čet, ker se je znatno število ustašev vrnilo v svojo domovino. Le v Trgovina. Borzna poročila dne 23. avgust«. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06—19.09, angleške lire K —.— do —, London kratek termin K 240.10 --2*0.30 Francija K 95.30--95.50, Italija K 9530— —95.50— italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.27—117.45. nemški bankovci K — — avstrijska ednotna renta E 99.00— 9i».30, ogrska kronska renta K 91.10—95.40, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 872.— — 674.—, drfsvne železnice K 672.--6 75--Lombardi K 164 50—166.50 Llovdove akcije K 738 — 742 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310 —. Bo-denkredit 1389 K 302.— 310.—. Turike K 163 00 do 16 .00 Srbske —.— do Dunajska borza ob 2. pop. pred rčeraj danes 99.95 99.95 100.— 100.— 117.15 117.10 99.30 99.25 89.— 83.95 112.15 112 35 94.25 94.30 84.Y5 84 35 1783 — 1785.— 668 — 66S 72 240 07»/.240.05 117.25 "117.25 23.46 23.46 J9.08 19.09 95.3) 95.35 11.31 1131 Državni dolg v papirja „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah V° Avstr. investicijska renta 3, <,° } Ogrska renta v zlata 4a/, „ ^ kronah 4*. « n 3\, Akcije nacijonalne bacice Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 90 mark 20 franko*-100 ital. Ur Cesarski cekin; Parlžka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Franoozka renta 97.82 italijanska renta 102.42, Španski exterieur 96.40, akcije otomanske banke 64S —. Menjice na London 251 75. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 171.— unificirana turška renta 97.2 j avstrijska zlata renta 100.—, ogrska 4% zlata renta 95.10, Lftnderbank 474.—, turške srečke 146.50, pa-rižka banka 15.33, italijanske meridijonalne akcije 8.10, akcije Rio Tinto 17.38 Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87. '*/, e srebro 30.7/.. Lombardi 7.—, Španska renta 95.5:, italijanska renta 101.VR tržni diskont 3*/,, menjice na Dunaju 24 34. Mirna. Tržna poročila 28. avgusta. Budimpešta Pšenica za okt. K 14.34 do K 14 36, rž za okt K 12 20 do 1222, oves za okt. od K 13.20 do 13.22, koruza za avgust 11*64 do 11.64 PSenica: ponudbe srednje, povuraćn?*™« dobro, tendenca ugodneja. — Prouaja : 3>.000 met. stot., vzdržano; druga žita nespremenjeno. -- Vreme: lepo* hladno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo« gooi average za september 3za december —, za marec 39l/4, za maj 39'/,. Stalno. — Kava Bio navadna loco 40—42 navaina rcelna 43—44 navadna dobra 45—46. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za avgust 18-85, za september 18*85, za oktober 13*65, za november 18.35, za dec. 18.45, za januar 18.53. — Mirno. — Vreme: oblačno. Ha vre. (Sklep) Kava Santo* good averaga ca tekoči mesec 47.75, za sept. 47-50. (Otvoljenje.) Kava Bio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 20 stotine nižje. — Prodaja: 19.000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, & 9',. Sh. Stalno. 1 Pariz. Rž za tekoči mesec 16.75, z% sept. 16*—, za dec. 16.15, za nov.-februvir 16.50 (talno). — PSenica za tekoči mesec 22.95, za aept. 22-80 z* sept.-dec. 22.60, za novembsr-februvar 22.65(mlaeao). — Moka za tekoči mesec 30.3 j, za sept. 30.—. za sepL-dec. 30.20, za november-februvar 29.65 (mlačio). — Repično olje za tekoči mesec 65."/,, za tej t. 60 —. za sept.-dec. 66.l/a, za januvar-april 67.—' (stalan). — Špirit iđ tekoči mesc 4'i.1/«, za sept. 45.*/«. za september-dec. 41.V«, ia januvar-april 40 (mlačno) — Sladkor surov 83" uso nov 23."/«—24.*/4 (stalno), bel aa tekoči mesec 2*>.*/4, za sept. 26.7/», za ok .-januvar 27.*/«, za januvar-april 28'/., (mirno), rafiniran 58.--58.50 Vreme: oblačno. •zesezeflzieZe^®: Denarna posojila l^Z j^: stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARIC ulica delta Caserma št 14, I. nad«t. od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludne. oooooooooooooooo Ženitna ponudba. Posestnik iz okolice se želi spoznati z gospodično, ako možno šiviljo mo.ško^ t ali ženskega dela s primerno doto. Naslov: »Okoličane, poste re-stante, Trst. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & BLaucich. Nasledniki Luigi Rlcci-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst Velika množina perila po ceni, da se ni bati tekmoranja. Kotonina surova za srajce po nvč. 14 in več Chiffon „ „ .. ty „ Madapolam „ „ „ 18 „ Nazoviplatno „ „ „ „ 16 „ Kotonina surova za rjuhe „ „ 40 „ „ bela „ „ 18 „ VELIKA IZBEBA perkalov. batist zephir, borgetov itd. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich. Nasledniki Lui?i Rlecl-ja Trst - ulica Malcanton št. ! O - Trst XX)OOKXXXXXXXXXXX ^lojzij jregorič Tovarna za krtače in čopiče z zalogo gaginega perja, iztepačev. J53T* Cene zmerne. TRST — ulica Stadion 3 — TRST -lOli Ol< OI lOUOl tOllOHOllOIIOllOI o. » š| mmr Tovarna pohištva mwm ?i Aleksander £evi >fm ° nli. ZALOGA: + j ftnzzn rosrrio *n* kenkurtn i Sprejemno ae vsakovrstna dala indi p« ^ NUMMMIC: pOSebllik Ubitih. Ou^«TU eemlk IrMflsla« Is ioiioiiaiioiioiioi)Q)ioiiO)iOti» Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodeice in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI • v „Edinosti" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARM10 5. KATALOGI BREZPLAČNO. m, Stran IV. »EDINOST« štev. 238 V sredo, dne 29. avgusta 190« HOTKIi BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne fSZTČr HOTEL BALKA\ L1 OfiLASi. Ces. kralj. priv. i- Plača se takoj. Mar Izven Trsta pismena naroči kak „HALI OGLAS". n«j ?eilj« Senar v naprej, ter drugače ne bo njegov ogia« objavljen. črn ai osebi. poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjena na čelu „ŠALIH OGLASOV" In vsakdo i thke preračuni, koliko mu J« plačati a tem, da preiteje besedo Oglsse treba nasloviti na .,i«SERAT»l ODDELEK" ..Edinosti", ■a vprašanja potom pisem bo dajal „IHSERAT1H ODDELEK' Informacije edino le, če bo pismu prilgiana znamka za odgovor |/Jnp 2mO nft ProdflJ dvorec, pripraven za sta-KVUUr 1111(1 uo\anje treh rodbin, oziroma s 3 stanova uji, ne velikimi, z vitom, vodo, po možnosti plinom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod „DVOREC 77-, oziroma naj pride osebno v „Ir.seratni oddelek Edinosti*. — Prednost imajo dvorci v Ko-tunji, o v. Ivanu, v bl-ž.ni ulice <»iulia, Boschetto. EoHsetti. Mali Hl/nrpp v *kotklj» je »» prodaj. Dvo- fflall UIUI ct rec ima V pritličju: 1 sobo, kuhinjo, ru-nico ; v I. nadstropju : 2 »obi in kuhinja ; v JI. nadstr. tudi 2 sobi in kuhtDju, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemlji?«"e (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko ceno. -''-'O Pncpctvn v Ka*ljah 5tev -7. obstoječe s lUovOlf U krasnim poslopjem, vinogradov, paznikov in gozdov, kateremu pripada vodnjak in mlin, je na prodaj. Knpćevalec si lahko vsaki čas ogleda, j-osip Kjuder, trgovec v Kazljah, p. Sežana. 93*» M ičim 'n kuhinja) je na prodaj na OpČi- 11 loll/Ca na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lahko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1C00 Mola Hr 11711151 obstoječa iz treh oseb, iiče VTTC1I0. Ul U£lirci raajo g*snovanje z vrtom, ( vodo. ako mogoče plin v ulicah F&bio Nevero, lio- j nr.agr.a, Commeiciale, ali v ifkorklji blizu mesta. Pod- : pisala bi ee pogodba za več let in vzelo bi se tudi i-tanovacja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme „Inseratni cddeiek Edinosti" pod „M al a j (Assicurazioni generali) v TRSTU (Društvo ustanovljeno leta 1331.) To društvo je raztegnilo svoje delovanje ua vse vpie zavarovanja, posebno pa: na zavaravanje proti požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega biaga in zavarovanje na življenje. Sts.nj= društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in reaerva dne SI. decembra 100"». . . K 270,052 078.»;4 Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 19CT». . . „ 771 879.007.54 Plačana povračila: a) v letu 1905....... 30^85.711.02 b) od začetka društva do 31. decembra 1900.....„ S27,!«7K.227.40 ' _*ni računi, z az dosedai plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via delta Stazione 5tev. S3S1 « <.ril ar zalogo veka --m ta (luniii'.i ralio, priiMek iz mojih viaogi-al.iv > r:korkoli. Obrniti ae je na ..Inseratni oddelek Edi" i noati" pod štev. 5000. 345 D jo |||q4 star, jako zmožen, se pouuja društvom 1 Id IIIO1 in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za na-«!ov je prašati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (700 na Prošeku (Božje polje) OOOO vsprejme OOOO ženske in moške na delo po pogodbi (kontraktno) Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakor.šno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti 5t. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do IZ. in od 3. do S. pop Po noči se sprejema t „Tiskarni Edinost* za na deželo išče Trgovskega pomočnika trgovina z mešanim blagom. Naatop 15. septembra. Naslov pove „Ineeratni oddelek „Edinosti". Postrežnico 929 vestno, pridno za zjutraj in popoludne ae išče. 16 kron mesečnih. Cartadori 12, III., vrata 8. 943 Mavnaniam slavnemu občivutvu, da sem se El«l£llallja||| fs 24. avgustom preselil z mojo k rojačnicoiz ulice Torrente 40 v ul. Chiozza 1 7. II. nad. — Anton Jerić, krojač. 939 Prva slovenska zaloga in tovarna _ pohištva ANDREJ JUG — Ti*t, ulica av. Lucije št. 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Sšvoji k svojim 1 Ugodna prilika prostorov in :> kosov zemljišča ▼ Hruševju blizu Postojne za ceno 2200 kron. Podrol nosti pri lastniku F. V e r t o v e c, trgovina jeatvin, ulica Caaerma 14, Trst. S9H .■ ■ . I Dnhrn i7llPf»n izdužen vojak 5. dra. j UUUIU UULCII gonskega polka, star 28 let,] govori slovenski in nemški, z dobrimi spričevali ime- ' nitnih gospodov, želi stopiti v službo v dobro hišo v ! mestu ali na dežeii. Naslov: Fran G o 1 1 o b, ulica! Kigutti Štev. 10. 895 j Smokve sveže, drobne okrogle avetlc- GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund i (prej Jeni) J ulica Snora 24 (uritličjs) daj a i&OTO in rabljeno pohiitvo po konkurenčnih conah v najem. Carlo Vitez trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod u!. del Arsenale A UTO RIZO V AN A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Velita zaloga priprav za žarne loči ua plin. Na prodaj je o pohištvo o svetlo in temno, spalne sobe. posamezni komadi, omare za knjige, pisalne mize. stolice, modiljoni, slike, elastične železne postelje, bla/.ine, izbera di-vanov, moderne kuhinje za smešno ceno radi pomanjkanja prostora. — ■ ulica Chiozza 8 frudeče table) viktor doplicher xxxxxxxxxxxxxxxx IVAN KRAGL & Co. Trst, ulica Giuseppe Gatteri št. 40 (vogal ulice Pieta) Inštalacija za vodo in plin. Velika zaloga držal za svetiljke, tulipanov. «;i;«ratri\ in vst-h drugih predmetov za žarno isič. Zaloga mroiic prve kakovosti. Izvsšuje o priliki 24. avgusta povodom prem^š 5e"j stanovanja ali trgovine prenos sveti'j k. Izposojuje svetiljko po tovarniški cen:. Naročbe se izvršujejo točno. Prva in edina [ pisarna v vojaški stvari f koncesijonirana od vis. c. k. uamestnišlva jk Borzni trg, Trst I i uhod pod prehodiščem.) Daj a nasvete in informacijo o vsem. : se tiče novačenja iu vr«ju-ke službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pr^st vojaškega značaja — oprošćenje «ul v • škili vaj in kontrolnili shodov, enoii^tuo « brovoljstvo, ženitb3, dosezanje zakoi. ugodnosti glede prezenčno slu/.l>e vsprejt v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke j : upravnimi oblastnijami. 1'osreduje v najtežavnejih slučajih Reševanje hitro in točno. UKADK E URE : ;»J in-lo-t?h t; a 01» ra>ui'^ih r*n. Izvrstna kuhinja. P.iporoča se si. občiustvu Katarina Vatovec. Ujrn (eno nadstropje, 5 »ob, 2 kuhinji, shramba, niO' iu in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. Kdor I5če službo ali LnkorSno>koli zaposlenje ; kdor Išče uradnike aH fdužbfuo evob'e : kdor ima za oddati sobe, vtanoranja, dvorce* : kdor iina za prodati hiie. jolja. dvorce: kior Želi posojila4 vknjižbe Itd., prodati ali 1 upili premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. raj te posluži VAZ.IH OGLASOV t „E d i 11 o s 114% ki so nttjcenejf, najTeč eitan! ni najbolj pripravni v dosego namena. FRANCESCO S. DONAT! elektrotehnik TRST, uliea deli* Aequedotto št. 2U Antorimana Elekirolelinična dslaimca s pričejaiio mehanično delalnico Sprtjeiaa vpeljalo električne nua»rtlja»e, ituuccv, p telefonov, strelovouov, kakor tudi mebatilOua ilela. ki »o t zvezi z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih niotorjeT in preosuove svetiljk t»kor*uoga§i Vn^ii aiatema. Cene Jake zmerne In izvršitev |C|o!ia. Andrej Rudeš, mizar mmr in izdelovaleo pohištva ulica Ireseo della cr&ce 4, ii ilica Sccssa 6i Ima vedno v zalogi zakonske in obedovalse sobe najlinejfie in trdno delane v Ustni delalnici. Posebna izbera kuhinjske oprave. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE Sprejemlje kakor^no-koli naročilo za tu in ?a zunaj, kakor tudi poprave