GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 1. JULIJA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 51 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 23. SEJA OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV DNE 28. JUNUA 1960 perečega problema v zdravstveni ižbi našega okraja, t. j. v kritični Na seji je bila prva točka dnev-Dcga reda poročilo Sveta za zdravstvo o delu v letu 1960. Predsednik Sveta Marijan Šenk je na seji podal »•»slednje poročilo: K poročilu Sveta za zdravstvo o (*clu in problemih zdravstvene služil v okraju Ljubljana, dodajam še »»kaj spremnih in dodatnih ugoto- vitev: Izredni razvoj gospodarstva in tev zdravstva je napredovala v smeri njegove afirmacije kot dejavnosti, ki s svojimi kurativnimi a tudi preventivnimi ukrepi ohranja-in vrača na delovna mesta delovne kapacitete, potrebne na vseh področjih našega življenja. Javna zdravstvena služba je v našem okraju dosegla uspehe, ki gredo v korak z ostalimi dosežki socializma. Zrasli so novi in za drugih družbenih dejavnosti na zdravje delovnega človeka pomemb-vsch področjih našega življenja, je ni zdravstveni zavodi: Poliklinika v fajel tudi javno zdravstveno službo. Ljubljani, Mestna porodnišnica, di-*Wbremenjenn prejšnjih oblik k a- spanzerji za otroke in žene ter novi Pjtalizma, ki so jo na račun prido- zdravstveni domovi, ki so delno že »■tnosti zavirale v njenem strokov- zgrajeni (Šentvid) oziroma so tik 89m vzponu in vsesplošnem pome- pred dograditvijo (Vič, Šišku, Loški 8ti, se v novi socialistični državi za- potok), medtem ko so v ostalih obustno vključuje v današnjo druž- činuh v fazi načrtovanja oziroma »eno stvarnost in dosega uspehe, ki začete gradnje. Po vrednosti in pomenu ne zaosta- Materialni pogoji za organizacijo Jajo za uspehi drugih družbenih in strokovno izpopolnitev javne zdravstvene službe so se tako kot prejšnja leta ob velikem razumevanju OLO Ljubljana in ob znatni pomoči okrajnega zavoda zn socialno zavarovanje v letu 1959 vidno izboljšali. Sicer je res, da so sredstva omejena in težko dosegljiva, vendar je povsod po svetu zdravstvena služba draga in zahteva velikih investicij, če naj bo strokovno popol- pacitet in po pridobitvi materialnih pogojev. Vzporedno z utrditvijo samostojnosti komun prehaja tudi občinska zdravstvena služba iz prejšnjih ozkih mej absolviranja vsakodnevnih bolnikov v širšo odgovornost in že sama občuti večje obveznosti. Naloge osnovne zdravstvene službe so namreč v preprečevanju bolezni in v utrjevanju družbe-no-socialističnega razvoja zdravstva, dolžnost zdravnika občinskega zdravstvenega doma pa tudi v tem, no službi insuficienci naših bolnišnic. Posteljni fond hospitalnih zavodov v okraju Ljubljana znaša 3118 postelj, upoštevajoč pri tem Klinične bolnice v Ljubljani, Bolnico v Polju, Mestno porodnišnico, Bolnico v Trbovljah, hospitalne postelje v ljubljanski Polikliniki, v zdravstvenih domovih Kočevje in Zagorje ter v Antituberkuloznem centru v Ljubljani. Obstoječi posteljni fond je odločno preobremenjen tako glede na število prebivalstva v okraju kot tudi spričo dejstva, da iščejo zdravstveno pomoč v centralnih zdravstvenih ustanovah v Ljubljani tudi prebivalci drugih okrajev. To trditev potrjujejo podatki o zasedbi po- Panog. Javna zdravstvena služba obrav-»ava največjo dobrino t. j. zdravje človeka — dobrino, ki jo ekonomski Pokazatelji razvitih držav visoko cenijo. Tembolj je ta dobrina ce-Jjona v naši socialistični družbi, kjer je zdravje osnova delu, delo P® temelj države in družbe. , Vzdrževanje in krepitev te do- U —s ---------------- , »fine je naloga zdravstvene službe, na in uspešna. Izhajajoč iz koncepti) ugotovitvi, da je zdravje osnova ta. da javna zdravstvena služba l'ehi, je torej globlji pomen zdrav- ohranja zdravje, ki je temelj in 8*vene službe v tem, da s svojo or- podlaga delu, je utemeljena ustrez-k.lnizaeijo in strokovnostjo ohranja na udeležba zdravstvene službe pri '»lovne kapacitete in jih vroča na razdeljevanju materialnih dobrin za »»lovna mesta, da tam pospešeno in zadovoljitev njenih potreb. ? dvigom storilnosti lahko ustvarja- Zmeraj večje število prcbival-1° gospodarske dobrine. To pu jo stva, ukinitev privatne zdravniške kot neproduktivno udejstvova- prakse in vključitev kmetijskih proizvajalcev v zdravstveno zavarova- VABILO na 9. sejo zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana Na podlagi 74. in 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 48. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem 9. sejo zbora proizvajalcev, ki bo v četrtek, dne 7. julija 1960 ob 9. url dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: Razprava o problematiki finančnega poslovanja gospodarskih organizacij s področja obratnega in investicijskega finansiranja. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Oddelku za občo upravo OLO, Kresija, soba št. 1 l/l (telefon: 22-121 int. 207). Predsednik okrajnega ljudskega odbora Franc Popit 1. r. neproduktivno —, n ’ !• j. produkcija zdravja, ki je .»Posredna podlaga za ustvarjanje r»g‘h splošnih dobrin. , Z-a zaščito zdravja vlaga naša l »Pnost ogromna sredstva. Le-ta so ,»bra naložba, ki se sicer šele čez a zanesljivo in dobro rentira. t j. t vsaka dejavnost, zahteva zdravstvena služba trdno orga-l'7:»cijo, če nai bo uspešna, to tem-ž°'j. ker razpolaga z ogromnimi karetami, objekti, investicijami. Vhi- bojnimi odnosi, s katerimi Pliva na družbo in njen red. 1 b d VJem značaju in glede na vsebino „ a, pa ta družbena dejavnost v f .»'ojhni meri vpliva tildi na rao-. a 8®> in etična načela družbe. f|j Zdravstvena služba okraju Ljub-^"a izhaja iz navedenih kompo-(unt In je še toliko bolj pestra in R°vorna, ker je Ljubljana _ obe- da s svojim delovanjem ustvarja vzgled socialističnega zdravnika v naši javni zdravstveni službi in da svojo lokalno veljavo uporablja v to smer in ne v svojo osebno korist. Nadaljnji strokovni razvoj osnov- steljncga fonda, ki je preteklo leto znašala v Kliničnih bolnicah 89,2 ®/o. v Mestni porodnišnici pa celo 99,9 •/•, kar bistveno in kritično presega normative. Sliko o stanju insufici-encc naših bolnic naj dopolnim z nje zahteva zmeraj večje napore zdravstvene službe, kot tudi organov, ki jo finansirajo. Zdravstveni *k*u * 's t ro ko vn eg a ° i n ' i na! e n a 1 nega ° ki nc zdravstvene službe v okraju je v ugotovitvijo, da so Klinične bolnice nai nu.li nločne še osnove na- Pomembni meri odvisen od razši- preteklo leto odklonile 3005 pacien- daiin ii razvoj zdravstva čeprav se ritve nJenc materialne podlage, tov z absolutno indikacijo zn spre- zaTc/ajo da' so potrebe ^ delno *»«■« od rešitve prostornih proble- |j v ? tudi center zdravstvene službe t^mteniji, ki ustvarja njeno or-hr tt»cijo, oziroma jo — kritično ,°jana — tudi izvaja, lavna zdravstvena služba v un- nresničljive. »Mreža« zdravstvene službe v okraju, kot jo prikazana v poročilu Svetu, je spričo trenutnih kadrovskih, prostornih in finančnih mož-' nosti optimalni odraz potreb, čeprav so še predeli, ki so glede zdravstvene službe insuficicntni (Moravče, Ivančna gorica. Loška dolina. Suha Krajina, Liti ju-Gabrovka) in čeprav je treba tudi obstoječo mrežo še izpopolniti z dejavnostmi, kakor jih navaja poročilo. V danih možnostih se je osnova zdravstvene službe, ki je osredotočena v občinskih zdravstvenih domovih v zadnjih letih utrdila stro- mov, spričo katerih utegne postati vprašanje pravilnega in učinkovitega dela nekaterih zdravstvenih zavodov v prihodnosti kritično. Okrajni zdravstveni zavodi, v katerih jc osredotočena vsa specialistična in demonstracijska služba in tudi del osnovne zdravstvene službe, so glede svojih kapacitet premagali osnovne težave. Nova Poliklinika v Ljubljani, Mestna porodnišnica, preurejeni in povečani prostori Zobne poliklinike ter novi Centralni otroški dispanzer dajejo možnost za zadostitev potreb in za strokovni razvoj zdravstvene službe na tem področju. Ostali zavodi (Dečji dom, Centralni ginekološki dispnn- 55* ra ju" je "tudiAeln 1959 brez materiatm^ zerf’ pa ,«o le začasno usposobili h.0!1'9 napravila velik korak na- službo v občini pomenijo občinski svoje potrebe potem, ko je bila tz- Lj k svoji organizacijski in stro- zdravstveni domovi jamstvo za za- vršena zamenjava novogradnje utrditvi, tako da je skrb zn dostno splošno zdravstveno varstvo danje Pediatrične klinike zn s ko"0#« državljana znatno boljša prebivalstva, čeprav so Še znatne objekte. , . Prejšnja leta močnejša in bolje potrebe po nastavitvi strokovnega Ko govorimo o mreži zdravstvo- zdravstvenih kadrov. Iz poročila je 8ail|ziruna Tudi družbena utrdi- kadra po izboljšanju prostornih ka- n ih ustanov nc moremo mirno izred- razvidno, da je povprečje zdravni- jem v bolniško nego, t. j. takšnih pacientov, ki bi jih bilo zaradi njihovega zdravstvenega stanja neod-ložno nujno sprejeti, in 20.000 bolnikov z relativno indikacijo, t. j. takih bolnikov, katerih sprejem bi bil iz zdravstvenih razlogov potreben, četudi ni bil neodložno nujen. To stanje narekuje urgentno, da hitro in odločno pristopimo k rešitvi tega problema z graditvijo Mestne bolnice v Ljubljani in bolnice v Trbovljah z 800 (v prvi fazi izgradnje s 500) posteljami oziroma v Trbovljah s 170 posteljami. S tem bi na območju ljubljanskega okraja za daljše obdobje rešili bolnišnično vprašanje. Svet za zdravstvo je za gradnjo teh bolnic že pripravil potrebno dokumentacijo. Sodimo, da mora Centralni ljudski odbor o tem vprašanju načelno odločiti. Nadaljnji problem, ki ga je treba posebej naglasiti, je problem kov v občinskih in okrajnih zdravstvenih zavodih našega okraja glede . na povprečje v' republiških zdravstvenih zavodih 4,2:13,5 na 10.000 prebivalcev oziroma 4^: 18,9 glede na republiško povprečje. To pomeni, da je stanje visokokvalificiranih zdravstvenih kadrov v okrajnih in občinskih zdravstvenih zavodih ljubljanskega okraja, če ga primerjamo s povprečjem višje organiziranih zavodov oziroma z republiškim povprečjem dokaj neugodno. Glede na posamezna območja okraja ugotavljamo, da v zunanjih občinah primanjkuje predvsem zdravnikov splošne prakse, medtem ko v Ljubljani primanjkuje zlasti zdravnikov specialistov. Poseben problem so tkzv. deficitarne stroke, med katerimi prednjači zobozdravstvo in higienska stroka. Pomanjkanje zobozdravnikov, stomatologov in den-tistov je notorično in problematično na vsem območju ljubljanskega okraja, kar pa ni specifičnost le našega okraja, pač pa značilnost za vso našo republiko. Po normativu, ki je določen s pozitivnimi predpisi, naj bi bil na 2000 do 3000 prebivalcev en zobni terapevt. V okraju Ljubljana pa je glede na statistične pokazatelje en zobni terapevt na 4130 prebivalcev, kar pomeni, da je potreben v tem okraju glede na trenutno stanje še 101 terapevt. Z zgraditvijo posameznih etap ljubljanske bolnice bo problem kadrov še bolj pereč, čeprav se določeno število interesentov za te svr-he že štipendira in specializira. Problem srednjega in nižjega medicinskega kadra sc kaže v podobni luči. Naj opozorim v tej zvezi le na nekatera dejstva: Medicinskih sester v patronaži je zaposlenih v ljubljanskem okraju 75, tako da odpade na eno medicinsko sestro 5066 ljudi, oziroma 1015 družin. Po zahodnoevropskem normativu, ki je uzakonjen tudi pri nas pa mora biti ena medicinska sestra v patronaži na 2000 ljudi oziroma na 500 družin. Babiški kader je deficitaren trenutno v občinah I.jubljana-Center in v občini Trbovlje, kjer je ena babica na 14.000 oziroma 12.000 prebivalcev. medtem ko znaša normativ po določbah Pravilnika o sistemizaciji zdravstvenih kadrov: 1 babica na 3000 do 5000 prebivalcev. Pomanjkanje tega kadra ugotavljamo tudi v okrajnih zdravstvenih zavodih, zlasti v Mestni porodnišnici. Dodatne potrebe po otroških negovalkah so utemeljene zlasti spričo možnosti, do le-tc nadomestijo medicinske sestre v ambulantah za otroke, medtem ko nastajajo nove potrebe po bolničarkah zaradi uva-janja novč dejavnosti nege bolnika na domu, v perspektivi pa tudi z izgradnjo nove bolnice v Ljubljani. Upoštevaje potrebe javne zdravstvene službe so ugotovitve o zdravstvenem' kadru imperativ, ki narekuje večjo skrb in prizadevanje v tej smeri. Potreb« javne zdravstvene službe preraščajo možnosti, ki jih nudijo naše zdravstvene strokovne Sole. ki so — to lahko ugotovimo — insuficientne. K temu prispeva svoj negativni delež že večkrat ugotovljeni premajhen interes odločujočih, da iz lastnih sredstev štipendirajo najpotrebnejše kategorije zdravstvenega osebja. Na tem mestu naj opozorim na reformo srednjega in višjega zdravstvenega strokovnega šolstva, ki prehaja sedaj iz dveletnega v štiriletno šolanje. Omenjeni prehod bo nujno povzročil dveletni izpad novih prepotrebnih strokovnih kadrov, Zdravstveno strokovno šolstvo ni v pristojnosti okrajnega-Sveta za zdrav-- stvo, ampak sodi v področje prosvetnih organov oziroma republike. Navzlic temu pa si moramo prizadevati, da bi s tečaji ustvarili možnosti, da se vsaj vmesni kritični čas ohranijo dosedanje oblike in zagotovi že itak nezadostni dotok novih strokovnih kadrov. To pomanjkanje strokovnih kadrov je občutno tudi zaradi nesmotrnega zaposlovanja strokovnega kadra v formalno zelo pestri zdravstveni administraciji, ki tudi narekuje ukrepe v smeri pametne poenostavitve in pravilne razmestitve kadra. Problem kadrov je tudi tesno povezan s stanovanjskim vprašanjem, ki je posebno pri mlajših kadrih v visokem odstotku neurejeno, dostikrat celo kritično. Ta pronlem zadeva tako visokokvalificirani, kot višji, a tudi srednji in nižji medicinski kader. V ilustracijo navajam, da so imeli nekateri zdravstveni zavodi v Ljubljani preteklo leto prav zaradi nerešenih stanovanjskih vprašanj svojih uslužbencev fluk-tuacijo, ki je dosegla tudi 30 do 35 odstotkov vsega zaposlenega zdravstvenega osebja. Takšni pojavi prelivanja kadrov nikakor ne dvigajo ravni naše zdravstvene službe, pač pa prav nasprotno povzročajo stanja, ki zmanjšujejo pripravljenost zdravstvenih delavcev in službe za reševanje postavljenih nalog. Sodimo, da bi morali vsi prizadeti od samih zdravstvenih delavcev, pa preko zdravstvenih zavodov do ljudskih odborov z večjo prizadetostjo in zavzemanjem reševati ta problem, ki ni izoliran od ostalih problemov zdravstvene službe. V zvezi s kadrovskimi problemi naj mi bo dovoljeno, da se na kratko dotaknem tudi vprašanja privatne zdravniške prakse. Te z uveljavitvijo znanega zakona formalno ni več, čeprav je bilo nekaj kršilcev zakona obravnavanih in upravno kaznovanih. Sicer ne trdimo, da privatne prakse ni, smo pa mnenja, da je sedanje utrjevanje javne zdravstvene službe (kadrovsko in z novogradnjami ter z ustvarjanjem socialističnih odnosov nied zdravstvenimi delavci in pacienti) najboljši način, da se ta preostanek prejšnje dobe v celoti odpravi. Kljub upadu privatne praks« pa strokovni pregledi zdravstvenih domov razkrivajo nekatere pokazatelje, ki vsaj za gotove predele še izkazujejo delovanje posameznih ilegalnih zdravniških praks pred uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev je bilo kaj malo — ponekod pa skoraj nič — storitev javne zdravstvene službe snmoplačnikom-nezavarovancem in to celo v predelih, kjer je le 50«/» socialno zavarovanih. .Dejstvo govori zato, da so samoplačniki ali zgledno zdravi, ali da zdravstveni dom ne zna pritegniti privatnikov v svoje ordinacije ali pa. da se nezavarovana zdravijo — privatno. Smatramo pa. da problem ne pomeni nevarnosti za socializacijo medicine, ker je minimalen in bo ob primerni družbeni kontroli v celoti odpadel, ko bodo kapacitete, strokovna izpopolnitev javne zdravstvene služile in pravilnost medsebojnih odnosov pritegnile v svoje ordinacije vse prebivalstvo, zavarovance in nezavarovance.- Posebno mesto v vrsti problemov naše (ne samo okrajne) zdravstvene službe je plačni sistem zdravstvenih delavcev. Iz podatkov poročila Sveta za zdravstvo, ki prikazujejo oblike In višino nagrajevanja zdravstvenih delavcev v okraju Ljubljana, povzemamo predvsem dva zaključka, ki označujeta sedanji način nagrajevanja" zdravstvenih delavcev." Prvič: sistem nagrajevanja in višina plač se določata administrativno, neodvisno od obsega in rezultatov dela, od prizadevanja pri delu, 'od odnosa do bolnikov m neodvisno od finančnega uspeha zdravstvenega zavoda. Delno izjemo predstavlja danes nagrajevanje po učinku v zobozdravstvu in v lekarniški službi. Druga značilnost nagrajevanja zdravstvenih delavcev, predvsem zdravnikov, pa je v znatnem obsegu nadurnega, honorarnega in drugih oblik izrednega zaposlovanja ter nagrajevanja. Le-to ima svo; izvor v občutnem pomanjkanju zdravstvenih delavcev v zdravstvenih zavodih oziroma na določenih sektorjih zdravstvene službe. Podatki in izkustva kažejo, da predstavljajo izredne zaposlitve pri mnogih zdravstvenih delavcih odločilni stimulans za formiranje njihovih osebnih prejemkov. Ta dejstva pa nedvomno vodijo k pomembnim negativnim pojavom v zdravstveni službi in ustvarjajo motnje, ki zavirajo njen pravilen razvoj. Sistem nagrajevanja zdravstvenih delavcev vsekakor ne ustreza več stopnji razvoja noše zdravstvene služne in družbenih odnosov na sploh. Predvsem sedanji sistem onemogoča zdravstvenim delavcem, da bi v okviru svojega rednega dela z večiim prizadevanjem pri delu imeli ustrezno materialno stimulacijo. Lahko trdimo, da je danes vprašanje sistema nagrajevanja v zdravstvu eno osnovnih vprašanj zdravstvene službe. To pa narekuje, da se ta sistem spremeni v bistvenih elementih in to na temelju povezovanja prejemkov ne le z obsegom dela. pač pa tudi in predvsem na temelju rezultatov dela posameznika in kolektiva. Sprememba v sistemu nagrajevanja zdravstvenih delavcev je nedvomno izredno zapletena naloga, ki zahteva intenzivno sodelovanje širokega kroga čini-teljev od samih zdravstvenih delavcev do družbenih in političnih organizacij. Zdravstvena služba je letos prevzela znatno nalogo z vključitvijo kmetijskega prebivalstva v zdravstveno zavarovanje. Ugotoviti moramo, da ie ta priliv vzdržala kljub ponekoa nezadostnim možnostim, k: so najbolj občutne prav tam, kjer je bilo nezavarovancev največ. Stanje še ni uravnovešeno, saj je močan dotok novih zavarovancev prav v prvi dobi razumljiv in narekuje ojačanje zdravstvenih kapacitet v predelih z znatnim številom kmečkega prebivalstva in to iz strokovnih pa tudi iz družbeno političnih 'razlogov. Tudi se ho treba prizadevati, da bomo v našem okraju do konca izpeljali zakonite možnosti zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, in sicer, da bomo sedanje »osnovno« zdravstveno zavarovanje spremenili v višje — »razširjeno«, ki bo nudilo kmetijskim proizvajalcem kompletno zdravstveno varstvo. Tako pri izgradnji kapacitet, potrebnih zdravstvenemu zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, kot pri družbeno-politični afirmaciji tega stanja potrebuje Svet za zdravstvo pomoč drnž.heno-poli-tičnih faktorjev in ljudskih odborov. Zdravstvo svojega družbeno poli-tičnego vpliva ne dokazuje samo z organizacijo svoje družbe, ampak tudi z družbenim upravljanjem. ki se je po šestih letih obstoja utrdilo in pomeni danes enega odločilnih faktorjev zdravstvene organizacije in službe. Svet za zdravstvo je tudi preteklo leto obravnaval in kritično presojal probleme družbenega upravljanja v zdravstvu. Skupno ® Okrajnim odborom SZDL je izvedel anketo o delu, problematiki, vplivih, samostojnosti in pristojnosti upravnih odborov zdravstvenih zavodov. Ugotovitve ankete in tudi neposredna dogajanja so v bistvu pozitivna. Upraviii odbori zdravstvenih zavodov namreč v večini primerov pomenijo gibalo napredka in kritičnih pogledov na zdravstveno službo, Čeprav v nekaterih zdravstvenih zavodih istočasno ugotavljamo nezadostno delavnost in premajhen vpli® te družbene institucije na zdravstveno službo okraja. Uspehi druž" benega upravljanja v zdravstvu so redvsem v tem, da sc je z druž" enim upravljanjem na tem pod’ ročju uveljavila neposredna druž' bena kontrola, dvignil interes koristnikov za zdravstveno službo, po-večala odgovornost zdravstvenih kolektivov, uvedlo kolektivno reševanje problemov zdravstvenega zavo-da in službe, povečala prizadevanja za izboljšanje organizacije dela 1® boljše reševanje ekonomsko-finanč' nih problemov, za boljše gospodar" jcnje in za izboljšanje materialnih pogojev javne zdravstvene službe. Ugotavljamo pa tudi negativne po* jave v delu teh organov. K naj* značilnejšim in najpogostnejšim so-dijo: ožina v obravnavanju proble-malike zdravstvenega zavoda, ki s® ' odraža predvsem v tem, da pri" zadeti organi družbenega upravlja* nja rešujejo predvsem ekonomska finančna in personalna vprašanja* ne obravnavajo pa ostalih za zdra®' stveno službo pomembnih vprašanj, kakor je to izboljšanje organizacij® dela, vsebina dela in podobno. Vzroki za take pojave so podisi ® neprimerni sestavi teh organov, bo-diši v težnji upravnih vodij posameznih zdravstvenih zavodov, da ** ustvarijo odločujoč položaj tudi ® organu družbenega upravljanja, žujoč njegov naravni delokrog. T® težnjo ugotavljamo posebno v nekaterih zdravstvenih domovih d« podeželju, medtem ko v večjih sre' diščih, zlasti v Ljubljani teh P0-javov ne opazimo več. Tudi ni«® osamljene težnje, da skušajo zdra®' stveni strokovnjaki zožiti delokrof in dejavnost organov družbene#* upravljanja sklicujoč ae na »stroj kovnost« določenih vprašanj, da*’ dejansko ne gre za specifično etrO' kovne probleme, ki bi sodili ® l*‘ ključni strokovni delokrog zdra®' stvene službe. Taki pojavi so ®*® redkejši, so pa odraz ločene in n®' šeinti razvoju tuje ali pa celo n*' sprotne miselnosti o posebnem 1®' od celotnega družbenega dogajanj* izoliranem oziroma priviligiranei® položaju zdravstveni’ službe in nJ" »misteriozni« vsebini. Nekateri upr®*' ni odbori nimajo zadostne poveza® navzven bodisi s sveti zu zdravst®® oziroma z. družbeno političnimi ganizacijami. Vzporedno s javlja njihova izoliranost, od ristnikov zdravstvene službe, tj-, državljanov, ki so najbolj živo **j interesi rani za delo in nap red®' zdravstvene službe. Motnja za uči®' kovitejše delo organov družben®!’, upravl janja v zdravstvu je tudi ?V| bova kratka funkcijska dobo, ki ^ jo bilo treba od dosedanjega ene# letu podaljšati na dve leti (kar s® mnogih primerih dejansko že pr®jj tioira), preprečiti pa bi bilo • pr. bolnica v Ljubljani In bolnica v Trbovljah. Menim, da bodo morale občine glede na prioritetni *načaj teh objektov prispevati ®zedstva za izgradnjo teh objektov dejansko tudi upoštevajoč to prioriteto. * Preden zaključim, naj mi bo dosoljeno ugotoviti.-da se uspešnost zdravstvene službe ne kaže le v oognanosti njene organizacije In .▼ njenih zunanjih znakih njene aktivnosti, pač pa predvsem v njeni učinkovitosti glede na življenje in zdravje ljudi. Najpomembnejši pokazatelj, s katerim lahko ugotavljamo uspešnost zdravstvene službe so vitalno statistični pokazatelji. Le-ti kažejo, da se nenehno podaljšuje povprečna življenjska doba ljudi pri nas, da je obolelost za boleznimi (zlasti nalezljivimi), ki so nekoč veljale za kritične in življenjsko nevarne, danes minimalna in da je smrtnost za določenimi boleznimi v nasprotju s preteklostjo danes minimalna (n. pr. TBC, devica, škrlatinka itd.). Ta dejstva so posledica uspešnosti naše zdravstvene službe, Kurativne in predvsem preventivne. Ugotovitve današnje zdravstveno službe resda kažejo nove bolezni in celo znatno število, kar bi nepoučene moglo zavesti v dvom o uspešnosti zdravstvene službe. Toda to je posledica strokovne popolnosti in preventivne usmeritve javne zdravstvene službe, ki odkriva bolezni, kj jih včasih niti poznali nismo. Objektivno vzeto je to uspeh, saj pravočasno odkrita bolezen, sedanjo organizacija ter strokovnost zdravstvene službe dajejo vse možnosti sanirati stanja, ki se pojavljajo po čeprav z visokimi številkami. Glede na prikaz so po vzrokih smrti danes na prvem mestu srčne bolezni, na drugem rak. nato pa živčne bolezni. Ugotavljamo, aa naša zdravstvena služba glede na te pojave ne stoji ob strani, pač pu skuša s preventivnimi ukrepi in zdravljenjem po sodobnih načelih medicinske znanosti preprečevati ali . vsaj pravočasno odkrivati ta obolenja oziroma jih zdraviti ali po zmanjševati in omiliti njihove posledice. Konkretno: v novi ljubljanski Polikliniki je že ustanovljena kardiološka postaja, onkološka mrežo pa prav to leto uspešno in načrtno razširja svojo dispanzersko dejavnost na vse predele republike, delujejo tudi že posebne mentalne in psihonevrološke dejavnosti no Polikliniki ln v zdravstvenih domovih. Zaradi zasega najmlajših v smeri zdravljenja psihonevro* uspešno dela tudi že mentalno higienska posvetovalnica v Centralnem otroškem dispanzerju, v Centralni šolski polikliniki pa bo začela, čim bodo prostorne prilike dopuščale to novost. Okrajni Svet za zdravstvo je v preteklem obdobju zasledoval vse probleme, ki so predmet poročila tega sveta, prav tako pa tudi številna druga vprašanja na strokovnem, organizacijskem in družbenem področju. Svet si je nenehno prizadeval, da nadaljuje pozitivne dosežke zadnjih let z namenom, ustvariti primerno organizacijo okrajne in mestne zdravstvene službe, zgraditi- potrebne objekte, utrditi decentralizacijo • zdravstvene službe in družbeno upravljanje ter socializacijo medicine, s proučevaniem vi-talno-statističnih --pokazateljev pa izbrati material za nadaljnjo uspešno usmeritev zdravstvene službe v -okraju. Pomoč in pobuda, ki io je prejemal Svet od ljudskega odbora m njegovih organov je-omogočala i in olajševala izvajanje teh nalog. Enako je treba omeniti sodelovanje z organi socialnega zavarovanja in z drugimi družbenimi organizacijami, posebno s SZDL. Nemajhna zasluga za uspešnost dela Sveta za zdravstvo pripada tudi dosedanjemu predsedniku tega Sveta, sedanjemu sekretarju republiškega Sveta za zdravstvo dr. Jožetu Benigarju, ki je s svojo družbeno-politično kon- cepcijo, odločnostjo, Iskrenostjo in prizadevnostjo ter širokim poznavanjem zdravstvenih problemov pomembno doprinašal k uspešnosti dela Sveta in zdravstvene službe v okraju. Sodim, da je treba na tem mestu Ugotoviti tudi izredno prizadevnost okrajne zdravstvene uprave, ki je glede na dano številčno zasedbo opravila izredno pomembno strokovno, organizacijsko, nadzorno Ln analitično delo in tako doprinesla pomemben delež k uspešnemu izvajanju zdravstvene službe v okraju. Tekoče in prihodnje naloge Sveta za zdravstvo so spričo naglega razvoja družbenih odnosov pri nas in še posebej razvoja zdravstvene službe obsežne in pomembne. Pred nami je decentralizacija finansiranja zdravstvenega zavarovanja, spremembe v organizaciji zdravstvene službe v skladu s stopnjo sedanjega družbenega razvoja in z uveljavitvijo nekaterih bistvenih novih načel, kakor so: svobodna izbira zdravnika, nagrajevanje glede na uspešnost dela, širša samostojnost zdravstvenih zavodov. Nadaljnja naloga je proučitev možnosti za prenos v občinsko samostojnost določenih zdravstvenih ustanov v skladu z nadaljnjim razvijanjem komunalnega sistema. Tesnejše povezovanje okrajnega Sveta za zdravstvo z občinskimi ljudskimi odbori, predvsem z občinskimi sveti za zdravstvo in drugimi organi na področju zdravstva, sodi med temeljne naloge Sveta. Na tej podlagi bo moči doseči in utrditi potrebno enotnost zdravstvene službe. Skrb za nadaljnji razvoj in utrditev zdravstvene preventive in organov družbenega upravljanja sodi prav tako med temeljne naloge, ki jih bo treba v bodoče reševati z enako prizadevnostjo, kakor do sedaj. V to vrsto nalog prištevamo tudi sodelovanje z organi socialnega zavarovanja in z družbenimi organizacijami. Vse te in pa konkretne naloge, ki slede iz predloga za sklepe in poročila, so nedvomno široka osnova za nadaljnje delo tega sveta in ostalih organov na področju zdravstva. Poudarjam, da je razpravljal o delu Sveta za zdravstvo in o zdravstveni problematiki našega okraja tudi okrajni plenum SZDL, ki je analiziral določene aspekte nase zdravstvene službe in dal ustrezna priporočila odnosno napotke, ki so upoštevani v predlogu za sklepe oziroma priporočila. Predlagam, da Okrajni ljudski odbor odobri delo Sveta za zdravstvo v preteklem obdobju in da na temelju razprave da smernice za nadaljnje delo tako Svetu, kot tudi drugim organom na področju zdravstva. Nato je predsednik Sveta Marijan Šenk predlagal naslednje sklepe: 1. Utrditev javne zdravstvene službe je v znatni meri-odvisna od nadaljnje krepitve njene materialne podlage. Med investicijami v zdravstvu' sta ne območju okraja Ljubljana spričo ■ preobremenitve bolnic in zaradi zagotovitve strokovnega razvoja zdravstvene službe v okraju najnujnejši graditev Mestne bolnice v Ljubljani in dograditev Bolnice v Trbovljah. Gradnja oziroma dograditev občinskih zdravstvenih domov v skladu s strokovnim planom Sveta za zdravstvo OLO zagotavlja razvoj in utrditev osnovne zdravstvene, službe v- občinah. - 2. Glede na značaj in pomen ter spričo decentralizacije finansiranja zdravstvenega zavarovanja na občine sodi zagotovitev materialnih sredstev za izgradnjo občinskih zdravstvenih ustanov v pristojnost prizadetih politično-teritorialnih enot. Le-te so dolžne tudi prispevati ustrezni del k finansiranju izgradnje zdravstvenih objektov okrajnega pomena, t. j. Mestne bolnice v Ljubljani ter Bolnice v Trbovljah. 3. Spričo dejstva, da je zdravstvo tudi pomemben ekonomski či-nitelj je treba angažirati sredstva za izgradnjo zdravstvene slnžbe in njenih kapacitet vzporedno in v ustreznem sorazmerju s sredstvi za gospodarsko izgradnjo. 4. Zaradi velikih potreb po strokovnem kadru v zdravstvenih zavodih in glede na predvideno povečanje števila zdravstvenih delavcev v zvezi s povečanjem števila zdravstvenih kapacitet je zagotoviti, tako v okrajni kot tudi občinski pristojnosti, štipendiranje potrebnih strokovnih kadrov iz sredstev prizadetih zdravstvenih zavodov ter ljudskih odborov. 5. Zaradi preosnove dosedanjih dvoletnih strokovnih šol za srednje medicinske kadre v štiriletne šole je treba zagotoviti dotok zdravstvenih delavcev v zdravstvene zavode v času izpada teh kadrov zaradi podaljšanja študija z organizacijo tečajev na dosedanji način. Proučiti je tudi možnost za smotrnejšo razporeditev in zaposlitev srednjega medicinskega kadra v zdravstvenih zavodih. 6. Delo zdravstvenih zavodov in uspešnost zdravstvene službe je tesno povezana tudi z rešitvijo stanovanjskega vprašanja zdravstvenih delavcev. Ker znaten odstotek zdravstvenih delavcev nima rešenega stanovanjskega vprašanja niti glede na najosnovnejše potrebe, je treba, da tako prizadeti posamezniki, kakor tudi zdravstveni zavodi in ljudski odbori izkoristijo vse materialne možnosti za hitrejšo rešitev stanovanjskega vprašanja teh delavcev, 7. Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev je treba kot novo in pomembno nalogo zdravstvene službe nenehno spremljati in izvajati oziroma predlagati ukrepe, ki bodo zagotovili uspešno uveljavljanje tega zavarovanja. 8. K«r znatno število obratnih ambulant na območju okraja ne izvaja svojega dele v skladu z njihovimi nalogami in namenom, je treba delo teh ambulant strokovno pregledati in analizirati ter predlagati oz. izvršiti ukrepe za izboljšanje njihovega dela. 9. Glede na znatno število obratnih nezgod v podjetjih in zaradi znižanja odstotka obolevnosti članov delovnih kolektivov je potrebno okrepiti preventivno dejavnost zdravstvenih domov v zvezi * nalogami teh domov pri organizaciji industrijske preventive v podjetjih. To akcijo je treba koordinirati z okrajnim zavodom za socialno zavarovanje, ki finansira to dejavnost zdravstvenih domov. 10. Okrepiti je po zakon« predpisane strokovne preglede zdravstvenih zavodov S posebnim ozirom na organizacijo, strokovno raven, odnose in pravdno vodenje zdtav-stvene službe v teh zavodih. Posebno skrb je usmeriti k dvigu delovne discipline v zdravstvenih zavodih, s katero je tesno povezano vprašanje zmanjšanja lakalne dobe pacientov v čakalnicah zdravstvenih ustanov in znižanje frekvence v posameznih ordinacljskih urah. It. Glede na predvideno decentralizacijo finansiranja .zdravstvenega zavarovanja Jc skupno t pr Uto)« nimi organi socialnega zavarovanja proučili tudi možnost za poenostavljenje administracije v zdravstvenih zavodih. 12. S političnimi in drugimi družbenimi organizacijami je koordinirati akcijo za nadaljnjo krepitev in razvoj organov družbenega upravljanja v zdravstvu oziroma organizirati pomoč pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti njihovega dela. Oba zbora sta poročilo in predlagane sklepe soglasno sprejela. 51. Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ ŠL 52/59) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 28. junija 1960 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za preprečevanje alkoholizma na območju občin mesta Ljubljane Odlok o ustanovitvi sklada za preprečevanje alkoholizma na območju občin mesta Ljubljane (Glasnik ŠL 19/60. Ur. list LRS št. 11/60) se spremeni in dopolni, tako da sc prečiščeno besedilo odloka glasi: oj)i.< >k o ustanovitvi sklada za preprečevanje alkoholizma na območju občin mesta Ljubljane 1. člen Ustanovi se sklad za preprečevanje alkoholizma za območje občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Crnuče, Ljubljana- Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Ljubijana-Siška in Ljubljana-Vič (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sredstva sklada se uporabljajo za potrebe družbenega standarda, telesne vzgoje in turizma na območju občin, ki so navedene v prejšnjem odstavku tega člena ter za povračilo (regres) podjetju ►Ljubljanske mlekarne« pri prodaji mleka. Sredstva, ki se v ta namen dajejo iz sklada, ni treba vračati. 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. 3. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sestavlja 7 članov. Člane upruvnega odboru imenuje za dobo dveh let ustanovitelj, in sicer najmanj tri člane izmed članov Mestnega sveta Ljubljane, ostale člane po izmed javnih delavcev in državljanov. Upravni odbor izbere predsedniku izmed sebe. 4. člen V sklad se stekajo: a) del občinskih proračunskih sredstev, ki je določen s posebnim »redpisom okrajnega ljudskega od->ora v smislu 48. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov; b) dotacije; c) obresti sredstev sklada; č) posojila; d) darila. 5. člen Za onravljnnje administrativnih zadev" sklada ima sklad posebnega uslužbenca. 6. člen Sklad ima rezervo. Skupna rezerva mora znašati največ 10*/o vsakoletnih planiranih sredstev sklada. 7. člen Upravni odbor sklada sestavi finančni načrt sklada po smernicah pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. Natančnejše razmerje ustanovitelja do sklada določi ustanovitelj sklada s pravili. 8. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 04/2-31-13/3-60. Datum: 28. junija 1960. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: Franc Popit l. r. 52. Na podlagi 1. Ln 3. odst. 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52), 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ št. 2/59) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. junija 1960 sprejel ODLOK o prepovedi prodaje nepasterizirnnega mleka na območju mesta Ljubljane 1. člen Na območju mesta Ljubljane, navedenem v 2. členu tega odloka, je prepovedano prodajati nepasteri-zirano mleko. 2. člen Območje mesta Ljubljene obsega: a) v občini Ljubljana-Bežigrad: — območje te občine, izvzemši naselja Jarše, Kleče, Savlje, Tomačevo; b) v občini Ljubljana-Ccnter: — vse območje te občine; c) v občini Ljubljana-Crnuče: — naselje Črnuče; č) v občini Ljubljana-Mostc: — vse območje te občine; d) v občini Ljubljana-Polje: — območje, ki meji na severu do reke Save. na jugu in vzhodu do reke Ljubljanice do izliva v Savo, na zahodu pa do meje med občinama Ljubljana-Moste in Ljubljana-Polje-, e) v občini Ljubljana-Rudnik: — območje znotraj meje, ki poteka od tromeje katastrskih občin Karlovško predmestje. Poljansko predmestje in Stepanja vas proti jugu po meji men k. o. Stepanja vas in k. o. Karlovško predmestje do tromeje k. o. Stepanja vas. Rudnik in Karlovško predmestje, nato o meji med k. o. Stepanja vas in . o. Rudnik v dolžini okoli 380 m do podaljška doline naselja »London«, po tej dolini (med pare. št. 2394 in 2361 k. o. Rudnik) do naselju »London«, po vzhodni strani te doline ob robu gozda do Dolenjske ceste, ki jo doseže pri hiši št. 47 v Rudniku, po Dolenjski cesti do gasilskega doma v Rudniku, zavije proti severu in poteka po noti do mostu, nato po potoku do točke, kjer presega potok gozdno mejo, zavije proti jugovzhodu in poteka ob gozdu'do občinske poti. zavije prbti jugu in poteka po ot>činski poti do Dolenjske reste, jo prekorači pri hiši št. 18 v Rudniku in doseže železnico pri km št. 6. 9. zavije proti severu in poteka po že- leznici do km št. 6, 5, nato po poljski poti do Jurčkove poti, po tej poti in po llovškein in Lahovem štradonu do Ižanske ceste, po njej do mostu preko Išče, po Lšci, Ljubljanici in Grubarjevem kanalu naprej do izhodiščne točke; f) v občini Ljubljana-Siška: — vse območje te občine; g) v občini Ljubljana-Sentvid: — naselja Podgora, Poljane, Pr-žanj, Šentvid in Trata ter južni del naselja Vižmarje do ž,elczniške proge Ljubljana—Jesenice; b) v občini Ljubljana-Vič; — območje ožjega gradbenega okoliša, kakor je določen pod točko 20 pod a) v odloku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana (Glasnik št. 12/39). 3. člen Za kontrolo izvajanja tega odloka so pooblaščeni organi sanitarne in tržne inšpekcije pristojnih občinskih in okrajnega ljudskega odbora. 4. člen Osebe, ki prodajajo nepasteri-zirano mleko v. nasprotju s 1. členom tega odloka, se kaznujejo z denarno kaznijo do 20.000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških. 5. člen Ta odlok velja od 15. julija 1960 in se objavi v »Glasnku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 06/4-LU-70/1-60. Datum: 28. junija 1960. Predsednik OLO: Franc Popit L r. 53. Na podlagi 1-, 2. in 3. točke odredbe o obveznem predpisovanju najvišje prodajne cene na drobno za mleko (Ur. list LRS ŠL 17/91/59) in pooblastila Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana z dne 25. oktobra 1958 izdaja Svet zn tržišče Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana po sklepu svoje 31. redne seje z dne 24. junija 1960 ODKLDBO o spremembi odredbe o naj višji maloprodajni ceni zn mleko 1. Odredba o naj višji maloprodajni ceni za mleko, objavljena v Glasniku št. 46/59. se v 1. točki spremeni tako, da se ta pravilno glasi: V občinah na območju mesta Ljubljane se določi najvišja cena na drobno za pasterizirano in vste-kleničeno mleko v znesku 46 din za en liter fco. prodajuliui oz. 49 dinarjev za en liter, dostavljen na dom. 2. Ta odredba velja od 1. julija 1960. Objavi se v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 06/4-LU-4/3-60. Datum: 24. junija 1960. Predsednik Sveta za tržišče OLO: Janez. Nedog 1. r. Predsednik OLO: Franc Popit 1. r. To odredbo je potrdil Okrajni ljudski odbor Ljubljano nn seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. junija 196» v smislu 6. odstavka 5. točke odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 7/58, 28/58 in 39/58). VSKB11NA Vabilo oa 9. »cjo zbora proizvajalcev OLO. Poročilo Sveta zn zdravstvo na 2V seji OLO. 51 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za preprečevanje alkoholizma na območju občin mesta Ljubljano. 52 Odlok o prepovedi prodaje nepesterizl-rnnega mleka na območju mesta Ljub-linnc. 53 Odredba o spremembi odredbe o najvišji maloprodajni coni zn mleko. Zaključni računi gospodarskih orgapiza cij ta leto 1959. Zaključni račun trg. podjetja »PRESKRBA«, Ljubljana, Resljeva 18 Trgovsko podjetje -Preskrba«. Ljubljana Ima v svojem sestavu M poslovalnic tn eno skladlSCe. V letu 1959 Je bilo v podjetju zaposlenih povprečno 99 delavcev ln uslužbencev ln 20 vajencev. Postavljeni plan. Je podjetje realiziralo s 101 % ter le za kritje vseh stroSkov prometnega davka In osebnih dohodkov ter prispevka iz dohodku porabilo skupno 12.53 Vo od doseženega prometa. s K Tl v A BILANCA na dan 31 decembra 1959 PASIVA Znesek '-»p . . Znesek ti Vkjmv tmMHVk* w dir >Uy \ tx»*1»vke v rw din 4 Osnovna srcdMvs 4. Viri osnovnih »redstet « Osnovna sredstva 16 220 l Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih 9.376 t Denarna sredstva »snov l.fite 8.682 nlb sredstev « Viri sredstev »kupne e trrditva tHupne porabe porabe s Sklad skupne porabe i Drugi viri sredstev m t Sredstva skupne poram l Denarna sredstva skupm skupne porabe — oorsb« 2»4 C. viri obrntnlh tredste« l Sklad obratnih sredstev 3.693 C. Obratna sredstva > Drugi viri obratnih I. Skupna «r«d*ivi 19.417 sredstev D Rezervni »klad . O moCrna sredstvu tn drugi skladi t Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad tn drug" 1.484 skladi 2.861 » Viri nerazporejenih 1.971 « Dennrnn sredstva nerez sredstev Doretenth sredstev 140 _ S Viri sredstev « obračunu ln druga pasiva s Kratkoročni krediti tt irvflsive v obrafunL tn druga aktiva za obratna sredstva 27 647 t. Kupe. ,n dru«» afv» | f~\r- ■ n. sl/tutt 3.529 832 i« Doba vitem ln druge obveznosti 15.827 • nriMZfl nftitv* 4,662 « « s « s, 74 OTI i k n p a i 74.521 tiar imiivofl a Ps etlM-nnlk I«D U lektor Olga Furlan Ivan ZavirSek Janca Dovjak