PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana ? gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 269 (8671) TRST, petek, 16. novembra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DE MITA SPREJEL GENERALNE TAJNIKE CGIL, CISL IN UIL MINISTERZA INDUSTRIJO IN SINDIKALNI VODITELJI 0 VPRAŠANJU CEN ŽIVIL Vlada je potrdila, da ne bo dovolila podražitve najbolj nujnih vrst blaga - Medministrski sestanek o gospodarskem položaju RIM, 15. — Minister za industrijo De Mita je sprejel danes generalne tajnike sindikalnih zvez Lamo, Stortija in Vannija, s katerimi je razpravljal o vladni politiki na področju cen ter predvsem o vprašanju cen nekaterih živil široke potrošnje. Sam De Mita je po sestanku povedal, da «so biU poglobljeni kriteriji, ki jih bo vlada sprejela za upravljanje druge faze zamrz-njenja cen blaga široke potrošnje.» «Kot že včeraj na sestanku s prefekti — je nadaljeval minister — sem potrdil obvezo vlade, da osredotoči svojo pozornost predvsem na nekatere bistvene vrste blaga, kot so kruh, sladkor, mleko, meso, maslo, olje, sir in pralni praški.» De Mita je tudi potrdil, da vlada nasprotuje uvedbi politične cene za nekatera živila, vendar ni izključil možnosti — kot je rečeno v poročilu Kmalu tudi v ZRN prepoved avtomobilskega prometa ob praznikih BONN, 15. — V nedeljo, 25. novembra bodo morali zahodnonemški državljani po vsej verjetnosti pustiti avtomobile doma. Sporočilo je uradno, vendar pa ukrep ne bo stopil v veljavo, če bodo avtomobilisti prostovoljno občutno omejili porabo bencina. Vlada je sprožila široko propagandno akcijo po časopisih, radiu in televiziji, s katero skuša prepričati, prebivalstvo, naj se poslužuje javnih prevozov ter naj na vse načine skrči potrošnjo bencina, vendar doslej akcija ni imela uspeha. Zato je že skoraj gotovo, da bodo tudi v ZRN ukinili zasebni promet ob nedeljah, kot so že storili na Nizozemskem in v Belgiji. Zasebniki se bodo lahko po-služili avtomobila samo v izrednih primerih in s predhodnim pooblastilom policije. Tudi posamezne dežele bodo uvedle nekatere ukrepe: tako bodo v Porenju zaprli bencinske črpalke v soboto opoldne ter jih bodo spet odprli šele v ponedeljek zjutraj. Tudi luksemburška vlada je sprožila danes vrsto ukrepov, ki zadevajo podražitev bencina, nafte in plinskega olja, omejitev hitrosti na cestah (80 km na uro na rednih cestah in 90 na tristeznih cestah) ter zaprtje bencinskih črpalk od petka zvečer do ponedeljka zjutraj. Minister za gospodarstvo Mart je dejal, da vlada ne namerava prepovedati prometa ob praznikih sindikatov — javne intervencije za preprečitev naraščanja cen. Poročilo sindikatov navaja tudi, da je vlada potrdila, da ne bo dovolila podražitve najbolj nujnih vrst blaga. Sindikalni predstavniki pa so poudarili potrebo, naj se politika cen ne omejuje samo na kon-junkturne aspekte, ampak naj zajame tudi strukturna vprašanja proizvodnje, oskrbovanja in distribucije. Ni znano, ali je bil na sestanku z ministrom za industrijo govor tudi o nameravanih ukrepih za omejitev potrošnje petrolejskih proizvodov; sindikati so o tem vprašanju pripravili vrsto predlogov in so mogoče izkoristili današnjo priložnost, da so z njimi seznanili vladne predstavnike. Popoldne pa so imeli voditelji sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL srečanje z ministrom za poljedelstvo Ferrari - Aggradi-jem. V palači Chigi pa je bil danes medministrski sestanek pod predsedstvom ministrskega predsednika Rumorja, na katerem so obravnavali splošen gospodarski položaj. Sestanka so se udeležili ministri za zaklad La Malfa, za finance Colombo in za proračun Giolitti ter obrambni minister Tanassi v svoj-stvu vodje socialdemokratske delegacije v vladi. Ob zaključku sestanka, ki je trajal štiri ure in pol, so objavili zelo skopo uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so začeli poglobljeno analizo finančnega in gospodarskega položaja države in da se bodo podobna srečanja nadaljevala za izpopolnitev proučitve teh vprašanj. Kot se ie zvedelo, je poročilo imel predsednik Rutnor, nato pa so govorili La Malfa, Giolitti, Colombo in Tanassi. Ministri niso razpravljali o posameznih vprašanjih v njihovi pristojnosti, pač pa so imeli splošne posege o gospodarskem in finančnem položaju, o plačilni bilanci, o cenah. Na sestanku je prišla do izraza enakost pogledov na obravnavana vprašanja. Osrednji urad za statistiko ISTAT je medtem objavil hrabrilne podatke o industrijski proizvodnji v septembru 1973. Splošni indeks industrijske proizvodnje se je v primerjavi s septembrom 1972 zvišal za 10,6 odst., medtem ko za celotno obdobje januar - september 1973 znaša povišek indeksa v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta 7,6 odstotka. MOSKVA, 15. — V moskovskih diplomatskih krogih poročajo, da bo generalni tajnik KP SZ v kratkem obiskal Hanoi. To bo prvi uradni obisk sovjetskega voditelja v Severnem Vietnamu. Prihod enega od izraelskih ranjenrev, ki so jih Egipčani včeraj osvobodili, v telavivsko bolnišnico TRIDNEVNO ZASEDANJE ZNANSTVENE KOMISIJE Polemičen začetek priprav za manjšinsko konferenco Zasedanje je otvoril predsednik pokrajine dr. Zanetti • Odločen poseg dr. Šiškoviča in tehtni prispevki dr. Lokarja, dr. Štoke ter Volka o položaju slovenske manjšine V hotelu Enalc pri Sesljanu se je včeraj ob 15. uri pričelo pripravljalno zasedanje Mednarodne konference o manjšinah. Ozračje je bilo delavno in odprto, že prvega dne pa so dokaj ostro in jasno prišle do izraza različne tendence, ki obstajajo med preko 40 prisotnimi znanstveniki in zlasti v divini italijanske delegacije glede vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. O teh tendencah smo že pisali včeraj in prav gotovo b0 danes prišlo do najostrejše bitke, saj bodo v razpravo svobodno posegli številni prisotni znanstveniki. Debato je otvorii predsednik tržaške pokrajine Zanetti, ki je podčrtal izvor konference, ki je v politični volji k-ajevne upravne u-stanove in ki odraža politično voljo vseh demokratičnih sil Trsta z izjemo fašistov. Razpravljajo se je o odnosih in o reševanju vprašanj slovenske manjšine in na tej osnovi je prišlo do pobude o skli- V OKVIRU IZVAJANJA IZRAELSKO-EGIPTOVSKEGA SPORAZUMA Izraelci in Egipčani osvobodili prve skupine ranjenih ujetnikov Tel Aviv izročil mirovnim silam OZN nadzorne postaje na cesti Kairo-Suez Prve pošiljke živeža, hrane in zdravil za obkoljeni Suez - Atentat v Eilatu KAIRO, m AVIV, 15. — Glasnik OZN je izjavil, da se je danes zjutraj začela izmenjava vojnih ujetnikov med Izraelom in Egiptom. Istočasno so izraelske oboroièhe sile izročile četam OZN nadzorni postaji ob km 101 in 119 na cesti Kairo - Suez. Glasnik je poudaril, da se je tako začelo izvajanje sporazuma, ki so ga predstavniki obeh vojsk podpisali v nedeljo. Kot posledica izvajanja sporazuma so prispele v mesto Suez prve pošiljke živeža, vode in zdravil, med- tem ko se bo evakuacija ranjenih civilistov začela, kot je izjavil neki egiptovski častnik, jutri navsezgodaj. Izmenjava vojnih ujetnikov med Izraelci in Egipčani se je začela okrog 9. ure. Iz Tel Aviva in iz Kaira sta istočasno odleteli letali švicarske družbe «Balair», ki jih je najel mednarodni Rdeči križ. E-gipčani so osvobodili 26 ranjenih Izraelcev, istočasno je odletelo s telavivskega letališča 32 ranjenih Egipčanov. V teku današnjega dne so sporočili, da ne bodo za danes osvobodili drugih Izraelcev. Izmenjava vojnih ujetnikov bo trajala predvidoma teden dni, tako da bodo istočasno osvobodili zadnji skupini Izraelcev in Egipčanov. ............ IZ SKLEPNEGA SPOROČILA 0 TITOVEM OBISKU V SZ Pozitivna ocena sodelovanja med SFRJ in Sovjetsko zvezo Tito in Brežnjev poudarila velik pomen konference neuvrščenih na vrhu in svetovnega kongresa miroljubnih sil v Moskvi - Brežnjev povabljen v Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Predsednik republike Tito se je danes ob 13.30 s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije, po štiridnevnem prijateljskem obisku v Kijevu, vrnil v domovino. Na vojaškem letališču v Batajnici so predsednika Tita pozdravili podpredsednik SFRJ Mitja Ribičič, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič in drugi visoki funkcionarji zveze, republike Srbije in mestne skupščine. Danes dopoldne, pred odhodom iz Kijeva je Tito v svoji rezidenci sprejel skupino Jugoslovanov, ki so na delu v Kijevu. Zatem pa je v Marinjevskem dvorcu imel zadnji razgovor z Brežnjevom. Podobno kot pri prihodu je na desetine ti-sočev prebivalcev Kijeva toplo pozdravilo predsednika Jugoslavije na njegovi poti iz mesta do letališča Borispolja, kjer so se od predsednika Jugoslavije poslovili glavni tajnik CK KP Sovjetshe zveze Leonid Brežnjev, član politbiroja CK KP Sovjetske zveze in prvi tajnik ukrajinske komunistične partije ščerbic-ki, zunanji minister Gromiko in druge sovjetske osebnosti. V skupnem sporočilu o razgovoru, ki je bilo nocoj objavljeno, se med drugim poudarja, da sta se Tito in Brežnjev v razgovorih, ki so potekali v prisrčnem ozračju in v duhu medsebojnega razumevanja in zaupanja, medsebojno seznanila • socialistično in komunistično graditvijo, da sta izmenjala misli o razvoju sodelovanja med obema partijama in državama in o nadaljnji krepitvi jugoslovansko - sovjetskih odnosov ter proučila aktualna mednarodna vprašanja in vprašanja mednarodnega socialističnega in delavskega gibanja. V proučevanju dvostranskih vprašanj je z zadovoljstvom ugotovljen uspešen razvoj jugoslovansko - sovjetskega sodelovanja, na političnem, gospodarskem, znanstveno - tehničnem in kulturnem področju. Tito in Brežnjev sta zelo ugodno ocenila rezultate, ki So bili doseženi na področju sodelovanja med obema partijama in izrazila mnenje, da dosežena stopnja jugoslovansko - sovjetskih odnosov omogoča nadaljnji razvoj vsestranskega sodelovanja. Predsednik Jugoslavije in glavni tajnik CK KP Sovjetske zveze sta se zdvzela za razširitev dolgoročnega sodelovanja na področju politike, gospodarstva, kulture in prosvete, znanosti, informativne dejavnosti, turizma in na drugih področjih. Pri proučevanju mednarodnih vprašanj sta Tito in Brežnjev posvetila posebno pozornost, utrditvi in poglobitvi procesa popuščanja napetosti in aktivnemu nasprotovanju poskusom reakcionarnih in agresivnih sil, da ovirajo izboljšanje političnega ozračja na svetu. Jugoslavija in Sovjetska zveza sodita, da je trenutno ena najvažnejših, nalog likvidirknje ' žarišča na Bližnjem vzhodu in posledic izraelske agresije. Izraelske čete se morajo u-makniti z vseh zasedenih ozemelj, zagotoviti se morajo pravice arabskih narodov in zakonite pravice arabskega ljudstva Palestine. Jugoslavija in Sovjetska zveza sodita, da se edino na osnovi spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, teritorialne integritete vseh držav tega področja lahko doseže pravična in trajna politična rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Tito in Brežnjev sta poudarila zgodovinski pomen zmage vietnamskega ljudstva, potrdila odločnost Jugoslavije in Sovjetske zveze, da tudi v bodoče pomagata demokratični republiki Vietnam v obnovitvi dežele in graditvi socializma in da nudita učinkovito podporo začasni revolucionarni vladi Južnega Vietnama. Najvišja zastopnika Jugoslavije in Sovjetske zveze sta se zavzela za dosledno spoštovanje suverenosti in zakonitih pravic Vietnama, Laosa in Kambodže z vzpostavitvijo pravičnega in trajnega miru v Indokini. Tito in Brežnjev sta odločno obsodila akcije čilske reakcije in njenih imperialističnih pokroviteljev ter izrazila solidarnost z junaško borbo naroda čila za neodvisnost in družbeni napredek. Pri izmenjavi misli o položaju v Evropi sta Tito in Brežnjev potrdila pripravljenost svojih držav, da konstruktivno prispevata k uspešnemu zaključku konference o evropski varnosti in sodelovanju. Jugoslavija in Sovjetska ' zveza sodita, da bi sklepna faza konference na (Nadaljevanje na 6. strani) B. B. •Na telavivskem letališču so izraelske vojne ujetnike dočakali najvišji nredstavniki vlade, sorodniki in znanci. Takoj so jih prepeljah v bolnišnico kjer so zdravniki ugotovili, da so v zadovoljivem zdravstvenem stanju in da so po vsej verjetnosti Egipčani z njimi dobro ravnali. Mirovne sile OZN razpolagajo sedaj z dvema nadzornima postajama na cesti Kairu - Suez. Ob km 101 sta sp danes ponovno sestala egiptovski general Džemasi in izraelski general Jariv. Sročania, id ni bilo uradno, se je udeležil tudi poveljnik mirovnih sil OZN, general Siilasvuo. Predvidevajo, da bo prihodnje uradno srečanje med izraelskimi in egiptovskimi predstavniki prihodnji teden. Na današnjem sestanku naj bi generala izmenjala i’ p en ja o vprašanjih. ki še obstajajo v zvez: s popolnim izvajanjem sporazuma o preminil. Po pogovoru z Jarivom se je Dže-masi srečal s skupino novinarjev, ki en že drugič v treh dneh skusali doseči Suez. Prvič so jim prepovedali prehod izraelski vojaki, danes pa ki bila nadzorna postaja že v rokah mirovnih sil OZN. Novinarje ie prestregla skupina vojakov svetovne organizacije, ki so jim pomagali tmii agenti egiptovske vojaške poliei-ie. Predstavnik; tiska so zahtevali od generala Siila svouja naj jim dovoli prehod do Sueza. Poveljnik mirovnih sil je dejal, da OZN nadzoruje promet po cesti Kairo - Suez in da po njej ne more krožiti nihče razen predstavnikov svetovne organizacije. Izraelski radio je sporočil, da so agenti varnostne službe nevtralizirali nekaj peklenskih strojev, s katerimi sta bila minirana vodna črpalka in nosilec daljnovoda pri mestu Eilat. Ker je to področje ob meji z Jordanijo menijo, da gre za atentat Palestincev. Vest je potem potrdila tudi palestinska tiskovna agencija, ki poroča, da so palestinski gverilci minirali z močnimi eksplozivnimi naboji rezervoar za vodo ter daljnovod, s katerim oskrbujejo Eilat z električno energijo. Do eksplozije je prišlo 13. novembra. Eilat pa je ostal brez vode in električnega toka. Opazovalci v Libanonu ugotavljajo, da gre za pivi atentat na izraelsko - jordanski meji od septembra 1970, ko je jordanski kralj Husein skušal likvidirali palestinsko osvobodilno gibanje. Palestinska tiskovna agencija sporoča, tudi, da za sedaj ne bo odpotovala v Moskvo nobena delegacija palestinskih organizacij. S tem je posredno demantirala vesti o potovanju Arafata v Sovjetsko zvezo ter potrdila govorice o močnih notranjih nasprotovanjih med raznimi palestinskimi organizacijami. Japonci imajo samo za 39 dni nafte TOKIO, 15. — Bližnji vzhod, perspektive spopada, kriza v oskrbovanju s petrolejem ter njene posledice na japonsko gospodarstvo so bile glavne teme današnjih pogovorov med zunanjim ministrom ZDA Kissingerjem, japonskim predsednikom vlade Tanako, ministrom za finance Aičijem in ministrom za trgovino in industrijo Nakaso-nejem. V teku pogovorov so Japonci obvestili ameriškega državnega tajnika, da bodo njihove rezerve surove nafte trajale samo 39 dni in ne 59 kot so predvidevali konec oktobra. Kissinger je izjavil, da je to problem, ki ne zadeva več samo Japonsko temveč tudi ZDA in Evropo. Obenem je poročal svojim jaiponskim so govornikom o položaju na Bližnjem vzhodu ter o stališčih razn;h arabskih držav, ki jih je obiskal. Ob koncu pogovorov z japonskimi predstavniki se je ameriški zunanji minister udeležil zasedanja veleposlanikov ZDA v raznih državah azijskega Jugovzhoda, med katerim sp se domenili o ameriških diplomatskih pobudah v tistem delu sveta. Jutri zjutraj bo Kissinger odpotoval v Seul, kjer bo imel vrsto pogovorov s predsednikom Parkom ter s predstavniki korejske vlade ZA OMEJITEV PORABE GORIVA italijanska letala odslej bolj počasna RIM, 15. — Na osnovi' dogovora med ministrstvom za prevoze in Ali-talio bodo italijanska letala odslej bolj počasna. Ukrep o omejitvi hitrosti je že stopil v veljavo pred tremi dnevi ter bo omogočil znatno skrčenje porabe goriva. V enem le tu — pravi poročilo ministrstva za prevoze —• bodo prihranili pribiiino polovico količine goriva, ki bi ga pri ■irai.ili s ’pradlaganim podaljšanjem božičnih počitnic v šolah. Sku mo bodo namrač prihranili 28 milijonov • litrov goriva. , j i>> Pripravljalni znanstveni sestanek za konferenco o manjšinah se je včeraj pričel v hotelu ENALC v ozračju dokaj odkritega spopada med dvema težnjama, o katerih smo v zadnjih dneh že večkrat opozorili čitatelje našega dnevnika. Najbolj ostro je to prišlo do izraza v spopadu med italijanskim geografom Valussijem in predstavnikom SKGZ v pripravljalnem odboru dr. Šiškovičem. Spor je bil delno proceduralnega značaja, saj je Valussi izkoristil možnost, da je bil vnaprej seznanjen z izvajanji Šiškoviča (ki je svoj pismeni referat izročil že 8. novembra) in že vnaprej polemiziral z njegovimi stališči. Ni pa šlo samo za proceduro, temveč za marsikaj več: Predvsem za vprašanje kategorij manjšine, saj je Valussi zagovarjal različni izvor in različne značilnosti slovenske manjšine in predvsem za ugotavljanje manjšine, ki je za Valussija pogoj priznanja njenih pravic ob istočasnem zavračanju geografskega načela. Vendar pa bi bilo preuranjeno govoriti o zmagi te ali one tendence, Če bi uporabili športno primerjavo, bi lahko celo rekli, da so slovenski predstavniki v pripravljalnem odboru (poleg Šiškoviča, še dr. Lokar za združenje «Most», dr. Štoka za «Slovensko skupnost» in odbornik Volk za socialistično stranko) včeraj celo zmagali v prvi «rundi». Podprl je namreč njih stališča v uvodnem govoru predsednik Zanetti, kasneje prof. Bartole, prof. De Mauro in drugi, jugoslovanski znanstveniki pa v razpravo sploh še niso posegli. canju konference ter do sestave pripravljalnega odbora, v katerem so zastopane vse demokratične politične sile in organizacije. Predsednik Zanetti je nato govoril o polnem priznanju ustavnih pravic slovenski manjšini, obravnaval pristojnosti in nato ugotovil, da mora konferenca kvalitetno prispevati k reševanju specifičnih vprašanj. Zanetti je nadaljeval z orisom zgodovine Trsta ter nacionalističnih spopadov, nato pa je orisal sedanje stanje, ki ga označuje odprta meja med dvema narodoma, ki sta istočasno dva modela družbenih sistemov. Vsa Evropa na različne načine preživlja izkušnje ter se mora spopadati z vprašanji, ki izhaiajo iz nacionalnega vprašanja. V tem okviru je Zanetti deial. da bo lahko konferenca v Helsinkih potrdila sedanje meje. V drugem delu svojih izvajanj je predsednik Zanetti govoril o manjšinah na splošno in o odnosu med večino ter manjšino. V tej zvezi je tudi podčrtal važnost o-bravnave socialnih manjšm ter razpravljal o načinu diela konference. Zasedanje je nato pozdravil predsednik goriške pokrajine Chienta-rolli. Docent za geografijo tržaške univerze Giorgio Valussi je najprej orisal vse obstoječe nacionalne in jezikovne manjšine v Italiji, ter polemično obravnaval položaj italijanske manjšine v Franciji, Švici in Jugoslaviji. Valussi je prikazal razvoj italijansko - jugoslovanskih odnosov glede mejne razdelitve in prj tem izhajal iz «etnične bilance», ki je pravzaprav bila temelj celotnih njegovih izvajanj. Omenil je možnost, da pri reševanju vprašanj slovenske manj-šinj ni vse dokončno urejeno in da bo potreben še kakšen zakon, toda to je pogojil s statističnim Ugotavljanjem manjšine. Zavrnil je tezo o povezavi med stanjem manjšine in teritorijem ter zakliučil z ugotovitvijo, dà so se nacionalne manišine odpovedale iredentizmu. Naslednji, v naprej pripravljen, poseg je imel docent za zgodovino političnih doktrin tržaške univerze Arduino Agnelli, ki je ugotovil, da so rešitve samo političnega značaja. Izhajal je iz zgodovinskega stanja našega področja in zaključil z ugotovitvijo, da je t-eba vse manjšine oziroma, celotno manjšino, na tem ozemlju enako obravnavati. Po prvotnem programu so nato predstavili slovensko narodnostno skupnost v Italiji štirje slovenski predstavniki, ki so člani pripravljalnega odbora: dr. Karel Slško-vič, dr. Alojz Lokar, dr. Drago Štoka in Lucijan Volk. Dr. Karel šiškovič je v svojem uvodu ostro polemično ugotovil, da se je kot predstavnik manjšine ponovno znašel v podrejenem položaju pred predstavnikom večine. 8. novembra je namreč izročil pisano besedilo svojega posega in očitno ie to besedilo prišlo v roke prof. Valussiju, kj je že v naprej polemično odgovarja na njegove trditve. Nasprotno pa s posegi ita-liianskih predstavnikov slovenski niso bili prai seznanjeni. Dr. Kare] šiškovič je nadaljeval z orisom značilnosti Slovencev, ki žive v treh pokrajinah, ki pa so povsod avtohtono prebivalstvo in imajo v objektivnem jn subjektivnem smislu značilnosti zgodovinske narodnostne manišine, ker živijo na skupnem ozemlju, govorijo skupen jezik, imajo skupno kulturo, skupne navade, običaje in tradicije, so v širšem smislu preživeli skupne zgodb vinske izkušnje in imajo skupno specifično dnriKQ"o, Pugled na sejno dvorano hotela ENALC med pripravljalnim sestankom Mednarodne konference o manjšinah gospodarsko in ambientalno fiziognomijo. šiškovič je nato orisal posledic« fašističnega razdobja in njegovo raznarodovalno politiko. Odločno je zavrnil poskuse določanja števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti, do katerih prihaja s strani «večinskega» naroda. Slovenci so vedno odklanjali veljavnost statistične raziskave, ker je vsak podatek ponarejen zaradi raznarodovalnega in asimilacijskega procesa v preteklosti, šiškovič je navedel celo vrsto pogojev, katerih izpolnitev bi bila potrebna za objektivno statistično ugotavljanje in nadaljeval, da je za Slovence edino sprejemljiv kriterij ozemeljski obseg, ki se v teku stoletij ni spremenil. V nadaljevanju svojih izvajanj je dr. šiškovič analiziral stanje zaščite iz vidika mednarodnih pogodb in notranje zakonodaje. Podčrtal je, da bi morali posebni zakonodajni u-krepi razveljaviti vse zakonodajne in upravne ukrepe fašistične vlade, bi morali izhajati iz pojmovanja manjšine kot celote in bi morali zajeti vse aspekte življenja manjšine in torej tudi ai ibientalne, družbene in ne samo jezikovne ter kulturne. Dr. Aleš Lokar je izhajal predvsem iz analitičnega orisa gospodarsko - socialnih temeljev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ugotovil, da je raziskava zelo težavna, saj v manjšinskem sistemu deluje odprtost, katere značilnost je v soudeležbi in kompenetra-ciji. Po krajšem zgodovinskem pregledu je dr. Lokar navedel celo vrsto podatkov o izredni moči, ki so jo zlasti na Tržaškem dosegli Slovenci v gospodarski dejavnosti pred prvo svetovno vojno, ter nato orisal nasilen propad zaradi fašističnega pritiska. V drugem povojnem razdobju je prišlo do določenega preporoda in so se Slovenci še posebej vključili v meddržavno trgovino in izmenjavo, ki sta postali 'bistveni činitelj obmejnega gospodarskega razvoja. Dr Drago Štoka je obravnaval predvsem kulturna in šolska vprašanja ter navedel zelo podrobne podatke o kulturnih prizadevanjih Slovencev na celotnem področju, kjer živijo. Dr. Štoka je orisal tudi politične organizacije in stranke, v katerih delujejo Slovenci, nato pa je prešel na razpravo o rabi slovenskega jezika. Odločno je zavrnil kriterij številčne moči in ugotovil, da ima vsaka manjšina pravico, da je zaščitena v vseh svojih pravicah ne glede na število in na njeno politično moč, treba jo je zaščititi tudi, če tega izrecno ne zahteva. I.ucijan Volk je obravnaval odnos med slovenskim človekom in ozemljem. na katerem živi in na kar vpliva odtujevanj, ki so imela osnovo v objektivni dejavnosti splošnega razvoja, pa tudi v namernih posegih kratkovidne raznarodovalne politike. Sem spada urbanizacija slovenskega podeželja z naseljevanjem pripadnikov večinskega naroda, ki med drugim ogroža tudi politično moč manjšine. Vzporedno s tem prihaja do pojava inur-hacije ali odhajanja iz domačega kraja. Lucijan Volk je odločno zavrnil reševanje z nekakšnim narobe miš-lienim «apartheidom», temveč se je zavzel za skladen razvoj v sodelovanju z naprednimi in demokratičnimi sodržavljani za razvoj, ki mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu. V razpravo so nato posegli razni predstavniki, čehoslovak Briigel in Belgijec Huyse sta podčrtala vprašanje metodologije dela. Prof. Giorgio Braga z univerze v Trentu je govoril o različnih načinih reakcije pripadnikov manjšin na pritisk od zunaj, član pripravljalnega odbora Raimondo Strassoldo pa je opozoril na delo mednarodnega sociološkega instituta — ISIG Gorice. Zanimiv je bil poseg člana pripravljalnega odbora in docenta za ustavno pravo tržaške univerze Sergia Bartoleja. ki je podčrtal, da je izhodišče razprave v stanju, in v problemih slovenske manjšine. Ko se govori o problemih slovenske manjšine se nujno obravnavajo gospodarska socialna in kulturna vprašanja in s tem se že določa metoda nadaljnjega dela. Bartole ie dejal, da je treba zapolniti pomanjkljivosti italijanske zakonodaje v odnosu do slovenske manjšine, in da se moramo pri tem zavedati, da neka manjšina niso samo posamezniki, temveč je predvsem neka skupnost. Docent za raziskavo jezikov univerze v Salernu in konzulent za jezikovne manjšine pri poslanski zbornici Tullio De Mauro je podčrtal, da mota biti konferenca konkretna in da gre v bistvu za vprašania demokracije. Zadnji je posegel v razpravo direktor instituta za mednarodno pravo tržaške univerze Manlio Udina, Id je nasprotoval po njegovem mnenju preobsežnemu razpravljanju o vprašanjih slovenske manjšine m da je bil mnenja, da je treba sedaj govoriti izključno o metodi dela konference. buia se /arila zima Zaskrbljenost zaradi pomanjkanja goriva in kurilnega olja Vprašanje svetovalcev KPI in opozorilo sindikatov vJ™aŠanje g0ri je ,v Trstu àe|^ja. ki so ga navzoči ustanovni vedno pereče. Madtem ko so vozni- člani soglasno odobrili, ki pnsk na svoj račun - pri ben- Kot določa pravilnik, so glavni impani yrlm io — t: cinskih črpalkah so lahko dobili dovolj goriva — ne moremo tega trditi za tiste meščane, ki se za ogrevanje poslužujejo petrolejskih derivatov. Pri prodajalcih kurilnega o-Ija so naleteli le na prazna skladišča in marsikdo je že ostal brez ogreva-nja. Glede na ogrevanje naj povemo, da svetujejo strokovnjaki, naj se lastni-ki hiš s centralno kurjavo omejijo na UÙ JCt Čra nižje temperature ogrevanja stanovanja. Do 20 stopinj je namreč poraba kuriva sorazmerno nizka medtem ko se odstotek porabe znatno zviša za vsako dodatno stopinjo. Visoka temperatura v stanovanju lahko tudi povzroči marsikatero neprijetnost, predvsem pa je nevarna za otroke, ki hodijo večkrat dnevno iz stanovanja in se pri tako veliki spremembi temperature lahko prehladijo. Naj Jtimernejša je zato temperatura okoli H stopinj. Občinska svetovalca KPI Rossetti ÈI Monfalcon sta včeraj vložila pis-■Hno vprašanje županu, v katerem «pozarjata na petrolejsko krizo v na-iem mestu in poudarjata, da so prav v tem času v teku dela za podvojitev zmogljivosti tržaške čistilnice Aquila, za kar je dežela prispevala več milijard lir. V svojem vprašanju Rossetti in Monfalcon poudarjata, da ni prišlo do pomanjkanja goriva za radi ukrepov arabskih držav, ker so v Trstu zaloge zadostne; imata pa vtis, da je treba pri nje prikrivanju goriva, ki naj bi ga izvajale petrolejske družbe in čistilnice v pričakovanju zvišanja cene bencina in s tem ustvarijo napetost v našem mestu in drugod po državi. O vpra": -ju goriva je razpravljala ♦udi sindikalna federacija CGIL — CISL — UIL, ki je ugotovila pomanjkanje goriva kljub zagotovilom tržaške čistilnice Total, da bo dala prednost pri dobavi goriva domačim trgovcem. Sindikati so zato opozorili na pomanjkanje prefekta, deželno upravo, ministra za industrijo in medparlamentarni odbor za gospodaren načrtovanje CIP. V SREDO V SKEDNJU Ustanovljeno združenje staršev otrok vrtca in šole Danes izvolitev zastopnikov vrtca V Skednju je bil v sredo zvečer ustanovni občni zbor združenja star-iev otrok slovenskega vrtca in o-snovne šole v Skednju. Poleg star-àev so se občnega zbora udeležili didaktični ravnatelj Pavletič, katehet Dušan Jakomin, predstavnica ustanove ONAIRC gospa C anziani jeva, nekateri šolniki ter člani odbora društva otrok otroškega vrtca, ki je bilo z ustanovitvijo novega združenja razpuščeno. Predsednik pripravljalnega odbora Bruno Zobec je poročal o pripravljalnem delu ter obrazložil pravilnik zdru- nameni združenja pospeševati pove zavo med starši ter dialog med starši in učiteljstvom za napredek vrtca in šole, v korist otrok, pomagati pri prosvetni, športni in razvedrilni dejavnosti ter stremeti po dosegi vseh pravic, ki jih slovenski šoli jamči italijanska u- ravnatelj, katehet, predsednik občnega zbora Bruno Zobec m drugi starši, ki so se udeležili diskusije, so poudarili nujnost m koristnost takega združenja, ker sta obe šoli tesno povezam in ker je nujno potrebno sodelovanje vseh staršev. Po odobritvi pravilnika so izvolili pet članov odbora, ki bod-, zastopal; o-snovno šolo, danes pa bodo izvolili se dva člana, ki bosta v odboru predstavljala otroški vrtec. Novi odbor čaka zelo odgovorno, obenem pa tudi pomembno in važno delo, zaradi česar je nujno potrebna složnost, obenem pa tudi vztrajnost teiko članov odbora, ka kor tudi vseh staršev. Novemu združenju in odboru želimo plodno delovanje v korist slovenske šole v Skednju in sploh vsega našega solstva. USTNIKI TAKSIJEV PRI PODŽUPANU LONZI O taksistih bo v kratkem razpravljal občinski odbor V sredo bodo lastniki ponovno prekinili delo V sredo so v Trstu spet stavkah, tevajci preureditev službe ob iz-*„.rlkl_Aak,!lje.v- . Pnrechli so pro-1 dajanju novih, osebnih koncesijskih testno manifestacijo pred občinsko palačo in na ta način izrazili svoje nesoglasje s stališči župana Spac-cimja in odbornika Hreščaka, ki se upirata zahtevi po zvišanju prevoznih tarif. Nad sto taksijev so parkirali pred občinsko palačo in uprizorili manifestacijo, na kateri so tudi sporočili, da se bo stavka razširila na bližnja mesta Skupino lastnikov taksijev je, v odsotnosti župana Spaccinija, sprejel podžupan Lonza. Delegacijo lastnikov je spremljal član vodstva CC dL - UIL Corsi. Ti so hoteli občin-sko upravo seznaniti s svojimi stališči. Kot je znano so namreč pred tem bili na županstvu sindikalisti CGIL in CISL, ki predstavljajo taksiste - zadružnike in del osebja, ki dela v podrejenem režimu v okviru tako imenovanih «skupin» (se pravi podjetij za prevoze s taksijem). Omenjena sindikata se namreč ne strinjata z zahtevo po zvišanju tarif, ki jo zagovarjajo lastniki taksijev ob podpori UIL, pač pa zah dovoljenj, prvenstveno taksistom -zadružnikom. CCdL - UIL zagovarja, skupaj z lastniki omenjenih podjetij, mnenje, da je treba tarife zvišati predvsem zato, ker so se od leta 1964, ko so bile določene sedanje tarife, življenjski stroški in stroški za vzdrževanje in popravila avtomobilov znatno povišali. Med zahtevami naj o-menimo predvsem spremembo «metrske tarife» in stalni znesek 300 lir ob vsakem klicu. Podžupan prof. Lucio Lonza je lastnikom taksijev zagotovil, da bo vprašanje kmalu na dnevnem redu občinskega odbora, kjer se za to zanimata župan Spaccini in odbornik Hreščak. Lonza je poudaril, da ne gre vprašanja povišanja tarif obravnavati ločeno, mimo splošnega vprašanja reorganizacije celotne službe, ki naj ustreza predvsem potrebam prebivalstva. V tem smislu, ko je govor o reorganizaciji službe prevozov s taksijem, je zaključil Lonza, se občinska uprava strinja SINOČI V KULTURNEM DOMU Gledališča ORKESTER GM IN SOLISTI IZVAJALCI DRUGEGA ARONMAJSKEGA KONCERTA Dirigent Oskar Kjuder, solisti: Dina Slama, Elena De Martin in Vojko Cesar Med občinstvom tudi udeleženci pripravljalne konference o manjšinah Drugi koncert abonmajske sezone Glasbene matice, ki je bil sinoči v dvorani Kulturnega doma, so izpolnili domači izvajalci: godalni orkester GM pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjtidra in solisti pianistka Dina Slama, mezzosopranistka Elena De Martin in fagotist Vojko Cesar. V prvem delu programa so bile na sporedu Brittnova Sentimentalna sarabanda za godalni orkester, Zanet-tovicheve Pesmi miru na teme čeških in slovaških ljudskih pesmi za fagot, mezzosopran, godala in pevke ter Haydnov Koncert v C-Duru za klavir in godalni orkester. Drugi del pa so izpolnili Mozartov Koncert v D-Duru (KV 107) za klavir, Škerjančeva Glasba za godala ter Corellijeva Sonata da chiesa op. 1. št. 7. Orkester GM, tokrat v nekoliko prenovljeni zasedbi, se je predstavil skrbno pripravljen. Vse skladbe na Drevi v Trstu seja občinskega sveta Drevi se v Trstu sestane občinski svet. Na dnevnem redu bi moralo biti kočljivo vprašanje ustanovitve po-kiajinskega konzorcija za upravljanje zdravsivenih storitev, skladno z deželnim zakonom o poenotenju teritorialnih i-truktur za zdravstvo. Kljub temu, da se vse skupine strinjajo s tem, da je treba zdravstveni konzorcij ustanoviti čimprej, bo prišla n- dan različnost stališč med večino in opozicijo glede sestave u-pravnega odbira konzorcija. To neskladje je že prišlo na dan med pogovori šestih županov, ko se je milj-ski župan Gastone Millo uprl predlogu, naj bi v konzorcij vstopile tudi ustanove «a bolnišnice. Po mne-nju komunista Milla morajo biti bolnišnice r.a razpolago pokrajinskeea konzorcija, ne smejo pa ga r ogoje-vati. Zato naj bodo v njem samo občine kot izraz demokratične volje prebivalstva. V kcnzorCij naj bi šest občin združilo vse zdravstvene storitve, od ambulantnih Moritev tja do centrov za medicino dela in zaščito mater in otrok. • Deželno vodstvo KD je na sestanku, ki je bil 29. oktobra, sklenilo ustanoviti deželno komisijo za zdravstvo. Komisijo, ki ji predseduje dr. Masutto, sestavljajo inž. Lorenzo Co-lautti, Titta Metus, dr. Gaetano Bla-sina, dr. Michele Zanetti, prof. Luciano Floramo, Giannino Angeli, dr. . . ----— ----z zahtevami CGIL in CISL. ^ ............................................... PO UGOTOVITVAH DEŽELNEGA ODPORNIŠTVA \r Število turistov iz Jugoslavije se je lani skrčilo na 90.970 (-17,30/0 ) Bruno Gregorig, inž. Romano Luša, umsti u. alcune icpuuutie puve-dr. Silvano Antonini, ter Virginia Ta-1 čal za 95.5%. Jugoslovanski gost- Deželno odbomištvo za turizem je pred kratkim izdalo statistični pregled o razvoju turističnih dejavnost,! v Furlaniji - Julijski krajini v letu 1972. O glavnih značilnostih ustreznega gibanja smo že poročali v našem listu, danes pa bj iz pregleda povzeli nekaj zanimivih podatkov, ki zadevajo turistični obisk iz sosedne republike Predvsem naj kratko ponovimo, da je bilo leto 1972 za našo deželo neugodno s turističnega vidika: število italijanskih in turih obiskovalcev se je namreč povečalo — v Primeri z letom 1971 — le za 0,8%, število nočitev pa za 0,5%. Študija ugotavlja, da je lani obiskalo deželo Furlanijo - Julijsko krajino 1,309.118 turistov, od tega 494.360 iz tujine in 814.758 iz notranjosti Italije. Leta 1971 so za beležili znatno večji obisk iz tujine (510.530) in manjši obisk iz notranjosti države (787.866 enot). Domači in tuji turisti so dali skupno 10,341.565 noč>te\', od tega pa je odpadlo na turiste iz tujine 3,449.817, in na turiste iz Italije 6,891.748 nočitev. Lets 1971 so zabeležili 10,286.415 nočitev; od tega je na tuje turiste odpadlo 3,669.272, na turiste iz notranjosti Italije pa 6,617.143 nočitev. V našo deželo je lani prišlo 90.970 jugoslovanskih turistov. Njihovo število je bilo za 17,3% maj-še kakor v letu 1971 in celo za 25,9% manjše kakor v letu 1970; v primeri z letom 1965 pa se je obisk iz sosedne republike pove- ------ — ----------------------r-------------------------liento. Ije so dali skupno 172.602 nočitvi, lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIlllllllKItlllllllllllllllllimilllllllllllllllllllUIIIUUilllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll* PRETRESLJIVA PROMETNA NESREČA Avto podrl mlado kolesarko aa glava! cesti pri Lakotišču Ranjenko so v bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo Med prebivalstvom jugovzhodnega predela dolinske občine se je včeraj popoldne kakor blisk raznesla vest o nenadni hudi prometni nesreči, ki se je pripetila pri Lakotišču in katere žrtev je bila komaj devet let stara Dorina Crisman. Dorina je namreč včeraj razigrano in brezskrbno sedla na svoje kolo in zapeljala na cesto, ki vodi od tovarne Grandi motori proti Domju. Bilo je nekaj čez 16. uro. Tedaj je iz bližnje tovarne privozil avto in mlado kole sarko podrl. Hudo potolčeno je oče nemudoma prepeljal s svojim avte mobilom v splošno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Nesreča se je pripetila z bliskovito naglico, tako da je težko točno de ločiti njeno dinamiko. Dejstvo je, da je 27-Jetni delavec Luciano Luk-sich iz Ul. Cologna 17, ki je v tistem trenutku privozil iz bližnje tovarne z avtomobilom 1100 z registracijo TS 82243, nenadoma zapazil pred sabo mlado kolesarko. V zadnjem trenutku je skušal svoje vozilo zavre ti, a žal mu ni uspelo. Tako je z vso silo treščil v malo Dorino, ki je z glavo zadela ob vetrobran avtomobila. Sunek jo je nato odbil in obležala je na sredi cestišča v neposredni bližini svojega doma. Ranjenki je takoj priskočil na pomoč sam oče Silvano, ki jo je posadil v svoj avtomobil in jo z vso brzino odpeljal v bolnišnico. Na oddelku za prvo pomoč so mali Dorini ugotovili hud udarec v glavo. Kot posledica udarca je ranjenko napadla Parkinsonova bolezen, zaradi česar so jo. kot rečeno, sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Mala Dorina je prvorojenka Silvana in Mafalde Crisman, ki živita že vrsto let pri Lakotišču na št. 356. Mala Dorina, ki obiskuje četrti razred slovenske osnovne šole pri Domju ima še pet let mlajšega bratca Giorgia. Zastopstvo odbora za Vietnam odpotovalo na svečanost v Genovo V Genovo je odpotovalo zastopstvo Odbora za pomoč vietnamskemu ljudstvu iz Trsta v Genovo, od koder bo, v soboto, odplula «ladja prijateljstva». Gre za tovorno ladjo zadruge «Garibaldi», ki jo je vsedržavna organizacija za pomoč Vietnamu najela in natovorila z napravami, stroji, traktorji, zdravstvenim in gradbenim materialom, ki so ga nakupili z denarjem, nabranim v kampanjah za zbiranje pomoči za obnovo Vietnama iz ruševin. Denar smo nabirali tudi v Trstu, zato je tržaško zastopstvo odpotovalo in se bo udeležilo svečanosti na pomolu. Te se bo udeležil član sevemovietnamskega veleposlaništva v Rimu Huynh Tieng. Ob 9.30 pa se bodo srečali v palači San Giorgio s krajevnimi oblastmi. Ladja bo odplula v soboto popoldne. Svoj tovor bo prepeljala do sever-novietnamskega pristanišča Haip-hong. • Deželni šolski urad sporoča, da bodo pismeni izpiti natečaja za mesta tajnika v krajevnih šolskih uradih naše dežele v ponedeljek in torek. 19. in 2C novembra ob 8. uri na Industrijskem tehničnem inštitutu «A. Pa-cinotti» v Mestrah — Ul. Cane»« 93. V enem od stanovanj v šestem nadstropju poslopja št. 9 v Ul. Casta- gneto se je v včerajšnjih poznih urah odigrala presunljiva tragedija. 72 1 Ina Albina Rom se je najbrž v trenutku tegobe in obupa odločila za usoden korak. Stopila je k oknu in se pognala v prazno. Truplo so odkrili zjutraj nekateri stanovalci, ki so nemudoma obvestili reševalce Rdečega križa ter orožniško postajo. Po zdravniškem pregledu, Id ga je opravil dr. Lops od Rdečega križa, je orožniški podčastnik Ciancici izdal pooblastilo državnega pravdnika dr. D’Onofria dovoljenje za prevoz trupla pokojnice v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Težka železna plošča odbila delavcu prst na nogi Na delovišču podjetja Gaslini v Ulici Legnami 1 se je včeraj ponesrečil med delom 35-letni varilec Salvatore Praino iz Cassana Jonico, ki je trenutno nastanjen v hotelu San Giusto pri Sv. Jakobu. Praino je uslužben pri podjetju Bernardini iz Rima, ki je specializirano v montaži hangarjev, in je v teh dneh opravljal razna dela s svojo delovno ekipo v našem mestu. Včeraj v zgodnjih popoldanskih urah je z nekaterimi delovnimi tovariši prenašal težke pločevinaste plošče, ko je nepričakovano prišlo do nesreče, ki ga bo stala petnajst ali dvajset dni zdravljenja. Nepričakovano mu je ena od plošč zdrsela iz rok. Padla mu je na levo nogo ter mu odbila sredinec. Tovariši so mu nemudoma priskočili na pomoč ter ga prenesli do bolniške sobe, od koder so ga z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v splošno bolnišnico. Zaradi hude rane so ga sprejeli na ortopedske— oddelku Okreval bo, kot rečeno, v uribližno dveh tednih. kar 15,9% v primeri z letom 1971 in za 13,8% v primeri z letom 1970, toda napredovanje za 47,1% v primeri z letom 1965. Na turiste iz sosedine republike je odpadlo 18,4% celotnega obiska iz tujine in 7% vsega obiska na našem področju: kar zadeva nočitve pa je na goste iz SFRJ odpadel delež 5% tujih nočitev in 1,7% celokupnih nočitev. Obisk jugoslovanskih državljanov Razdelitev obiska po pokrajinah predstavlja nazadovanje za orisali ministru vlogo in perspek- „ :----i_»— »n-M (.jve postajališča in ga zaprosili za posredovanje pri vodstvu državnih železnic v zvezi z načrtom za u-strezno povezavo postajališča z obstoječim železniškim omrežjem. O gradnji sodobnega postajališča pri Fernetičih — naglasa ministrsko poročilo o včerajšnjem sestanku — je začela tržaška pokrajinska uprava razmišljati leta 1971 (v res- nici je prvo pobudo na tem področju povzela tržaška trgovinska zbornica, prip. ured.). Ustvarjen je bil konzorcij, pri katerem sodelujeta poleg pokrajinske uprave tudi tržaška in repentabrska občina. Glavni namen konzorcija je, urediti ob najvažnejšem mejnem prehodu med Italijo in Jugoslavijo oziroma celotno vzhodno Evropo,, podobno infrastrukturo za blagovni promet na mednarodnih relacijah. Postajališče je že v gradnji: zanj sta prispevala potrebna finančna sredstva sama država (prek Sklada za Trst) in deželna uprava Furlanije - Julijske krajine. Infrastruktura bo zajela 500.000 kv. metrov površine in se bo sčasoma prelevila v pravo suhozemno pristanišče. Onkraj meje je v načrtu podobna infrastruktura: avtoporta bosta medsebojno povezana s posebno cesto. Predstavniki konzorcija so zaprosili ministra Pretija, naj bi se pri vodstvu državnih železnic zavzel za to, da bi železnice finančno prispevale za gradnjo nove infrastrukture, in sicer zlasti v zvezi z njegovo povezavo z železniškim omrežjem. Minister Preti je zagotovil, da se bo na pristojnih mestih zavzel za rešitev omenjenega vprašanja. sporedu je dobro naštudiral, vendar smo imeli občutek, da izbor del ni vedno ustrezal orkestralni zasedbi oziroma njegovi zvočni moči in da zato nekatere skladbe niso prišle do polnega učinka. To pa vsekakor ne izključuje ugotovitve, da je bilo muziciranje orkestra dovolj čisto in ubrano v intonančem in zvočnem pogledu in da je tudi njegovo fraziranje doseglo na mnogih mestih zelo lepe efekte, kar velja še posebno za Corellijevo sonato, pa tudi v podrejeni funkciji solistovega spremljevalca v Mozartovem koncertu. V skladbi mladega tržaškega skladatelja D. Zanettovicha smo se lahko seznanili ne le z zanimivim avtorjevim pristopom k obdelavi čeških in slovaških ljudskih motivov, temveč tudi z mlado mezzosopranistko Eleno De Martin in našim že uveljavljenim fagotistom Vojkom Cesarjem. De Martinova zna svoj ne ravno obsežen glasovni razpon uporabljati z znatno pevsko kulturo, kar ji dovoljuje stilno neoporečno interpretiranje razpoloženjskih občutij. Sicer pa je njen glas lepo barvit in sočen, zlasti v srednjih višinah. Vojko Cesar izvablja iz zahtevnega glasbila mehak in topel ton in njegovo muziciranje se stilno zelo lepo usklaja z ostalimi izvajalci. Dina Slama, ki jo poznamo kot klavičembalistko, se nam je tokrat predstavila kot pianistka v Hay-dnovem in Mozartovem koncertu. Njena klavirska igra teži k bistvenemu in dobro obvladana tehnika ji dopušča ne le čisto muziciranje, temveč tudi tematsko poglabljanje, kar je prišlo posebno do veljave pri Mozartu. V lepi ubranosti z orkestrom je izzvenel tudi Haydnov Koncert. profesionalizacije našega gledališča, ki je bilo drugo slovensko profesionalno gledališče sploh. Podrobno je obdelal vse repertoarje od leta 1902 dalje do danes s posebnim ozirom na ruska dela, katera je tudi podrobno analiziral. Zadržal se je predvsem pri treh uprizoritvah Čehova in sicer pri Utvi v letu 1957, pri Treh sestrah v režiji Bojana Stupice v letu 1968 ter pri češnjevem vrtu v Korunovi režiji v sedanji sezoni. V diskusiji je razprava zajela tudi celotno problematiko naše manjšine, kulturno vlogo Stalnega slovenskega gledališča med Zahodom in Vzhodom in splošno vlogo naše narodnostne manjšine v tržaškem mestu, ki more predstavljati stičišče različnih kultur in v tem kontekstu specifično kulturna poslanstvo našega naroda, ki zajema svojo trdoživost prav iz globokih korenin svoje kulture. Čestitkam novemu doktorju, ki mu jih izrekajo člani kolektiva Stalnega slovenskega gledališča, se pridružujemo tudi mi s posebnim priznanjem, da si je za svoje di-plomsko delo izbral povsem izvirno timatiko, ki predstavlja pomemben prispevek k znanstvenemu obravna-vanju naše narodnostne vloge na tem stičišču in križišču evropskih kultur. Včeraj-danes Danes, PETEK, 16. novembra ALBERT Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 9.28 — Luna vzide ob 23.00 in zatone ob 12.16. Jutri, SOBOTA, 17. novembra LJUBA krajine v naslednjem razmerju: Število Število turistov nočitev Gorica 4.392 12.217 Pordenon 1.194 3.012 Trst 77.098 140.388 Videm 8.376 16.985 Skupaj 90.970 172.602 CGIL razpravlja o delovnih sporih Delovni spori in sodstvo- to bo tema pomembnega srečanja CGIL, !d bo v soboto v dvorani delavske zbornice v Ulici Pondares 8. Srečanja, na katerem bo stekla razprava o uresničitvi delavskega statuta in norme, ki jo je parlament odobril avgusta letos o disciplini delovnih sporov, se bodo — poleg sindikalistov — udeležili tudi predstavnik vsedržavnega vodstva CGIL in Patronatov INČA. Poročilo bo uvodoma podala prof. dr. Cecilia Assunti, ki vodi na tržaški univerzi inštitut za delovno pravo. Stranska poročila bodo prebrali odvetniki, ki delajo skladno s sindikalnimi organizacijami in več krat zastopajo njihove interese. Ko je že govor o delovnem pravu in sporih, ki zadevajo izvajanje pravic po statutu delavcev, moramo zabeležiti še protest sindikatov ob odpustu delavke Claudie Ponti iz tovarne «Duke». Pontijeva, ki je bila sindikalna aktivistka in zaupnica v omenjeni tovami. je namreč zahtevala, naj se v podjetju skliče delavska skupščina. To pravico ji dajeta tako statut o pravicah delavcev, kakor tudi delovna pogodba. Kljub «imuniteti», ki jo po zakonu uživajo sindikalni zaupniki je podjetje na njeno zahtevo odgovorilo z nenadnim nenapovedanim odpustom. Podpisana delovna pogodba za osebje javnih lokalov Tajništvo sinciikata trgovskih u-službencev CGIL - CISL - LTL sporoča, da je bila v-" tra j podpisana delovna pogodba za osebje javnih lokalov. Veljavnost delovne pogodbe se začenja šteti s prvim majem letos pogodba pa vsebuje naslednje pomembne točke: splošen povišek delovne mezde v višini 16 tisoč Ur tne velja za osebje, ki dela na provizijo), poenotena razpredebtev v osem plačilnih kategorij, skrčenje delovnega urnika na 44 ur tedensko, začenši z Novim letom pa na 43 ur. podaljšanje dopusta in priznavanje sindikalnih pravic O.ebju bodo delodajalci izplačali nagrado «ona tantum» v višini 36 tisoč Ur in sicer v obrokih po 9 tisoč lir mesečno. POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Predstavniki konzorcija pri ministru L. Pretiju Minister za promet in civilno letalstvo Preti je včeraj v Rimu sprejel predstavnike Konzorcija za gradnjo in upravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih: predsednika dr. M. Zanettija, podpredsednika O. Pierandreija in načrtovalca ing. S. 'torzija. Predstavniki konzorcija so n* • , ■ , . ,I Vreme včeraj: najvišja temperatura Dirigent Kjuder je vodil ves spo-113,2 stopinje, najnižja 10,5, ob 19 red zanesljivo m na koncu požel • — skupno z orkestrom in solisti topel aplavz številnega občinstva, med katerim so bili tudi nekateri udeleženci pripravljalnega sestanka za majsko konferenco o manjšinah s predsednikom tržaške pokrajine dr. Zanettijem na čelu. j. k. Zanimivo diplomsko delo dr. F. Benedetiča Na fakulteti za " ftije "jezike univerze Cà Foscari v Benetkah je včeraj z odliko dfplomftal Filibert Benedetič. Zagovarjal je tezo z naslovom «Uprizoritve ruskih del v Slovenskem gledališču v Trstu od leta 1902 do leta 1973». Filibert Benedetič je v svoji tezi razvil zgodovino slovenskega gledališča od začetkov v letu 1848, do ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu, odprtja Narodnega doma do Včeraj je na tržaški univerzi promoviral za doktorja medicine MIRAN DOLHAR Čestitajo mu sorodniki in prijatelji. Pridružuje se uredništvo Primorskega dnevnika. miiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitmjiiuiiiiiiu GOSTOVANJE ZAGREBŠKE OPERE Brevi v gledališču Verdi Smetanova «Prodana nevesta» Veliko zanimanje med tržaško operno puhli, ko - Zagrebški ansambel je dopotoval včeraj uri 12 stopinj, zračni pritisk 1009,1 mb. rahlo pada, veter 10 km na uro južni, vlaga 78-odstotna, nebo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. novembra 1973 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 78-letni Vittorio Vidoni, 78-letni Salvatore Bianco, 68-letni Bruno Miazzi, 76-letni Carlo Pelizon, 66-letni Rodolfo Husu, 61-letni Giusti-nilUo Godas, 72-letna Libera Vitu-lelli, 70-letni Francesco Serri, 93-letna Anna DeUse vd. Vittori, 84-letna Maria Sturz vd. Brotossovich, 72-letni Bruno VeUcogna, 92-letna A-n:elia Bavdaž vd. Starè. 68-letna Antonia Stepancich vd. Stepancich, 80-letna Maria Dimini, 64-letni Salvatore Branicas, 65-letna Angela Za-nin vd. lelen in 79-letni Carlo An-dreuzzi. Ouci.»SKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Operna sezona 1973-74 Danes, ob 20.30 bo v Verdiju gos-tovalo zagrebško gledališče s Smetanovo opero «Prodana nevesta». Dirigent Nikša Bareza, režija Petar šarj čevič. Orkester, zbor in balet Hrvaškega narodnega gledaUšča iz Zagreba. Ponovitve Smetanove «Prodane neveste» bodo v nedeljo, torek in v sredo. Jutri, ob 18. uri ponovitev Verdijeve opere «Macbeth». — Dirigent Gian-andrea Gavazzeni. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI Do 18. novembra (ob delavnikih ob 21. uri, ob praznikih ob 15.30) i-gralska skupina Tina BuazzeUija s komedijo Itala Sveva «Pomladitev» (La rigenerazione). Abonmajska predstava. Od 20. do 25. novembra izvenabon-majska predstava dela Maurizia Costanza «E tu che fai qui?» Režija Vita MoUnarija, v glavnih vlogah Lauretta Masiero in Renzo Mont»-gnani. AVDITORIJ Od danes do nedelje bo Vittono Gassman predstavil v okviru revije «Teatro oggi» skupno s Claudio Gian-notti in Francom Giacobinijem «Il trasloco». Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372, 38547) so na razpolago abonmaji za 10 predstav «Teatro oggi», medtem ko bodo od petka dalje na razpolago abonmaji za 5 predstav po lastni izbiri. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg. Trg. S. Giovanni 5; Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina, Alla IGEA, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). V gledališču Verdi bo drevi prvi nastop Opere in baleta Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba s Smetanovo komično opero «Prodana nevesta*. Gostovanje zagrebških opernih umetnikov je v okviru tržaške operne abonmajske sezone in se vključuje v okvir kulturnih izmenjav. Kot znano je pred nedavnim gostovalo gledališče Verdi v Zagrebu z operama «Moč usode* in «Najpomembnejši človek*. Za uprizoritev «Prodane neveste» v Verdiju vlada med tržaškimi ljubitelji operne glasbe veliko zanimanje, kar je dokazala tudi predstavitev tega dela in njegovega avtorja v tržaškem Časnikarskem krožku, kjer je o «Prodani neve’ sti», o skladatelju Smetani in sploh o češkoslovaški glasbeni ustvarjal- Pranjo Paulik kot Vašek nosti govoril Mario Norčtio. «Prodana nevesta» je bila v Verdiju doslej uprizorjena le enkrat in še to v daljnem letu 1949. Ansambel zagrebške Opere je včeraj dopotoval v naše mesto. Sestavljajo ga solisti, zbor, baletni plesalci in orkester. Opero bo dirigiral Nikša Bareza v režiji Petra Sarčeviča, scenografiji Zlatka Boureka, s kostumi Ike Škomrlj in v koreografiji Zvonimira Reljiča in Zlatice Stepan. Nekatere vlogo bodo v novih za sedbah v primerjavi s standardnimi v zagrebškem gledališču. Tako bo v vlogi Marinke nastopila kot gost prvakinja beograjske opere Radmila Smiljanič v altemaciji z Mirko Klarič. Janka in Recala bosta prvikrat tolmačila Krunoslav Cigoj in Franjo Petrušanec v altemaciji z Nonijem Žuncem in Markom Jančičem. V vlogi Vaška bo na vseh štirih predstavah nastopil nezamenljivi Franjo Paulik. v ostalih vlogah pa bodo nastopili še Miljeriko Grozdanič, Boris Vajda, Mirjana Djordjevič^ Jasna Po-dolšak' Tugomil Alauvovič, Mirjana Bohanec in Filip Vrcan. Razna obvestila Vsi pevci TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA naj se zanesljivo udeležijo zadnjih pevskih vaj pred nastopom v Slovenski filharmoniji v Ljubljani Vaje bodo 16., 20., 22. in 23. novembra. PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE vabi člane in prijatelje društva na zabavni večer, ki bo v sredo, 21. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Med drugim bomo predvajali skioptične slike z letošnjih izletov. ODBOR URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 621,75 Funt šterling 1.481,— Švicarski frank 197,50 Francoski frank 138,40 Nemška marka 239,75 Avstrijski šiling 32,45 Dinar: debeli 37,25 drobni 37,25 MENJALNICA rsei tujih valut «La Cappella Underground» predvaja ob 19. in 21. uri «II tagliagole». Režija Claude Chabrol. Igrata Sté-phane Audran in Jean Yanne. Fra». coski film (1971) Nazionale 16.00 «Ordine da Berlino! Vincere o morire». Excelsior 16.00 «Il giorno dello sciacallo». Edward Fox, Alan Badel. Barvni film. Grattacielo 15.30 «Paolo il caL do». G. Giannini, Rossana Podestà, Gastone Moschin, R. Cucciolla, A. Asti. Barvni film. Fenice 15.00 «Rugantino fa l'amor» con Rosetta». Barvni film z Adrianom Celentanom in Claudio Mori. Eden 16.00 «Storia di una monaca di clausura». Catherine Spaak, Suzy Kendah in Eleonora Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Piedone lo sbirro». Barvni zabavni film. Igra znani filnv ski umetnik Bud Spencer. Režija! Steno. Aurora 16.30 «Anastasia mio fratello». Barvni film. V glavni vlogi Albeiw to Sordi. Capitol 16.30 «Robinson Crosue». Ban» ni film. Cristallo..16.30 ... e tutto in biglietti da pičeolo taglio». Barvna kriminalka. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16,30 «Il grande valzer». Barvni film s Horstom Bucholzem. Filodrammatico 16.30 «Sogni proibiti di don Galeazzo, curato di campagna». Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.00 «I due volti della vendetta», igra Marion Brando in Karl Malden. Barvni film. Prepovedano mladini pod 16. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Un corpo da possedere». Igra Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Chi ti ha dato la patente?» Franco Franchi. Cicco In-grassia. Zabavni film v barvah. Astra 16.30 «Vedo nudo». Silva Košana in Nino Manfredi. Barvni film. Radio 16.00 «Il conte di Monlecrisio». Dne 14. novembra je preminil naš dragi Viktor Vidoni Pogreb bo danes, 16. novemnra, ob 14.15 iz mrtvašnice zdravilišča INPS na Opčinah. Žalostno vest sporočajo žena, hčere, sin, zet, snaha, vnuki, brat ter drugi sorodniki. Trst, 16. novembra 1973 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustila naša draga mama ANTONIJA (ROZALIJA) STEPANČIČ Pogreb bo danes, 16. novembra, ob 15. uri, iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči sinovi z ženami in otroki ter drugo sorodstvo Trst, 16. novembra 1973 18 dni po smrti ljubljene žene OLIMPIJE nas je zapustil naš dragi RUDOLF HUSU Pogreb bo danes, 16. novembra, ob 14. uri. iz mrtvašnice glavne bolnišnice. žalujoči: hčerka Vijola Obersnel z možem in sinom ter drugi sorodniki Trst, 16. novembra 1973 Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. GORIŠKI DNEVNIK ZAKLJUČEK PROCESA ZA «PUSTNI ZLOČIN» V SKEDNJU DIEGO FABBRO OBSOJEN V Gorici so v sredo ustanovili NA 18 IN POL LETA JEČE enotni šolski odbor za slovensko šolo NA POBUDO LJUDI KI JIM JE PRI SRCU NAŠA ŠOLA Po prestani kazni bo moral tri leta ostati v kriminalistični umobolnici Po daljšem času razprave za zaprtimi vrati, ura je bila 13.15, je glasovanje porotnikov zapečatilo usodo dvajsetletnega «pustnega morilca», Diega Fabbra. Predsednik porotnega sodišča, Egone Corsi, je pred številno publiko prebral razsodbo: Fabbro je bil obsojen na 18 let in pol zaporne kazni. Po prestanih letih ječe bo moral še tri leta ostati za rešetkami kriminalistične umobolnice. Poleg tega mu je sodišče razveljavilo pogojno obsodbo na enajst mesecev zapora, na kolikor je bil pred več kot dvema letoma obsojen zaradi pijanosti, upiranja itj žalitve javnega funkcionarja. Skupno bo torej moral odsedeti skoraj dvajset let. še tehnične podrobnosti obsodbe. Fabbra so porotniki spoznali za krivega umora brez olajševalnih okoliščin, čeprav so bili mnenja, da v trenutku zločina ni bil povsem priseben. Zato so mu kazen tudi delno znižali glede na zahteve državnega rra\ onika dr. Tavelle. Ta je namreč zahteval, naj ga obsodijo na trideset let zaporne kazni. Fabbru so sicer oprostili okoliščine, češ da je benci-narja Moro ubil iz «nesmiselnih razlogov», niso pa sprejeli zahteve branilcev, naj se Fabbru prizna olajševalna, češ da je bil izzvan zaradi vedenja Camilla More. Sodniki so ta stališča porote preračunali v mesece in leta ter tako razglasili razsodbo, proti kateri so nemudoma vložili priziv Fabbrovi branilci, kakor tudi javni tožilec dr. Tavella. Ob čitanju razsodbe, kakor tudi ves čas sodne razprave, je Fabbro stal v kletki za železnimi drogi povsem miren. Niti trenil ni z očesom, ko pa je odhajal iz dvorane, so ga prijatelji, med publiko, prisrčno p_zd.c ib «Ciao Diego!» — on jim ie orav tako odzdravil. To pa je bilo tudi vse. Preden so se porotniki s sodnikoma zaprli v svojo sobo so na govor javnega tožilca replicirali predstavn-k prizadete stranke in Fabbrovi odvetniki. Tako se je torej končala prvostopenjska razprava o «pustnem zločinu», ki je pretresel Skedenj in vso tržaško javnost, Mladi pretepač bo ostal za rešetkami, nihče pa ne bo več mogel priklicati k življenju očeta dveh o-trok, Camilla Moro, čigar oče nam je s solzami v očeh pripovedoval, da je njegov sin Camillo, zapustil tisto usodno soboto svoj dom rekoč: «Fantje, tokrat sem se zadnjič maskiral. Potem bomo nehali z norčijami,», Revež ni mogel vedeti, da sè bo tisti «zadnjič» sprevrgel v tragedijo in smrt. V dvorani je med čitanjem razsodbe bila tudi mlada in prikupna Fabbrova žena. ki je v tragediji odigrala tolikšno vlogo. Prav pustna šala, morda poljub na lice. sta razvnela razboritega Diega Fabbra, da je izvlekel iz žepa nož in zamahnil. Lepo oblečena se je takoj, ko je predsednik proglasil, da je zasedanje sodišča končano, odšla proti domu v spremstvu prijatelja in prijateljice. Pravijo, da se namerava baje ločiti. Sicer pa je sodni zbor njenemu nasilnemu možu, poleg drugega, odvzel tudi očetovsko oblast in vsakršno oblast nad soprogo, kar postavlja tudi ugodne pogoje za ločitev. Družini Camilla More bo moral Fabbro izplačati odškodnino, ki jo bo določilo civilno sodišče. Za sedaj bo moral plačati sodne stroške in stroške pravnih predstavnikov prizadete st-anke v višini -'00 tisoč lir. Proslave 56. obletnice oktobrske resolucije na Opčinah in v Ricman.ih Krajevne sekcije KPI prirejajo tudi za ta konec tedna več srečanj, ki združujejo proslave 56-letnice oktobrske revolucije s kampanjo sprejemanja novih članov v partijo. Sekcije KPI dolinske občine bodo priredile svečanost v Ricmanjih, kjer n to ljudem zdi pravi čudež. Zdaj na Anglessem mnogo pišejo o nekem 12-letnem fantiču, ki kaže naravnost presenetljiv pesniški talent. Ko je fantič imenuje se Tom Holt — orvtč objavil svoje pesmi, so vs;, ki so jih brali, ugotavljali oziroma menili, da gre za izjemno nadarjenega dvaisetletnika. Nihče si ni mogel nrsliti, da bi jih napisal dvanajstleten deček. Tom se v svojih pesmih najraje ukvarja s posameznimi živ-Ijeoiskimi dogodki ter s «tajno» smrti. V eni svojih poezij, recimo, pravi: NeidentTiciran sem človek v albumu, ime v potnem listu, enota v trr^su, še ena številka v živlieivsiki statistiki. Mrtev šem, ko pravzap”av živim, živ pa, kadar umrem. Vsaj tako dolgo, dokler se ne zamenjajo statistični podatki. Tom je debelušen, sramežljiv fantiček kostanjevih las, ki je pravkar stopil v pubertetno do- bo. Živi s svojimi starši v londonski četrti Ealing. Slehernega sobesednika bo presenetil s svojo inteligenco. «Najraje imam komedijo — pravi, ko na to nanese razgovor. — Od tega pa najbolj Aristofana, ki ima tako imenitne šale. Ko se hočem razvedriti, vzamem v roke Platona, ki je tako krasen in lahkoten . . . Nadalje omenja, kako so Aristofanovi prevodi v angleščino neustrezni, kot tudi, da jih bo skuša! izboljšati, brž ko se izpopolni v grščini. Trenutno P'še aristofansko, komedijo, v kateri. zasmehuje Nixona in Johna Deana. Mnogi menijo, da Tom ne predstavlja čudeža, pač pa da ima povsem drugačen um in da drugače misli od mnogih odraslih. «Moje življenjsko prepričanje je zelo nenavadno — pravi sam. — To je nekakšna mešanica stare grške in vikinške mitologije tor krščanstva. Verujem v moč kot na'važnejšo komponento v nafmu .življenja« v smn. kot bož-’o nr'ost, ki nns osvoKais bede. '■to-, i-‘nrr, v po'""dno živltonie v to. da dobra duša. po smrt; jž-vtoe. h'toohna na nadaljuje z htou-uanv brez počitka, k'd duh. Takšni duhovi — pravi Tom — se lahko odražalo v zrcalu, vodi ali sencah živih lindi. Te no-dohna misti so ,mu no src dorate navdih tudi za tole pe. sem : V vseh naših vinskih krajih kuhajo žganje, prijeten tropinovec. Na sliki vidimo kuhanje tropinovca v neki kleti v Mačkoljah Horoskop mente. Ogibajte se dvoumnih pogovorov. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Če vam primanjkuje navdušenje, se ne spuščajte v nove podvige. Manjše nevšečnosti. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne dovolite, da bi vas vznemiril uspeh nasprotnika. Nevarnost, da podvomite o iskrenosti ljubljene osebe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uporabite priložnost, da uveljavite svojo avtoriteto. Previdnost je najboljše orožje. DVOJČKA (od 21. 5, do 22. 6.) Trenutek poslovnega zastoja izkoristite za okrepitev zvez. S potrpežljivostjo se boste uveljavili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Po nekaj spopadih boste premagali svoje nasprotnike. Otresite se že •mešne ljubosumnosti. LEV (od 23. 7. do 22, 8.) Dosegli boste zastavljeni cilj. In to kljub počasnemu napredovanju. Prijetno vzdušje v domačem krogu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Če hočete premagati nekatere težave ohranite hladnokrvnost, čas je. da mislite na počitek. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V poslovnem delovanju bodite bolj previdni. Ne vznemirjajte okolice z nepredvidenimi spremembami, ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Od spora boste imeli ugodnosti, če boste uporabili argu- KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dan je ugoden za one, ki strme za duhovno uravnovešenostjo. Imeli boste prijeten obisk. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Niso priporočljivi drzni podvigi, varneje je hoditi po starih poteh. Prijeten večer. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dan ni primeren za sklepanje trgovskih poslov. Upoštevajte predvsem človeške vrednote. Pekel ni rdečkast prostor, okopan v plamenih . .. Pekel so ljudje kot vi, ki se obnašajo kot vi. Pekel je, ko sebe vidite v drugih Zase pravi, da ni oseba, ki bi zbujala občudovanje. V tednu dni napiše po tri pesmi, «čakam na inspiracijo — pravi — potem pesem steče sama od sebe. Brž ko se pesmi lotim, izgubi le ta svoj misterij. S tem pa jo tudi moj duh zapusti.» Njegov vzornik je T.S. Eliott, skupaj s Homerjem, Aristofa-nom, Shakespearom in P.G. Wo-dehaouseom. «Nič ni boljšega od Macbetha, vendar je Shakespeare napisal precej podpovprečnih stvari,» pravi Tom. V njegovi sobi je vse polno modelov atenskih in špar-tansk'h vojščakov, s katerimi rekonstruira bitke, kot n.pr. ono na Termopilah, stroso po vojaških pravilih store Grčije. «Obseden sem od G-čije — pravi — in si resnično že1 im b'tj znanstvenik ktesičneca tipa, ki bi pisal zelo učene knjige. Srečanje' s takim razumom je malone ponižavajoča izkušnja, je zapisal neki časnikar. Zdi se, kot da je to razum z nekega drugega planeta. Tom se ne druži s svojimi vrstniki, njegov svet je v duhovnem življenju. Le od časa do časa rad zajaha svojega poniia. Se čuti osamljen? V svoji beležnici je zapisal: «Razlika med meno;’ in mojimi sodobniki je v tem, da sem raje v družbi «bitij lastne rase» — «oseb iz knjig.» Takšna je ta sicer dokaj nenavadna, vendar precej otožna zgodba o pesniku v kratkih hlačah. UMRLA JE PRVA PARTIZANSKA MATI NA PRIMORSKEM V spomin junaške Antonije Kante Od konca avgusta 1941 do osvoboditve - Padli trije sinovi in zet V soboto, 11. novembra, so v Gomji Branici pokopali Antonijo Kante - prve primorsko partizansko mater. Jesensko sonce je toplo grelo pogrebni sprevod, ki se je iz zaselka Koboli pomikal po dolini na pokopališče v Dolance. Lahek veter je z drevja trgal raznobarvno listje, ki je kot v slovo zavedni partizanski materi padalo na krsto in pogrebni sprevod. Antonija Kante je bila rojena v Kobdilju pri Štanjelu dne 9. aprila 1887 v kmečki družini. Leta 1908 se je poročila z Leopoldom. Kantejem v zaselek Koboli vri Gomji Branici. Rodila je osem otrok, od katerih so štirje umrli še majhni. Že leta 1925 ji je umrl mož in tako je ostala vdova s štirimi mladoletnimi otroki. Leta 1968 sem jo naprosil za nekaj vo-datkov iz njenega življenja. Poslala mi jih je pismeno. Ker je njena topla in materinska beseda utihnila, naj nam iz takrat zapisanih podatkov spregovori sama: «Imela sem velike težave, da sem obdržala posestvo in preživljala štiri otroke. Kljub pomanjkanju in bedi sem upala na boljše čase in bila prepričana, da se bodo morali Italijani umakniti z naše zemlje in da bomo priključeni k naši Jugoslaviji. V tem duhu sem vzgajala tudi svoje o-troke. Zato ni nič čudnega, da je naša družina že leta 1941 postala prvi organizator OF v Gornji Branici in okoliških vaseh. In to po nalogu prvih partizanov, katere je vodil Ervin Dolgan - Janez. Bilo je 28. avgusta 1941 ko so prišli partizani v našo hišo, na dan četrtka zvečer. Tovariš Ervin je povedal, kdo da so in po kaj so prišli na Primorsko. Od takrat dalje smo jaz in moja družina delali za partizane. Jaz sem v glavnem kuhala za partizane, jih obveščala z dogovorjenimi znamenji. Kadar je bilo nevarno, sem na vrtu obesila rdečo prešito odejo, drugače pa je tam visela bela rjuha. Ponoči pa sem v primeru nevarnosti kašljala v sobi ali pa na dvorišču.» Ko sem pred leti zbiral po Krasu in na delu Vipavske doline predmete, ki so vezani na prve partizane, mi je pokojna Kantetova mati izročila tudi staro aluminijasto kozico, v kateri je 28. avgusta 1941 skuhala polento prvim primorskim partizanom. Ta kozica je danes shranjena v Pokrajinskem muzeju v Kopru. V hiši Kantetove matere je padli Jože Lemut - Saša v januarju 1942 ustanovil partizansko tehniko «Javornik», ki je potem delovala v njeni hiši do novembra 1942. V tehniki sta delala sinova Evgen in Milan ter zet Viktor Ukmar, hčerka Gizela pa je skrbela za nabavo potrebnega tehničnega materiala, papir, črnilo, matrice in drugo. V novembru 1941 sta bila po nesreči ranjena partizana Milko Puntar in Peter Čelik. Kanletova mati je oba ranjenca skrivala na seniku in zanju skrbela. V tistem skrivališču je kasneje zdravila še več ranjenih borcev in aktivistov. Nekoč mi je v razgovoru o ranjenih borcih dejala: «Prav posebne pomoči so bili potrebni ranjenci, saj takrat nismo imeli bolnišnic, niti ne zdravnikov.» V njeni hiši so začeli svojo partizansko pot trije kasnejši narodni heroji: Karlo Maslo - Drago. Anton Ferjančič - Zvonko in Janko Premrl - Vojko. Tudi več drugim fantom je Kantetova mati bila prvi politkomisar in jih je spodbujala, da so se laže odločili za odhod k partizanom. Še danes mi zvenijo v ušesih besede, ki jih je izrekla po srečanju s prvimi partizani: «Tako sem bila prevzeta od tega velikega trenutka, da bi bila tovariša Dolgana najraje objela, če me ne bi bilo sram.» Verjetno v zgodovini Kantetove družine ne bo več večjega in pomembnejšega dogodka kot je bil zvečer 28. avgusta 1941. leta. Za mizo tega preprostega kmečkega doma so sedeli: komandir Ervin Dolgan-Janez, komisar Milko Puntar, mitraljezec Peter Čelik - Tolminski, kuhar Ivan Sancin - Jovo, Benjamin Čehovin in Lojze Likar. Besede, ki jih je navzočim govoril komandir Janez Dolgan, so bile kot iskra, ki bo prižgala tisti veliki kres upora, ki je četrt stoletja čakal na ta trenutek. Pred šestimi leti je Antonija Kante praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Mesec dni prej sva se skupaj vozila iz Gornje Branice v Sežano. Govorila sva o tistih štirih letih narodnoosvobodilne borbe, ko so gorele naše primorske vasi in so padali najboljši sinovi Primorske za njeno in našo svobodo. Pripovedovala je, kako so padli trije njeni sinovi in mož njene hčerke Gizele. Dne 23. februarja 1945 je prišel sin Milan v bunker po potrebščine za tehniko. Nemci so ga iz zasede ustrelili. Isti dan je po neke listine prišel tudi sin Evgen in prav tako padel. Sin Slavko pa je padel že v februarju 1942 kot mitraljezec Prve proletarske brigade. Mož njene hčerke Viktor je padel v marcu 1945. leta. Za hip je obmolknila, potem pa počasi dejala: «Tako se mi zdi, da sem kot okleščen hrast. Vendar še stojim.» Mesec dni pozneje se je v njeni hiši zbralo veliko nekdanjih partizanov in aktivistov. Med njimi je bil tudi edini preživeli član prve četice primorskih partizanov, ki so se dne 28. avgusta 1941 oglasili v njeni hiši — Ervin Dolgan - Janez. Prišel ji je čestitat za 80 - letnico. Predstavnik ZZB NOV ji je pripel na prsi visoko odlikovanje, s katerim jo je predsednik Tito odlikoval za njen delež v borbi za osvoboditev m visoki življenjski jubilej. Nekdanji borci so ji tisti dan prinesli tudi številna darila in velike šope nageljnov. še teden dni potem je bilo v hiši praznično jubilejno vzdušje. Kantejeva mati se je takrat pomladila za najmanj deset let. Nekdanji partizanski znanci so se po slavnosti poslavljali: «Na svidenje, mama, za vašo 90-letnico!» Žal je ni dočakala. Bila je prepričana, da bo za devetdesetletnico še imela v svoji hiši tako številno — partizansko družino. Pred tremi leti je zbolela in se je zdravila v bolnišnici v Sežani. Bilo je zgodaj spomladi, ko sem jo z družino obiskal in prinesel — vejic cvetočih mandeljevcev. Kako se je bila razveselila prvega pomladnega cvetja. Povabila ms je, naj jo kdaj kasneje obiščemo na domu pri Kobalih. Potem je ozdravela in se vrnila na dom, vendar ji je prestam trpljenje zapustilo sledove. Globoke nube so brazdale njen plemeniti obraz. Ko sem kasneje slišal, da se ji zdravje ni popolnoma popravilo, sem se spomnil njenih besed ob prvem srečanju no osvoboditvi, ko sem ji zastavil vprašanje, kaj smo dosegli z narodnoosvobodilno borbo: «Jaz samo smrt, vsi preživeli borci, otroci in aktivisti pa človeka vredno življenje.» Vendar je živela še polnih 28 let in se veselila napredka in svobode. Bila je močan in neupogljiv značaj — prava vipavska korenim, ki ji niti burja ne more do živega. Prvo primorsko partizansko mater bomo ohranili v spominu tako, kot smo jo srečavali na dvorišču njenega doma ob vsakem obisku: visoko vzravnano, ponosno in plemenito slovensko ženo. ANDREJ PAGON -OGAREV ................................. IZ SALONA ANIMIRANEGA FILMA V MESTU LUCCA Današnja proizvodnja slikanic (Od našega dopisnika) LUCCA, novembra — Zaključila se je kulturna manifestacija, ki se m kratko imenuje «Lucca 9», ker se pač že deveto leto razvija v tem prijetnem toskanskem mestecu (pravzaprav je bila prva prireditev v Bordigheri, naslednja pa u Lucci). Pod tem imenom je cela vrsta kulturnih pobud, ki se v glavnem združujejo v dve skupini: prve tri, štiri dni je v Lucci «mednarodni salon animiranega filma», drugi del tedna pa «mednarodni salon stripa», medtem ko ves teden traja sejem, na katerem razkazujejo in prodajajo mednarodno proizvodnjo revij in knjig s stripi. Danes bomo spregovorili o salonu animiranega filma. Razstava je bila zgoščena, vsebovala pa je zelo obširen spored, tako da ni mogoče pisati o vseh filmih, saj smo videli stotine kratkometraž-nih del, ki so bila skoraj vsa na odličnem nivoju. Kar pomeni, da je svetovna proizvodnja animiranega filma danes na avantgardnem nivoju glede na vso filmsko proizvodnjo. Omenili bomo torej le odseke, v katere je bila razdeljena manifestacija. Razstava svetovne proizvodnje 1972-73 nam je prikazala nekatere izmed najboljših slikanic, ki so nastopale lani v Zagrebu ali letos v Annecyju torej o mestih, v katerih se vrstita svetovna festivala animiranega filma. Prihodnje leto bo spet na vrsti Zagreb, leta 1975 pa Annecy. V Annecyju je letos zmagal čudoviti ameriški film Franka Mourisa «Frank Film». Poleg tega so v Lucci prikazali še čudovita dela iz Kanade (n.pr. Tunisov «Le vent»), iz Francije (Kamler. Masse, Leniča itd.), Belgije. Bolgarije. Ve-like Britanije, Poljske (Bronisla-wa Zemana «Och, och...»), Japonske (Kawamotov «Oni») in iz Jugoslavije (videli smo izvrstno Kolarjevo slikanico v proizvodnji Zagreb-film «Utopija»), Kritik Caludio Berlieri je organiziral dve razstavi vzhodnoevropskih kinematografij. Prva je bila zelo obširna razstava madžarske slikanice, od -rvih filmov veterana Gyule Macskassyja do novejših del J. Neppa. S Rei-senbiichlerja, M. Jankovicsa, A. Dargaya in drugih. Imeli šmo priložnost videti več kot 100 zanimivih stvaritev, ki so nam odkrile dosledno in izvirno grafiko madžarske šole. Druga razstava nam je prikazala najboljša dela češkoslovaškega avtorja Jifija Brdečke, ki ustvarja slikanice vseh vrst z različno grafiko. Massimo Maisetti, urednik inštituta ISCA, je predstavil delo treh mojstrov angleške slikanice: Georga Dunninga, ki je pri nas znan po celovečernem delu «Yel-low Submarine». Johna Halasa in Dicka Williamsa, katerega smo v Italiji doslej videli le animirane prizore za Richardsonov film «1 600 di Balaklava». Rinaldo Traini, predsednik ma- nifestacije in urednik revije «Comics», je organiziral retrospektivo Walt Disneya od začetnih del do zadnjih, ki jih ustvarjajo Di-sneyevi nasledniki. Med prva spadajo čudovite slikanice iz serije Mickey Mouse (v Italiji Topolino; prvo je ustvaril podcenjevani Disney ev sodelavec Ub hvkers) in dela iz serije «Silite Symphonies» (prve, slavne «Skeleton Dance» pa v Lucci niso predvajali). V osrednje obdobje spadajo risanke iz serije Donald Duck (Paperino), v katerih je bolj omiljena začetna dinamika in druga dela. Končno moramo omeniti razstavo italijanske proizvodnje slikanic, ki jo je organiziral Inštitut za študij in širjenje animiranega filma v Milanu (ISCA), kateri je tudi izdal pri založbi Liviana (Padova) zanimivo knjigo «L’Italia di cartone», zgodovino italijanske slikanice. ki sta jo pripravila Piero Zanotto in Fiorello Zangrando. Na koncu razstave so kritiki podelili nagrado za najboljšo italijansko slikanico filmu Gianinija in Luz-zatija «Pulcinella». Lepa dela so bila tudi Osvalda Cavandolija «La linea 7». Bruna Bozzetto in Guida Manulija «Opera», Osvalda Pic-carda «Rivoluzione», deli skupine Villani - Yusaki - Marcenaro itd. Manifestaciji so prisostvovali skoraj vsi zgornji avtorji, poleg njih pa še organizator Max Massimi-no Garnier. ki letos ni predstavil nobenega dela. SERGIJ GRMEK PETEK, 16. NOVEMBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 9.30 - 11.30 ŠOLA 12.30 Poljudna znanost DE GAULLE 13.00 Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 14.00 Nemščina 15.00 ŠOLA 17.00 Program za najmlajše 17.30 DNEVNIK 17.45 Program za mladino 18.15 Ded pripoveduje 18.45 Glasbeni program 19.15 Poljudna znanost Ženski tisk 19.45 športne vesti Ital. kronike, Danes v parlamentu, Vremenska slika 21.00 Posebne reportaže: KAM SVET DRVI? Ta naslov se bo še trikrat ponovil. V štirih nadaljevanjih nam bodo skušali znanstveniki povedati, kaj je na stvari, kaj je v tem, o čemer se zadnje čase vedho pogosteje govori. Vedno več je namreč strokovnjakov in več ali manj kvalificiranih ljudi, ki zatrjujejo, da človeštvo drvi v propad, v samouničenje. Znani italijanski časnikar Piero Angela je ob sodelovanju skupine časnikarjev in tehnikov pripravil štiri nadaljevanja, katerih prvo bo začelo obravnavati ta problem z intervjujem Aurelia Pecceia znanega italijanskega industrijskega voditelja in ustanovitelja znanega Rimskega kluba, ki se je pred letom ali kaj več proslavil s tem, da je sprožil problem ohranitve življenja na zemlji in naložil znanemu inštitutu MIT (Tehnološki zavod na univerzi v Massachusettsu) nalogo, da naj temeljito prouči problematiko, k; je povezana s tem. Poleg Aurelia Pecceia bodo nocoj spregovorili tudi nekateri drugi strokovnjaki, ki bodo Pečno m negativno predvidevanje potrdili aii pa mu oporekali 22.10 Mladi operni pevci Nocoj so na sporedu skladbe Gaetana Donizzettija, Id jih bodo izvajale tri pevke in trije pevci 23.20 DNEVNIK Danes v parlamentu, Vremenska slika in Šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 Fuenteovejuna Avtor Lope De Vega, za TV priredil Alberto Toschi Epizoda, ki jo prikazuje to delo, se je zgodila v 15. stoletju, v dobi borbe med katoliškimi kralji in Juano la Beltranei, ki se je hotela pralastiti prestola v Kastiliji. Lope De Vega je resničen zgodovinski motiv tako dobro obdelal, da je dal literaturi eno največjih stvaritev svoje dobe. Ker 'igra v tem delu vrsta znanih španskih umetnikov in ker je tudi režija | v dobrih rokah, je pričakovati, da bo uprizoritev na višini JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.25 in 14.35 TV šola: TV vrtec, Obdelava lesa, Ali ste vedeli?, Kristali, Nikolaj Kopernik 11.00 in 16.10 Angleščina 17.30 Pisani svet Mladinska oddaja 18.15 Obzornik 18.30 Rekreacija ZIMSKI IZLETI 18.40 Za boljši jezik 18.55 Kratek film 19.45 'Risanka 20.00 DNEVNIK 20.25 Propagandna reportaža 20.35 Obremenilna priča Ameriški film, ki ga je režiral Billy Wilder po scenariju, ki sta ga napravila on sam in Harry Kumitz p0 drami Agate Christie. V glavnih vlogah igrajo Tirone Power, Charles Laughton, Marlene Dietrich in drugi Kot smo že rekli, je osnovno delo kriminalka Agate Christie. Zanjo pa je tipično, da zna bralca dobro voditi do vrhunca in razpleta, ki je po navadi v zadnjem trenutku. In res je, tudi v tem primeru imamo «preobrat» le tri minute pred koncem. In ta preobrat je tako presenetljiv, da bi ga tudi dober poznavalec kriminalk ne pričakoval. Detektivka predvideva umor. Obtoženec vztraja na tem. da je nedolžen. Njegovo obrambo prevzame odličen odvetnik, ki ga igra Charles Laughton. Obsodba je odvisna od tega. kaj bo rekla nbtoženčeva žena, ki naj bi veljala za odločilen možev alibi, kajti v času zločina bi bil moral biti pri njej. Toda žena se sprevrže v obremenilno pričo in branilec ne ve kaj početi. Toda rekli smo. da doživimo preobrat tik pred koncem. Počakajmo na razvoj dogodkov, kot nam jih bodo pokazali na TV 22.30 Poročila 22.35 Umetnost in človek Razkriti obraz Danes je na sporedu ena izmed desetih polurnih oddaj, v katerih je Colette Castagno skušala prikazati umetnost, kakršno prvobitna ljudstva gojijo v pristni iz naravne potrebe porojeni obliki že samo s tem, da iz roda v rod ohranjajo davne šege in navade. Danes je na sporedu Maroko KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanka 21.15 POROČILA 20.30 VOJNA IN MIR Sedmi del dramatiziranega ruskega romana 21.20 čednost nekega plemenitaša Serijski film 22.10 Stare nemške melodije TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Domači skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospod, in delo; 20.50 Vo kalno instrumentalni koncert ; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12,10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.30 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30, 20,30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Baročna glasba; 10.15 Pevski ansambel; 13.15 Melodije; 11.30 Plošče Galletti; 11.45 Orkester Borra; 12.00 Glasba po željah: 13.30 Včeraj, danes, jutri; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Tretja stran; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops pops; 17.00 Kult. panorama: 18.00 Glasbeni vrtiljak; 19.00 Naši zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.20 Ornella Vanoni; 15.10 Program za mladino; 17.05 Popoldanski glasbeni spored: 17.55 Nadaljevanka; 18.10 Mario Del Monaco; 18.40 Anna Frank danes; 19.10 Sindikalna panorama; 20.20 Spet na sporedu z Mino; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama: 9.50 Vlak za Istanbul; 10.05 Pesem za vsakogar; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored: 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telef. pogovori; 20.10 Bogat večerni spored; 21.00 Nove neapeljske popevke; 23.40 Plodi PROGRAM 9.30 Pablo Casals; 10.00 Koncert; 11.00 Kvarteti; 11.40 Komorni koncert; 13.00 Glasba skozi čas; 15.35 Portret avtorja: Stra della; 16.35 Polifonija; 18.35 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 O mamilih. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Veter; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami na poti; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladinski pevski festival; 15.40 Hiindel in Bach na oboo in flavto; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansam. Franja Zorka; 20.00 «Top-pops»; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno ; 23.15 Jazz. PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORI N 9GO MET■£££!(/£■ c TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG NA SPOREDU LE ZAOSTALE TEKME V nedeljo bodo imele naše ekipe nekaj težkih nasprotnikov MLADINCI B skupina V nedeljo so odigrali zaostale tekme v vseh mladinskih prvenstvih. V tej skupini so odigrali tri tekme, in sicer: Breg — Costalunga, Primorje — CGS in Aurisina — Campanelle. Brežani so v napetem srečanju remizirali, Prosečani pa so klonili CGS z visokim izidom. Najbolj pa nas je presenetila zmaga Campanell nad neporaženo Aurisi-no. V nedeljo čaka Brežane težka naloga, saj bodo sprejeli v goste prav Nabrežince, ki so po nedeljskem spodrsljaju padli s prvega na drugo mesto. Primorje bo zaigralo na tujem igrišču s Campanellami, ki so v nedeljo premagale Aurisino. Predvidevamo delitev točk. Gaja, ki v nedeljo ni igrala pa se bo spoprijela z Libertasom od Sv. Marka. IZIDI NEDELJSKEGA KOLA: Breg — Costalunga 1:1, Aurisina — Campanelle 1:2, Primorje — CGS 0:4. PRIHODNJE KOLO: Libertas Sv. Mladi in obetajoči Bregov nogometaš Ivo Strnad Marko — Gaja, Esperia Sv. Alojzij — CGS, Costalunga — Libertas Sv. Sergij, Campanelle — Primorje in Breg — Aurisina. LESTVICA: CGS 16, Aurisina 15, Breg in Costalunga 13, Libertas Sv. Marko 8, Primorje in Libertas Sv. Sergij 7, Gaja 5, Campanelle in Esperia Sv. Alojzij 4. A skupina V A skupini je vodeča Muggesa-na remizirala s Cremcaffejem, kar dokazuje, da Miljčani niso trenutno v dobri formi, saj so v zadnjih treh tekmah osvojili samo dve točki. Skupno z Muggesano je na vrhu lestvice Libertas iz Roccia, ki že dalj časa redno zmaguje. Rocol je v prejšnjem kolu odpravil šibki De Macori. Prihodnjič se bo Muggesana spopadla z De Macori-jem. Predvidevamo, da bodo Miljčani zmagali. Tudi Libertas iz Roccia ne bi smel imeti preveč težav v tekmi z Inter SS. PRIHODNJE KOLO: Cremcaffè — Rosandra, Libertas Trst — Edera, Libertas Rocol — Inter SS, Roianese — Giarizzole, Muggesana — De Macori. IZIDI: Inter SS — Ede n 4:1, Giarizzole — Rosandra 4:0, Muggesana — Cremcaffè 0:0, Roianese — Libertas Trst 1:4, De Macori — Libertas Rocol 1:3. LESTVICA: Muggesana in Libertas Rocol 14, Giarizzole 12, Cremcaffè 11, Roianese 10, Rosandra 9, Libertas Trst in Edera 4, De Macori in Inter SS 4. NARAŠČAJNIKI A skupina V tej skupini je bila odigrana samo tekma med Giarizzolami in Don Boscom. Giarizzole so zmagale z visokim izidom 5:0 in so se s to zmago dvignile na drugo mesto lestvice. Giarizzole zasledujejo For-titudo, ki ima le točko prednosti. Naše enajsterice tokrat niso igrale. V prihodnjem kolu se bodo Brežani pomerili z De Macorijem. «Plavi» bi morali odnesti z igrišča vsaj točko. Union se bo spopadel s Tergeste-jem. Podlonjerci imajo tokrat dobre možnosti za zmago. PRIHODNJE KOLO: Cremcaffè — Don Bosco, Libertas Trst — CGS, Tergeste — Union, Fortitudo — Giarizzole, Breg — De Macori. IZIDI PREJŠNJEGA KOLA: Giarizzole — Don Bosco 5:0. LESTVICA: Fortitudo 17, Giarizzole 16, CGS 14, Libertas Trst in Tergeste 9, Breg in Union 7, Cremcaffè 6, De Macori 5, Don Bosco -1. B skupina V B skupini so vodeče Zaule remizirale s krepkim Interjem od Sv. Sobote. Triestina in Opicina Super-caffè, ki Žaveljcem sledita, pa sta zmagali s Ponziano, oz. z Liberta-tom iz Rocola. Zanimivo je, da sta obe ekipi zmagali s petimi goli razlike. V prihodnjem kolu se bodo Zaule pomerile s Ponziano. Menimo, da bodo Žaveljci zmagali. Isto predvidevamo za Triestino in Opi-cino Supercaffè. Tržačani se bodo pomerili z Domiom, Openci pa s Stockom. PRIHODNJE KOLO: S. Giacomo . Rosandra, Ponziana — Zaule, Libertas Rocol — Inter SS, Triestina _ Domio, Stock — Opicina Supercaffè. IZIDI PREJŠNJEGA KOLA: Inter SS — Zaule 1:1, Stock — S. Giacomo 1:1, Triestina — Ponziana 7:2, Opicina Supercaffè —- Libertas Rocol 5:0. LESTVICA: Zaule 16 Opicina Supercaffè in Triestina 13, Inter SS 11, Rosandra in Stock 9 ,S. Giacomo in Ponziana 6, Libertas Rocol 5 in Domio 2. ZAČETNIKI Po nedeljskem kolu ni prišlo na vrhu lestvice do sprememb. Esperia Pio XII je odpravila krepki Tergeste s tesnim 1:0, Giarizzole pa, ki sledijo Svetoivančanom s točko zaostanka, so premagale Cremcaffè z visokim 5:0. Bregovi začetniki že dalj časa ne zmagujejo. V prejšnjem kolu so klonili CGS. V nedeljo čaka «plave» težka naloga, saj se bodo spoprijeli z Opicino Super-caffejem. Menimo, da bi lahko Breg odnesel z igrišča vsaj točko IZIDI: Esperia Pio XH — Tergeste 1:0, Rosandra — Soncini 0:3, Cremcaffè — Giarizzole 0:5, Ponziana — Muggesana 3:0, Libertas Rocon — Fortitudo 4:0, CGS — Breg 2:0, Zaule — Opicina Supercaffè 0:1. PRIHODNJE KOLO: Fortitudo -Soncini, Muggesana — Libertas Rocol, Breg — Opicina Supercaffè, Giarizzole — Ponziana, Soncini — Cremcaffè, Tergeste .Rosandra, Esperia Pio XII — Zaule. LESTVICA: Esperia Pio XII 19, Giarizzole 18, Soncini 16, Tergeste 14, Ponziana 13, Libertas Rocol 12, Fortitudo 9, Rosandra 7, Opicina Supercaffè, Breg, Zaule in Muggesana 6, Cremcaffè 0. Jolo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Nogometna zveza Jugoslavije je danes pred ložila mednarodni nogometni zvezi, da se morebitna tretja kvalifikacijska tekma s Španijo (to bi bilo v primeru da Jugoslavija 19. decembra v Atenah premaga Grčijo z dvema goloma razlike) odigra 26. decembra v Atenah. B. B. « * • BEOGRAD, 15. — Medrepubliška-pokrajinska komisija, ki je preverila negativne pojave v jugoslovanskem nogometu v pretekli sezoni je ugotovila, da so bili rezultati prvenstvenih takem Vardar - Spartak, Olimpija-Partizan in Sutjeska-Olim-pija naprej dogovorjeni in je predložila izvršnemu odboru nogometne zveze Jugoslavije, da kaznuje Vardar, Olimpijo in Spartak z odvzemom šestih točk, a Partizan z odvzemom dveh točk v letošnjem prvenstvu. Komisija je nadalje predlagala, da se funkcionarju Olimpije dr. Aleksandru Obradoviču in Petru Žagarju prepove za dve leti delo v nogometnih organizacijah ter da se vratar Sutjeske in sedaj igra lec Crvene zvezde, Dragan Račič, kaznuje s prepovedjo igranja za osem mesecev. B. B. KVALIFIKACIJE ZA SP Portugalska izločena LIZBONA, 15. — Bolgarija se je uvrstila v finalni del svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Nemčiji. V predzadnji tekmi šeste izločilne evropske skupine sta namreč Portugalska in Sev. Irska remizirali z 1:1. Portugalci so na lestvici drugi s sedmimi točkami, medtem ko morajo Bolgari, ki imajo že sedaj osem točk, odigrati še tekmo s Ciprom. Nedeljsko srečanje v Sofiji ne bo torej vplivalo na končno lestvico. LUGANO, 15. — V povratnem srečanju prvega kola košarkarskega turnirja za pokal pokalnih prvakov je italijanska peterka Sacla iz Turina premagala švicarsko ekipo Per-gassone z 91:77. Ker so Turinčani zmagali tudi v prvi tekmi (115:47), .■SCj&š Kriška Vesna je v 2. AL v nedeljo proti enajsterici Campanell po prvem polčasu zgubljala z 1:0. V drugem polčasu pa so Križani poprijeli in niso le odpravili svojega zaostanka, ampak so celo prepričljivo povedli s 3:1, kar je bil tudi končni izid tekme. Na sliki, cuen izmed nevarnih napadov Križanov pied nasprotnim vratarjem NOGOMET PO IZKLJUČITVI SZ IZ SP Bolgari zahtevajo sklicanje FIFA SOFIJA, 15. — «Izvršni odbor FIFA se mora čimprej sestati, da ne bo prepozno» je danes izjavil predsednik bolgarske nogometne zveze Nikolov po izključitvi SZ s svetovnega prvenstva. Prepričan je, da je še mogoče kaj rešiti in bi se moral odbor svetovne nogometne zveze čimprej sestati, da bi odpravil to «krivico». V intervjuju, ki ga je dal dnevniku «Naroden šport», pa , ni niti z besedo omenil možnega bojkota v znak solidarnosti s sovjetskimi nogometaši. * * * VARŠAVA, 15. — Glasnik poljske nogometne zveze danes in potrdil vesti, po katerih naj bi se vzhodnoevropske nogometne reprezentance vzdržale nastopa na svetovnem prvenstvu v znak protesta proti izključitvi Sovjetske zveze. Poleg tega pa je izjavil, da ni njegova zveza še zavzela dokončnega stališča. Za sedaj pa Poljaki čakajo na reakcijo vzhodnih Nemcev in Bolgarov, ki so se že uvrstili v finale, ter Jugoslavije, ki ima tudi še možnost za potovanje v Munchen. KOŠARKA NA RAZNIH IGRIŠČIH DANES IN JUTRI VRSTA TEKEM Nastopili bodo Bor, Brej in Polet Drevi v Dolini Bor — Servolana V okviru priprav na promocijsko prvenstvo bodo Borovi košarkarji drevi ob 21. uri odigrali prijateljsko trening tekmo proti mladincem Servolane. Srečanje bo v telovadnici v Dolini kjer bodo «plavi» tudi nastopali v tem prvenstvu. Za Borove košarkarje bo drevišnje srečanje dobra izkušnja pred prvenstvom, ki se bo začelo 25. t.m. «Plavi» bodo nastopili z naslednjo postavo: Stojan Hrvatič, Klobas, Koren, Barazutti, Kapič, Vatovec, Kralj, Pertot, Valter Hrvatič, Ra-žem, Kravos in Edi Košuta. Poletovci v Sežani Poletovi košarkarji (letniki 1958 in mlajši) bodo danes igrali v Sežani prijateljsko tekmo proti do- so se uvrstili v drugo kolo. „„„„..........................................................................................................................................................................um......................... NOGOMET POGOVOR S PREDSEDNIKOM Uspeh moštva Vozil L@p uspeh Sonje Miličeve sad kolektivnega dela in Silvane Vesnaverjeve Osvojili sta po dve drugi in tretji mesti - V tekmovanju za EP je Italija premagala Švico s 5:2 Novogoričani so tudi delu glavni favoriti spomladanskem a prvo mesto Pravkar se je končalo nogomet- zabiti niti na naše verne navija-no prvenstvo ZCNL v prvem, to je če, ki so nas spremljaU povsod jesenskem delu. Nogometne ekipe si bodo lahko sedaj privoščile zasluženi počitek, tako da bodo v nadaljevanju spomladi kar najbolje pripravljene. To prvenstvo je bilo za novogoriško enajsterico še kako pomembno, saj si nogometaši in vodstvo tega kluba že tri leta zaman prizadevajo, da bi se vrnili kjer smo gostovali in enako pomoč od njih pričakujemo tudi v spomladanskem delu.» «Kaj pričakujete od nadaljevanja v spomladanskem delu prvenstva?» «Trener Mladenovič je imel v jesenskem delu prvenstva zelo malo časa za pripravo moštva in lahko rečemo, da ga je kljub temu dobro v društvo najboljših, to je tja, kjer j pripravil. Upamo pa lahko tudi, jim ie prav gotovo tudi mesto. V I da bo imel za spomladanski del več jesenskem delu. ki se je pravkar *— :----------^ u" končal, so osvojili naslov prvaka kar s štirimi točkami naskoka pred Litijo in so s tem najavili, da bodo tudi v spomladanskem delu eden najresnejših kandidatov za osvojitev naslova prvaka in s tem seveda, računajo na toliko zaželeni cilj, na povratek iv slovensko nogometno ligo. V zvezi s tem smo se pogovarjali z Leopoldom Tavčarjem, dolgoletnim predsedriikoffi NK Vozila, ki je od nedavnega tudi predsednik predsedstva kluba. «V pravkar končanem jesenskem delu ZCNL je vaš klub osvojil naslov jesenskega prvaka. Kaj je po vašem mnenju največ pripomoglo k dosegu tega uspeha?» «Brez dvoma je treba pohvaliti vse igralce, ki so s svojo prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in borbenostjo na tekmah ter z discipliniranim izvrševanjem nalog trenerja Mladenoviča največ prispevali k u-spehu kluba. Poleg tega pa je treba omeniti še strokovne službe v klubu, ki so tudi prispevale svoj delež k uspehu. Ne smemo pa po- Leopold Tavčar, predsednik NK Vozila Iz Nove Gorice časa in zato lahko trdim, da bo moštvo za nadaljevanje še boljše pripravljeno.» «V primeru, da se prihodnje leto uvrstite v SNL, bi bili zainteresirani za morebitne kvalitetne igralce sosednih klubov?» «Vprašanje uvrstitve v višjo ligo je, seveda. Še odprto in ne bi hotel o tem nič reči. Zdi se mi pa, da bodo kvalitetni igralci sosednih klu-; bpv sami odločali o tem v katerem klubu želijo igrati, kar se mi zdi pravilno in tudi pošteno do vseh sosednih klubov, s katerimi želimo tudi v bodoče kar najbolj plodno sodelovati.» Rajmund Kolenc NAMIZNI TENIS NA MEDNARODNEM IDRNIRJD V ŠVICI mačemu klubu KK Sežana. Openski košarkarji so v nedeljo dosegli lep uspeh v tekmi proti Ricreatori-jem, kar kaže, da je moštvo v dobri formi. V tem srečanju proti Sežani pa bo trener Tavčar lahko računal še na ojačenje z Edijem Sosičem in Lorisom Tavčarjem. Borovi naraščajnki proti Bregu Borovi naraščajniki bodo danes igrali v telovadnici v Dolini prijateljsko trening tekmo proti Bregu. Srečanje bo ob 15.30 in bo dokaj koristno za obe ekipi. «Plavi» bodo danes igrali z naslednjo postavo: Koren, Race, Udovič, Bufon, Pegam, Trevisan Dovgan, Mazzucca, Lozej, Gombač. Borovi košarkarji naj bodo ob 14.30 na stadionu «1. maj», od koder bo odhod v Dolino. Jutri Bor 57 — Bor 58 Jutri bo na stadionu «1. maj» ob 15.30 prijateljska trening tekma med Borovima ekipama 1958 (in mlajših igralcev) ter letnika 1957. Moštvi bosta nastopili z naslednjima postavama: BOR 57: Vatovec, Oblak, Edi Košuta, Pečenko, Kalc, Kravos, Sancin. BOR 58: Žerjal, Bruno in Renato Furlan, Mazzucca, Volk, Igor Košuta, Siega, Perco, Simčič. b. 1. TENIS DAVISOV POKAL Danes polfinale med Avstralijo in ČSSR MELBOURNE, 15. — Laver - Ko-des in Newcombe - Hrebec sta prva para polfinala Davisovega pokala med Avstralijo in češkoslovaško, ki se bo pričelo jutri v Melbournu. Oba para so določili z žrebom. V soboto pa bo na sporedu srečanje dvojic, vendar pa ni še znano, v kakšni postavi bosta obe ekipi nastopili. Kapetana reprezentanc nista kot ponavadi, objavila imen svojih igralcev, kar se bo zgodilo verjetno nekoliko pred tekmo. Zmagovalec tega dvoboja se bo srečal s teniško reprezentanco ZDA od 30. novembra do 2. decembra v Clevelandu, v finalni tekmi za dodelitev Davisovega pokala. Izid današnjega žreba, ki je določil dvojice, bi moral le še potrditi predvidevanja, po katerih bi morala zmagati Avstralija s 4:1. Zmagati bi moral bodisi Laver (ki se je vrnil na tekmovanje za Davisov pokal ^o enajstih letih), bodisi Newcombe, kot tudi dvojica. Četrto točko pa bi morali Avstralci osvojiti v nedeljo v enem izmed srečanj posameznikov. Po tridnevnem nastopanju v Švici se je Sonja Miličeva skupno s Silvano Vesnaverjevo vrnila odmov, polna prijetnih vtisov z mednarodnih namiznoteniških tekmovanj, na katerih je poleg dragocenih izkušenj dosegla tudi nekaj prav dobrih rezultatov. V petek je Miličeva nastopila v državnem dresu v švicarskem mestu Chiasso, kjer se je Italija pomerila s Švico v tekmi, ki je veljala za evropski namiznoteniški pokal. Na tem tekmovanju nastopajo mešane državne izbrane vrste, za katere igrajo po trije člani in ena članica. Naša predstavnica je zaigrala na zadovoljivi ravni in v okviru svojih zmožnosti, vendar je bila najboljša švicarska igralka Lehmannova nedosegljiva za našo igralko, ki je podlegla z 2:0 (9, 15). Sonja je predvsem v drugem setu nudila nasprotnici oster odpor in se je enakovredno borila za vsako točko, tako da poraz proti Lehmannovi, ki je v evropskem merilu dobro kvotirana, nikakor ni bil hud. Naša igralka je še nastopila z Malescijem v srečanju mešanih dvojic, vendar je imel švicarski par več športne sreče in je zmagal. Pristaviti moramo, da sta se Miličeva in Malesci takoj naslednjega dne oddolžila švicarskemu paiu in ga izločila iz tekmovanja v Luganu. V ostalih srečanjih je italijanska moška dvojica Bosi - Gicntella premagala švicarski par, medtem ko sta v srečanjih posameznikov Bosi in Giontella zabeležila vsak po dve zmagi. Tako je bil končni obračun 5:2 v korist Italije, ki je uspešno premostila prvo oviro v prestižnem tekmovanju druge jakostne skupine za evropski namiznoteniški pokal. « * » V soboto in nedeljo pa sta se Miličeva in Vesnaverjeva udeležili mednarodnega turnirja v Luganu, kjer so nastopile vse najboljše igralke iz Italije in Švice. Predstavnici Krasa iz zgoniške občine sta prijetno presenetili, saj sta v hudi konkurenci osvojili dve drugi in dve tretji mesti, kar presega pričakovanja. V tekmovanju prvokategornic sta naši igralki v prvih kolih odpravili nekaj šibkejših nasprotnic. V četrtfinalu je Miličeva premagala s prepričljivim 3:1 svojo najhujšo italijansko nasprotnico Francesco Marrone, medtem ko je Vesnaverjevo izločila najboljša švicarska igralka Lehmannova. Prav ta igralka je v polfinalu porazila tudi Miličevo in je bila tudi pozneje zmagovalka turnirja (v finalu je s 3:0 premagala Marcello Marrone). Miličeva je tako osvojila tretje mesto, kar je lep dosežek v mednarodni konkurenci. Še boljše se je v tekmovanju drugokategornic odrezala Vesnaverjeva, ki je presenetljivo premagala solidni Bertoncellovo in Marchetto-vo, s katerima je doslej vedno zgubila. Šele v finalu je Silvana Klonila Crivellinijevi, ki sodi med najboljše igralke v državi. S kakovostnega vidika je drugo mesto Vesnaverjeve eden največjih uspehov v njeni kratki karieri, ki pa se strmo vzpenja navzgor. Zadoščenj pa še ni bilo konec. V igri mešanih parov sta Miličeva in Malesci povsem presenetljivo odpravila najboljši švicarski par Leh-mann - Luther, vendar sta v finalu klonila dvojici Marcella Marcone -Pelizzola. Pri ženskih dvojicah sta Miličeva in Vebfiavèfjèva s slbžnd igro prebredli vse ovire do polfinala, kjer pa sta naleteli na Leh-mannovo in sta se morali zadovoljiti s končnim tretjim mestom. Dve drugi in dve tretji mesti na mednarodnem tekmovanju sta dober izkupiček in predstavljata pravično plačilo za resno delo naših namiznoteniških predstavnic. — bs — ODBOJKA V 1. SLOVENSKI MOŠKI LIGI Poraz Kopra in Bovca Primorska predstavnika sta v petem kolu igrala v gosteh in sta prinesla domov le skromen set. Koprčani so igrali v Dolu pri Ljubljani proti odlični Savi, ki je z nedeljsko zmago spet na čelu prvenstvene lestvice. Čeprav je bil poraz Kopra pričakovan pa so vsi primorski ljubitelji odbojke bili pre-l •'čani, da bo Koper lanskoletnemu z.cznemu ligašu nudil večji odpor in mu odščipnil vsaj set. Koprčani so bili domačinom enakovredni le v tretjem setu, ki so ga zgubili po razburljivi igri na razliko. Bovčani so gostovali v Celju, kjer so v ogorčeni borbi z Gaberjami. ki jim letos ne gre od rok, ostali brez zmage. Ne glede na poraz pa so Bovčani lahko zadovoljni, saj so prikazali lepo odbojko in so spet dokazali, da se znajo pošteno boriti. Bovčani so v četrtem setu vodili že z rezultatom 10:6 in 14:12, vendar niso uspeli izenačiti v setih in si tako v odločilnem petem setu morda prigarati prepotreben par točk. V tem kolu velja za prvovrstno presenečenje zmaga Mežice nad Branikom, ki si je tako zmanjšal možnost ,da bi resno konkuriral za naslov prvaka. * • • V prihodnjem kolu bo vsekakor v središču pozornosti gostovanje Jesenic v Kopru. Verjamemo, da bo tekma lepa in ostra saj se domačini gotovo ne bodo ustrašili lanskih zveznih ligašev, ki bi se že čez leto dni spet radi vrnili v staro družbo. Usodno bitko bodo Bovčani vodili doma z zadnjeuvrščenim Trimom. Bovec mora to tekmo dobiti, če se hoče znebiti dna. S ponovitvijo igre, ki jo je prikazal v Celju, pa bo to nalogo uspešno opravil. REZULTATI Sava — Koper 3:0 -ibotìfi : 8»olfKi8j. 117:15) • Gaber je — Bovec 3:1 (15:2, 13:15, 15:5 16:14) LESTVICA Sava Mežica Jesenice Bled Branik Koper Mislinja Gaberje Bovec Trimo 14 12 13 12 11 11 11 9 14 6 12 6 12 5 12 E. Hvalica MOSKVA, 15. — Danes je pričela turnejo po Južni Ameriki izbrana nogometna vrsta sovjetskih igralcev, ki so jo za to priložnost preimenovali «Izbrana ekipa sovjetskih klubov». Nastopala bo v Mehiki, Ekvadorju, Salvadorju. Kolumbiji in Kostariki. V tej ekipi manjkajo le igralci Dinama iz Kijeva in iz Tbilisija, ki oba nastopata na evropskih nogometnih turnirjih, * # • GLASGOW, 15. - V prijateljski nogometni tekmi sta reprezentanci škotske in zahodne Nemčije remi zirali z 1:1 (1:0). Gola sta dosegla Holton v 5. minuti za Škote in Koeness v 81. minuti zà goste. Poleg tega pa je v 76. minuti Škot Brem-mer zastrelja' enajstmetrovko. ŠZ Sloga čestita svojemu odborniku Karlu Grgiču ob rojstvu hčerke Daše, kateri želi v življenju veselja in sreče. ANCONA, 15. — Italijanska in madžarska teniška reprezentanca se bosta srečali že drugič v enem letu za pokal švedskega kralja. Prvič sta se spoprijeli v Barceloni v finalnem kolu istega tekmovanja. Takrat so popolnoma zasluženo zmagali madžarski predstavniki. V soboto in v nedeljo bosta v Anconi nastopili obe ekipi v najboljši razpoložljivi postavi, saj jima pomeni to tekmovanje precej. ROKOMET SOLINGEN, 1>. — Jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca, ki se je uvrstila na drugo mesto na zadnjem svetovnem prvenstvu, je zmagala na mednarodnem turnirju «Četveroboj narodov», ki je zadnja preizkušnja pred letošnjim svetovnim prvenstvom, ki bo v Jugoslaviji. OBVESTILA Adria vabi svoje kolesarje in nastopajoče na 13. SŠI, da se udeležijo v soboto, 17. t.m. ob 20.30 srečanja v Lonjerju. * * « SPDT priredi v ponedeljek, 19. novembra 5. sejem rabljene smučarske opreme. Od 17. ure dalje, Ul. Montecchi, 9 (4. nad.), v četrtek 22. t.m. pa na Kontovelu ▼ baru Majowski. * * * ŠD Breg obvešča svoje naimlajše odbojkarice (letnikov od 1939 do 1962), da bo prvi trening v soboto, 17. t.m. ob 15. uri v občinski telovadnici v Dolini. • « • ŠD Breg obvešča vse ljubitelje ženske in moške telovadbe, da bo sestanek in prvi trening v ponedeljek, 19. 11. 1973 v občinski telovadnici v Dolini. * * * SPDT organizira v ponedeljek, 19. t.m. od 18. ure dalje v Trstu, Ul. Montecchi 6 (4. nadstropje). 5. sejem rabljene smučarske opreme Pripravite se pravočasno! « • * SPDT opozarja, da se v soboto 17. t. m. zaključi vpisovanje za smučarski tečaj 73-74. Tečajniki brez izjeme naj se prijavijo in dostavijo svoje točne podatke v Ul. Ceppa, ali na Opčinah, Proseku in v Križu, kot že objavljeno. Temu naj sledi plačilo. Samo po plačilu je terainik vpisan. • * • SPDT vabi v nedeljo, 18. novembra na 4. JESENSKI SPREHOD. Tokrat je na vrsti Volnik in okolica. Zbirališče ob 9.30 na trgu v Velikem Repuu. SPECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Frank Coppola si je v Ameriki nagrabil veliko bogastvo, takšnim pa, ki imajo vile in račune v banki ter investicije v industriji, je še posebej neprijetno, ko jih repatridrajo. Tako je bilo tudi z Luckyjem Lucianom, katerega bogastvo je pretežno ostalo v Ameriki. Tam je imel brata, ki je upravljal tisto, kar je lahko bilo javno in legalno, toda to ni najpomembnejše Nastali so problemi, kako mu dostavljati dolarje v Italijo. Še posebej od tihotapstva z mamili, s katerim se je verjetno še naprej ukvarjal. Tako je bilo tudi s Coppole, čeprav je videti po načinu njegovega življenja v Italiji, da ne trpi pomanjkanja. , , . Do repatriacije Coppole v Italijo je prišlo po nekem dvojnem umoru. Z brzostrelko so prerešetali Charlesa Binaggia in njegovega telesnega stražarja Tonyja Gargotta. Da sta plačala na ta način neki račun prav Franku Coppoli, je bilo več kot zanesljivo. Toda dokazov ni bilo. To je bil neposredni motiv za repatriacijo. Kot Sicilijanca so Coppola leta 1957 pripeljali z ladjo na Sicilijo v pristanišče Palermo in ga tam izročili italijanski policiji Takrat je bil v obupnem stanju, polovičen invalid, na nosilih so ga takoj prenesli v bolnišnico in zdravniki so storili velike napore, da so ga ohranili pri življenju. Ohranili so ga pa čeprav ni več Usto, kar je bil nekoč na asfaltu New Yor- ka ali Chicaga, živi in del svojega časa posveča teletom in perutnini, ki jih goji na svoji vzomi farmi ameriškega Upa. Poleg Luckyja Luciana, ki je umri 1962. leta in Franka Coppole, Triprstnega, je med repatriiranimi italo-ameriškimi gangsterji najvidnejši Giuseppe Doto, ki se je v Ameriki pisal Joe Adonis. To ime je dobil zato, ker so ga smatrali za naj lepšega gangsterja, kakršnega je Amerika kdajkoli imela. Lahko bi čisto dobro nastopal v filmih, še posebej, ko je bil mlajši. Ameriška policija ga je vrnila v Italijo leta 1956, ko je bil star 53 let. To je bil velik dogodek in na stotine novinarjev ga je pričakalo v genovskem pristanišču. Vendar pa so storili vse varnostne ukrepe in novinarji so bili izigrani, da bi ne dobili intervjujev od tega zloglasnega gangsterja. Kasneje, ko ga je policija na skrivaj odpeljala v kraj konfinacije, običajno pa je to kaka vas, iz katere je gangster izviral, so novinarji pohiteli za njim. Adonis ni Sicilijanec, temveč je doma iz Kalabrije. V času, ko so določili, naj ga repatriirajo, je bil lastnik neke agencije za avtomobilske transporte med New Yorkom in Detroitom, to pa je bil zelo donosen posel. Opravljal je naročila celo i^a veliko avtomobilsko industrijo Ford, včasih pa tudi za vlado. Visok, robusten, zdravega obraza, svetlih, polizanih las, je puščal vtis resničnega biznismena, kakega ameriškega industrij-ca, ne pa emigranta-gangster j a iz neke kalabrijske vasi v pokrajini Avellino. Njegova preteklost je bila Upična za poprečnega, toda tipičnega italo-ameriškega gangsterja. GovoriU o njegovih podvigih in peripeUjah s policijo in sodišči bi pomenilo ponavljati samo eno izmed tisočerih podobnih biografij. Razen omenjene transportne agencije je imel v času repatriacije tudi restavracije in vrsto nočnih lokalov v New Yorku. Ko je prispel v Italijo, je pravil novinarjem. Iti so končno le prišli do njega in se lahko pogovarjali z njim kot z nekakšnim biznismenom, kateremu je bila storjena velikanska krivica, ker mu onemogočajo nadaljevanje njegovih cvetočih le- galnih poslov. Toda v Ameriki mu vendar ni vse propadlo. Renta mu prihaja v Italijo. V svojem času je odgovarjal pred senatno komisijo, Id je preiskovala gangsterstvo, in tu se je ugonobil. Zasliševal ga je senator Estes Kefauver, toda Adonis ni hotel odgovarjati, temveč je ponavljal znano formulo, na katero ima po zakonu sleherni pravico: «Ne bom odgovarjal, ker bi odgovor predstavljal zame inkriminacijo.» Po zakonu ima osumljenec ali obtoženec pravico molčati, tisti, ki ga bremenijo ali obtožujejo, pa so dolžni, da mu krivdo dokažejo brez njegove pomoči. Nihče ni dolžan pričati v svojo škodo. Toda Adonis je pri tem storil dve usodni napaki Rekel je, da je rojen v Passaiuou, v državi New Jersey in da je a-meriški državljan, v resnici pa je rojen v Montemeranu v Kalabriji. Za omenjeni laži, o rojstnem kraju in ameriškem državljanstvu, ki ga ni imel, bi bil lahko kaznovan s petimi leti ječe, namesto tega pa je bil izgnan iz Amerike, čeprav je Adonis kasneje trdil, da so mu z repatriacijo storili strahotno krivico, so njegovi odvetniki to dosegli s kompromisom z ame-rišlami oblastmi. Če bi nastopil kazen petih let, bi mu U prav nič ne pomagalo, ker bi ga premestili v Italijo po prestani kazni. Zadevo so samo pospešili za pet let. Tudi v Italiji mu ni slabo. Seveda, nekateri njegovi posli mu v Ameriki še nadalje teko, ker imajo nekateri člani njegove družine ameriško državljanstvo, ima vilo in račune v bankah. Morda mu je malce dolgčas v Kalabriji, iz katere se legalno ne sme ganiti, čeprav se mu včasih posreči priti v Rim, Neapelj ali Milan. V začetku je italijansko govoril samo v težko razumljivem kalabreškem narečju, toda kasneje se je italijanščine naučil, čeprav ne čisto dobro. Kot tudi ostali tovrstni povratniki, v italijansko narečje meša veliko število angleških besed, zlasti pojmov iz newyorškega podzemlja. SMRTONOSNA VILA LUIGIJA SORRENTINA IN GANGSTER KIRURG V SPOVEDNICI Kaj pa je z drugimi stotinami repatriiranih? Ali so številni izmed njih nadaljevali in se ukvarjajo z gangsterskim poslom tudi v Italiji? Vedo, da je to poskušal Louis ali Luigi Sorrentino, neki mračni killer iz New Yorka. Združil se je bil z nekaj domačimi kriminalci v iluziji, da bo ustvaril bando ameriškega tipa, toda ni prišel daleč. Ustvaril je neko mrežo, da bi pritegnil siclijanske in kalabrijske kmete za ilegalno emigracijo v ZDA čez nekaj časa so odkrili nekaj strahotnega. Ubožci so prihajali v neko vilo, ki jo je bila banda najela v ta namen, prinašali so dogovorjene vsote in — izginjali. Odkrili so, da je Sorrentinova banda ljudi, potem ko jih je oropala, likvidirala in trupla uničevala v živem apnu. Toda proces proti njemu ni bil končan, ker je zadet od kapi umri v sami sodni dvorani. Dobro tudi ni končal gangster Lu Cristolfi, ki je hotel nadaljevati s kriminalom. Povezan je bil z mafijo, pred nekaj leti pa so ga našli v bližini Alcama na Siciliji mrtvega — prerešetan je bdi z lovsko puško. Za srčno kapjo je umrl tudi repatriirani gangster Saver Li Fonti, ki je navdihnil znanega italijanskega dramatika in igralca Edoarda De Filippa, da je napisal komedijo «Il sindaco del rione Sanità». Omenjeni Saver Li Fonti je bil znan v Detroitu pod vzdevkom «Surgy», opravljal pa je ilegalne kirurške posege nad gangsterji, ki so bili v akcijah ranjeni. Ko so ga premestili na Sicilijo kot nezaželenega, se ni več ukvarjal z gangsterskim ali kirurškim poslom, temveč se ga je prijela takšna religiozna blaznost, da je postal frančiškanski tretjerednik in skoraj vse dni preživel po cerkvah kleče ali na kolenih hodil okoli oltarjev. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 16. novembra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst DMCI DAN MANIFESTACIJ NA POLITEHNIČNI FAKl'IIEfl V AIIMH Enotna fronta študentov v boju proti Papadopulosu Studenti pozivajo prebivalstvo k solidarnosti vojaškemu režimu in njegovim ameriškim v boju proti zaščitnikom ATENE, 15. — Vseučiliški študenti politehnične fakultete so sklenili, da bodo nadaljevali zasedbo fakultete, dokler oblasti ne bodo sprejele njihove zahteve o «širokih akademskih in političnih svoboščinah». Okoli štiri tisoč mladeničev, študentov politehnične in drugih fakultet, katerim so se pridružili študenti višjih srednjih šol grške prestolnice, so prebili noč v dvoranah fakultete, študenti demonstrirajo že drugi dan brez presledka proti pol-kovniškemu režimu. Središče manifestacij je veliko dvorišče pred o-srednjim poslopjem fakultete. Generalne skupščine si sledijo druga za drugo. Univerzitetni štu- DESET NAJBOLJŠIH MOŠKIH Gloria Steinem je brez dvoma najlepša, a tudi najbolj goreča aktivistka feminističnega gibanja. Kljub temu pa je prejšnji teden sestavila za revijo «Today’s Healt» lestvico desetih najboljših moških, tistih, ki so se otresli svojih predsodkov do žensk. Na prvo mesto je uvrstila pokojnega senatorja Roberta Kennedyja, ki je bil ubit leta 1968 v Los Angelesu. «Poslušal je tudi naše zahteve,» je utemeljitev. Drugi je ameriški ekonomist John Kenneth Galbraith, «ki včasih sprejme tudi ženske utemeljitve.» Deseti se je uvrstil ustanovitelj gibanja Črnih panterjev Hobby Seale, ki je zapisal: «Represija ni poudarek za tvojo moškost, pač pa tvoja slabost.» P0RN0L0RD «Nisem izprijen, poslikal sem le stene svojega gradu s tem, kar ljudje po navadi počnejo doma.» Tako trdi Aleksander Thynne, nadgrof Weymoth-ski, ki je dovolil turistom, da si ogledajo njegov grad proti plačilu ustrezno visoke vstopnine. To ni nobena novost, saj je Thynne posnemal zgled drugih britanskih plemičev, ki so dovolili ogled svojih gradov, da bi lahko z izkupičkom vstopnine plačali zemljiški davek. Razlika je v tem. da si turisti najraje ogledajo Thynnov grad zaradi pornografskih slik, ki jih je grof namalal na stene svojega gradu. Najbolje mu je uspela ilustracija indijske knjige Hama-sutra, ki jo je Thynne naslikal nad posteljo. «Obed mi bolje tekne, ker me slika spomni na to, kar me čaka po obedu,» pojasnjuje grof. ZAMENJAVA Znani italijanski filmski u-metnik Gian Maria Volontà si je moral priskrbeti dvojnika za neko sceno v filmu «Lucky Luciano». Scena ni bila nevarna, saj je moral Volante le pozdraviti skupino prijateljev v new-yorškem pristanišču. Tudi ni šlo za morebitne igralčeve muhe. Vzrok zamenjave je preprostejši: Volontà je komunist in kot tak nima vstopa v ZDA. Policaji so razgnali študente s pen- (Peloponez) pridružili gibanju aten-dreki ter jih prisilili, da se umak- skih študentov. Pozno zvečer je bilo denti so sklenili, da v okviru zahtev po popolni avtonomiji ustanovijo revolucionarni odbor, ki naj bi poskrbel za samoupravljanje fakultete. Nato so zahtevali na ves glas ter z letaki, ki so jih razdelili med mimoidoče in tovariše razpis «svobodnih in neodvisnih volitev» vseučiliških organov, ne da bi čakali na datum 15. februarja, ki ga je predložila vlada. Demonstranti so zahtevali izpolnitev več pogojev, da bi prišlo do prekinitve zasedbe politehnične fakultete. Med temi pogoji so naslednje zahteve: oblasti morajo dovoliti, da se vrnejo na vseučilišče študenti, ki so bili že obsojeni ter pred kratkim amne-stirani; nadalje bi moral biti ukinjen zakonski dekret o takojšnjem služenju vojaškega roka na škodo študentov, ki so bili disciplinsko kaznovani zaradi političnih razlogov. Končno bi morale oblasti zvišati za 20 odst. proračun prosvetnega ministrstva. Študenti so nalepili velike plakate po zidovih vseučilišča. Glavne parole so naslednje: «Dajte kruha ljudstvu», «Svoboda ali smrt», «Proč s fašizmom», «Dol z junto», «Proč z Amerikanci», «Proč s Papadopulo-som in njegovo ženo Desino». Studenti ponavljajo ta gesla brez presledka, le vmes pojejo državno himno in druge domoljubne pesmi. Univerzitetni študentje fakultet kemije, prava, arhitekture, inženje-rije 'ter kmetijstva so se pridružili danes demonstracijam ter so sklenili, da bodo nadaljevali boj dokler ne bodo oblasti sprejele njihovih zahtev. Gosnodarski institut atenskega vseučilišča pa je prekinil svoje delovanje za tri dni, ker je prišlo do demonstracije v prostorih fakultete, ki je akademski senat ni dovolil. Davi je skupina študentov skušala prirediti sprevod skozi mesto, toda policija je preprečila njihov naklep. nejo v notranjost fakultete. Od za četka teh manifestacij policija še ni posegla vmes v notranjosti vseučiliščih prostorov. Promet po Ul. Pa-tissia, ki je v bližini politehnične fakultete, je zelo oviran, študenti izročajo mimoidočim letake, ki jih je podpisala «grška zveza proti diktaturi». Na letakih so navedene zahteve univerzitetnih študentov. Glavna politična gesla, ki jih je slišati več sto metrov daleč od univerzitetnega poslopja, zahtevajo likvidacijo junte, odstranitev Papa-dopulosa ter konec mučenja pripornikov, ki so v rokah vojaške policije. Danes popoldne je grški minister za prosveto Sifneros izdal proglas v katerem poziva študente, naj se redno udeležujejo pouka in naj ne poslušajo pozivov in zahtev oporečni-ške manjšine. Minister trdi, da so bili glavni problemi študentov že rešeni in da je 50 tisoč študentov atenskega vseučilišča že dokazalo svojo zrelost. V pozivu trdi nadalje, da gre za prevratniško dejavnost manjšine, ki so ji mar predvsem politične zahteve. Minister za prosveto je v stalnem stiku z akademskim senatom politehnične fakultete, ki je zahteval, naj policija ne poseže vmes, da bi razgnala študentovska zborovanja. Študenti so z druge strani obtožili ministra Sifnerosa, da jih hoče izigrati. Iz notranjosti vseučiliških prostorov študenti pozivajo prebivalstvo z majhnimi radiooddajnimi aparati, naj jih podnira v njihovem pravičnem boju. «Pot, ki pelje k zmagi — pravijo študenti v svojih oddajah — je odvisna od solidarnosti grškega naroda. Trinogi se tresejo od strahu. Izgnali bomo iz naše domovine sovražnike, tako Grke kot tujce». Danes poooldne so študenti zažgali na dvorišču politehnične fakultete emblem grške fašistične diktature, ki predstavlja oboroženega vojaka. ki se dviga s pogorišča. Nato so narisali kljukasti križ na veliko sbko predsednika Papadonulosa, ki so jo izobesili na vhodna vrata fakultete. Pred univerzo so študenti naoadli nekega taksista, ki ni hotel soreieti njihovega letaka. Taksista je rešila prometna policija. Pozneje se je zvedelo, da so se tudi študenti vseučilišča v Patrasu na atenskem vseučilišču (politehnična fakulteta) 6000 demonstrantov. Promet na ulici pred vseučiliškim poslopjem je bil popolnoma ohromljen. NEW YOTÌK, ’S. — Tri Američanke so prejez lile v petih mesecih atlantsko obalo ZDA. Na S.iriO km dolgi peti so J'i-ale šest konj » eno mulo SIUTTGART, 15. — Nemška policija je aretirala štiri razpečevalce ponarejenih bankovcev, ki so v nekaj tednih razpečali v ZRN znatno vsoto bankovcev po 5 in 10 tisoč lir. Atenski študentje pred zasedenim politehnikom ..........nuni,m,min...........................................................................mil......mimi mmimm mu.............im..... V VASI CURTAR0L0, NEDALEČ OD PADOVE Padovski karabinjerji aretirali Eugenia Rizzata vezni člen med Berteli jem in ligurskimi prevratniki Skrivališče fašističnega kolovodje so odkrili vaščani Curtarola, ki so nemudoma obvestili orožnike MICHELE VINCI PRED POROTNIM SODIŠČEM V TRAPANIJU Vrnitev v zapor ob tuljenju siren Začetek procesa proti domnevnemu morilcu treh deklic TRAPANI, 15. — Proces proti Mi-cbeleju Viniciju in Giuseppu Guar-ratu, ki se morata zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi umora An-tonelle Valente in sestric Ninfe in Virginie Marchese, je bil odložen na prihodnji torek. Porotno sodišče je sprejelo ta sklep, ker zagovornik obtoženca Vinicija, ki ga je imenovalo sodišče, še ni utegnil pregledati obtožne dokumente. Micheleja Vinicija, strica male An-tonelle so zbudili davi pred 6. uro. Pol ure pozneje so ga odpeljali proti sodnijski palači. Policijski organi so poskrbeli za varen prevoz, ker so se bali, da bi prišlo do množičnih demonstracij proti obtožencu. Proces se je začel ob napovedani uri. Skrušen je obtoženec Vinci ždel za železno ograjo, ko je stopal mano njega Marchesi, oče dveh žrtev okrutnega umora. Marchesi je kričal na ves glas, Vinci pa je ihtel. Ko je vstopilo sodstvo, se je ozračje nekol'ko pomirilo. Začela se je običajna bitka med zastopniki zasebnih strank, obrambo ter javnim tožilcem. Glavna vprašanja so bila že rešena. Hud problem je nastal za policijske oblasti, ko je bilo treba prepeljati Vincija v zapor. Policijske sile so j n: rale izprazniti na energičen način vežo pred sodnijsko dvorano spraviti obtoženca v avto, ter ga odpeljati ob divjem tuljenju stran izpred sod-nijske palače, ker bi ga ljudje utegnili celo linčati. PADOVA, 15. — Orožniki padov-skega preiskovalnega oddelka so danes aretirali pri Curtarolu 15 km od Padove 55-letnega Eugenia Rizzata, ki je skupaj z genovskim odvetnikom De Marchijem in zdravnikom Porto Casuccijem iz La Spezie obtožen prevratniškega rovarjenja in poskusa obnovitve razpuščene fašistične stranke. Rizzato, ki ga orožniki že mesec dni iščejo v okviru preiskave o delovanju genovske prevratniške faš:stične organizacije, se je skrival v hiši bivšega kamerada. Padovski preiskovalci so tako a-retiraH vse prevratnike, ki so bili vpleteni v načrt državnega udara kot naj bi dokazoval dosje, ki ga je dr. Porta Casucci izročil sodniku. Danes niso prišla -na dan druga imena, čeorav padovski državni pravdnik Fais ni izključil, da bo prej ali slej odredil aretacijo drugih ljudi, ki so bili povezani z genovsko prevratniško organiza- cijo. Odločilnega pomena naj bi bTe v tej zvezi informacije, ki jih je dal preiskovalcem sodnik iz La Spezie. Povsem nasprotno pot o-bnmbe pa je ubral odvetnik De Marchi, ki ni pripravljen sodelovati s pravico. Preiskava je vsekakor še v teku. «Nevarnost je -— je izjavil dr. Fais v pogovoru s časnikarji — da bi postavil vse na kocko, če bi rekel le besedico preveč. Vsekakor pa je zelo verjetno, da bomo lahko vključili tudi dolgo vrsto drtgih prevratniških akcij v okvir te preiskave.» Kako sp prišli orožniki na sled Rizzatu, ki ga italijanska policija išče že mesec dni po vsem državnem ozemlju? Dr. Fais je dejal le, da gre za briljanten poseg pa-dovskih orožnikov, iz drugih virov pa se je izvedelo, da so agentom pokazali pravo pot tovariši komu-nist'ène celic» iz Curtarola. V tej vasi s« je Rizzato za časa saloj- ■ II iiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiHiii n iiiiiiiiiin minili iiiiiiiiiihiii milini ininiii iiiiimiiiiiiimiiii n Milu...n...... DBZM UGRABITEV V MUNCHNU TRI MILIJONE MARK ODKUPNINE ZA ŽIVLJENJE BAVARSKE LEPOTICE Banditi osvobodili dekle, hčer bogataša Friedericha Jabna včeraj zjutraj ■ Oborožen spopad med ugrabitelji in policijo MONCHEN, 15. — Danes ponoči so neznani ugrabitelji osvobodili 22-letno lepotico Evelyn Jahnovo, hčerko enega od najpremožnejših bavarskih podjetnikov. Friederich Jahn je plačal za hčer tri milijone mark odkupnine (750 milijonov lir). Potek dogodkov je še delno ovit v meglo, da bi policiji ne spodletel lov na ugrabitelje, zlasti pa, ker je Jahn z lažnimi informacija mi preslepil časnikarje, da mu ne bi s svojo radovednostjo zmešali štrene. Vse se je začelo v sredo po noči, ko je skupina banditov ustavila avto mlade Evelyn in jo prisilila, da jim je sledila. Kmalu nato je v Jahnovem stanovanju zabrnel telefon: neznan moški glas je zahteval od podjetnika tri milijone mark v zameno za hčerino življenje. Moški ni okleval. «Denar lahko vedno dobim — je izjavil snoči časnikarjem — zato bom zastavil vse svoje premoženje, da rešim življenje hčeri.» Kaže, da so ugrabitelji v začetku zahtevali, naj odloži denar na parkirišču avtoceste Munchen — Berlin na vzhodnonemškem ozemlju. Jahn pa jih je prepričal, da načrt ni izvedliiv, saj bi mu vzhodnonemška policija ne dovolila prekoračiti meje s tako izdatno vsoto denarja. Domenili so se zato, da bo Jahn, ali kdo drug zanj, izročil denar ne neki zapuščeni cesti miinchenskega predmestja, kamor običajno zahajajo le prostitutke. Jahn je kljub vsemu odpotoval proti Berlinu, da bi preslepil morebitne radovedneže, ugrabiteljem pa je izročil denar njegov svak. Ko je bilo dekle svobodno, so nepričakovano posegli policisti. Bandita, ki sta pripeljala dekle in sta dvignila odkupnino, sta se z divjo vožnjo prebila skozi policijski obroč, ka:'.^ pa, da jo je vsaj eden pošteno skupil. Agenti so prepričani, da so ga zadeli in hudo ranili. Domnevo potrjuje tudi avto, ki sta ga bandita zanustila no daljšem bemi. Vozilo, BMW rdeče barve, je dobesedno prerešetano od svinčenk. Na popoldanski tiskovni konferenci je Evelyn Jahn izjavila, da so jo ugrabitelji zaprli v stanovanje v munchenskem predmestju. Ni pà hotela dati točnejših informacij. Pojasnila je, da je med ujetništvom večkrat videla bandite v obraz, ni jih pa spoznala v fotografijah, ki jih imajo v policijskem arhivu. Šlo naj bi torej za kriminalce, ki še niso imeli opravka s pravico. Dekle je nadalje poudarilo, da so bili u-grabitelji zelo ljubeznivi in da ji niso skrivili lasu. Policija ni še prišla na sled držnim banditom, a preiskovalci ne obupujejo. V rokah imajo dva pomembna elementa: serijske številke bankovcev, s katerimi je Jahn plačal odkupnino in dejstvo, da so verjetno hudo ranili enega od banditov in bo zato moral prej ali slej k zdravniku. Friederich Jahn je bil do leta 1955 še navaden natakarski šef. Danes pa je lastnik mreže restavracij. ki ie razpredena po vsej Zahodni Evropi in ki ima svoje lokale tudi na Japonskem in ZDA. Ugrabitev Evelyn Jahnove je deveta ugrabitev v ZRN od leta 1958 dalje. Z ozirom na plačano odkupnino pa je druga po vrsti po ugrabitvi essenskega miljarderja Theodo-ra Albrechta, za katerega so svojci odšteli sedem milijonov mark. Preiskovalci so pozneje odkrili, da je načrt za ugrabitev skoval milijarderjev odvetnik, ki je bil pred nedavnim obsojen na dolgo vrsto let ječe. V večini primerov so se ugrabitelji zadovoljili z odkupnino in niso ubili ugrabljencev.. Izjema sta 2 in 7-letna dečka Joachim Goenner (u-grabljen leta 1958), in Tino Rinnelt (1964) ter 16-letno dekle Renate Putz (1971), ki so jih • banditi u-bili kot nevarne priče. Pozno ponoči le muenchenska policija sporočila, da je identificirala u-grabitelja. Gre za 27-letnega Petra Nippa, lastnika vozila BMW, in 24-let nega Johana Mittermeira. ske republike «proslavil» z ostudnimi grozodejstvi kot poveljnik fašistične brigade. Zato je bil vsem vaščanom dobro znan in so mu prišli kmalu na sled, ko je prosil starega kamerada Stenia Igmtija za pomoč. Kaže, da se je Rizzato skrival v njegovi hiši vsaj osem dni preden so ga vaščani opazili. Vsekakor je celica KPI iz Curtarola danes zjutraj obvestila orožnike, ki so obkrožili fašističnega kolovodjo in ga aretirali. Rizzatovo ime je prvič prišlo na dan maja letos, ko je v noči od 13. na 14. maj pod njegovim oknom eksplodiral peklenski stroj. Bomba ni ranila nikogar, vsekakor pa - je Rizzato tolmačil atentat kot opozorilo ,da mu kameradi strežejo po življenju. Njegovo prepričanje je podkrepilo še dejstvo, da so preiskovalci našli na kraju atentata letak s podpisom «I giustizieri d’Italia», organizaciji, v sklopu katere naj bi delovala tudi genovska «ve-ternica» De Marchija in Porte Ca-succija. Kaže, da je Rizzato prelomil dano besedo, da se ne bo u-maknil pred nobeno nalogo, ki mu jo bodo naložili kameradi. Kakšno naiogo so mu kameradi zaupali ni še ugotovljeno. Govori se pa, da naj bi moral spremljati v Milan Gianfranca Bertolija, ko je ta pripravljal atentat na milansko kvesturo. Če so te govorice verodostojne, je izrednega pomena izjava, ki jo je dal dr. Fais danes zjutraj: «Zdaj bomo morali začeti pogovor o Bertoliju.» Navidezno ere za rezko in ne popolnoma umevno izjavo, ki pa dobi poseben pomen, {e jo povežemo z «opozorilom» Riz-zatiju in z dejstvom, da je včeraj dopotoval v Milan dr. Viola, ki je v zadnjih časih vodil vrsto preiskav o delovanju fašističnih prevratnikih skupin. Danes popoldne je dr. Fais zaslišal Sandra Sedono, ki so ga aretirali 19. oktobra letos zaradi nedovoljene posesti vojnega orožja. Ob prihodu pred sodno palačo se je Sedona pognal proti fotografom, ki so ga skušali slikati. Zanimivo je v tej zvezi pripomniti, da je Sandro Sedona kot Gianfranco Bertoli doma iz Mester in da je kot milan ski atentator začel svojo kariero v beneških zločinskih tolpah .Kot Bertolija je tudi Sedono sodnik poslal v umobolnico za kriminalce zaradi vrste ropov in tatvin. Zanimivo je tudi, da je Sedona preko ožjih sorodnikov povezan z lastnico nekega gostišča, v katerem je redno prenočeval misovski r alanec in ustanovitelj gibanja «Ordine nuovo», časnikar Pino Rauti. ko je prihajal Ugrabljena Evelyn Jatin z očetom Friederlchom takoj po osvoboditvi na obisk v Veneto. Omembe vredno je tudi dejstvo, da so tudi bombaši prevratniške organizacije MAR (Movimento Azione Rivoluzionaria), ki so minirali pred tremi leti nosilne stebre daljnovodov v Valtellini imeli svojo o-perativno centralo v Liguri!, od koder so dobivali orožje in razstrelivo za svoje podle atentate. Brodolom motornega čolna pred beneškim arzenalom BENETKE, 15. — Motorni čoln beneškega pristaniškega poveljstva z osmimi potniki na krovu se je potopil danes nedaleč od beneškega arzenala po trčenji, z linijsko ladjo Concordia. Zaradi silovitega trčenja so sorejeli v bolnišnico v Mestrah 53-letnega Fulvia Razzo, ki je dobil hud udarec v glavo. Newyorška policija ubila temnopoltega voditelja NEW YORK, 15. - Danes je bil v New Yorku ubit v spopadu s policijo in z agenti FBI Tymon Meyers, voditelj črnske osvobodilne armade. Agenti so ga pokosili z rafalom iz brzostrelke, ko se je skušal prebiti skozi obroč policije, ki je obkolila njegovo skrivališče. Newyorske oblasti pripisujejo črnski osvobodilni armadi vrsto zločinov, Med drugim jo dolžijo, da je od leta 1971 umorila osem policijskih agentov in jih ranila 15. Policija pa je seveda črnskim aktivistom vrnila milo za drago, saj jih je v zadnjem letu v ostrih oboroženih snooadih ubila vsaj šest, nekaj drugih pa je aretirala. Pred časom je zvezno porotno sodišče obsodilo Meyersa v njegovi odsotnosti na zelo strogo zaporno kazen zaradi vrste ropov in umo-a številnih policistov. V New Yorku so ga iskali, ker naj bi zvabil v zasedo nekatere agente in jih ubil. V Meyersovem stanovanju so a-genti našli brzostrelki, samokres, ročni bombi in nekaj zavojčkov municije. Tatovi vdrli v Mussolinijev grob FORLI, 15. — Neznanci so danes zjutraj vdrli v grob Benita Mussolinija v Predappiu pri Forliju. Tatovi so se polastili vsote, ki je bila v predalih za denarne prispevke ob vhodu kripte, v kateri je dučejev grob. Zlikovci so se polastili le denarja, niso se pa dotaknili ostalih dragocenosti, ki so bile v kripti. ■iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini::::i::iniiiiiiiiiiiiiiii HAVANA, 15. — Kubanski predsednik Fidel Castro je včeraj sprejel v Havani Aleksandra šeljepina, člana politbiroja sovjetske KP. Državnika sta dober del sestanka posvetila mednarodnim političnim problemom. * * * PRAGA, 15. — Praško porotno sodišče je obsodilo danes na smrt 24-letnega Jaroslava J. Gre za neurav-nov šenca. ki je ubil vrsto žensk, s katerimi je imel spolne odnose. • * * ATENE, 15. — Grška cenzura je dovolila javno izvedbo 40 Teadoraki-sovili kompozicij, ki jih je glasbenik skompomral pred državnim udarom leta 1967. * * * VATIKAN, i£. — Papež Pavel VI. je danes sprejel wroclavskega škofa Jana Zerebo, ki je že četrti poljski škof. ki je v zadnjih tednih o-biskal Vatikan. * * * UTRECHT, 15. — Ravnatelj astronomskega zavoda v Utrechtu je sporočilo, da sta astronoma De Grauaw in Van De Stadi izmerila temperaturo treh planetov z izredno preciznostjo. Znanstvenika sta se pi.sluzi-la posebnih naprav, ki izkoriščajo lastnosti laserjevih žarkov. niiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia VČERAJ V MILANSKEM GLEDALIŠČU «DELLE VITTORIE» Mario Puzzo odločno branil naslov prvaka popularne oddaje «Rischiatutto» Župan Moresca je osvojil sedem milijonov in tristo šestdeset tisoč lir MILAN, 15. — S štirimi pravilnimi odgovori na temo Euripido-vega dramskega dela «Jone» je Giuseppe Puzzo, izvedenec za grško tragedijo in župan Moresca ohranil naslov prvaka popularne televizijske oddaje Rischiatutto. šolski skrbnik Ascoli - Picena je tokrat tudi dobro zaslužil, saj je osvojil 7 milijonov in 360 tisoč lir, skupno s prejšnjim dobitkom pa je zbral skoraj 11 milijonov lir. Puzzo je tudi tokrat poudaril, da bo potrošil zase le neznaten delček te vsote, drugo pa je namenil teniškemu igrišču in, če bo kaj ostalo, kanalizaciji Moresca. Pri srcu mu je tudi načrt, da bi zgradil turistično naselje v svoji noju (risorgimento, alpinizem, favna. slavni reki, Vatikan in «kakšne noge») mu niso preveč ustrezali. I-gro je začel Italo Sonnati, ki mu je bila v začetku sreča mila. Kmalu pa se je zapletel in je moral prepustiti pobudo Vincenzo Guidet-tiju Landiniju. Izzivalca sta vodila igro za prvih šest vprašanj, nato pa je prvak odločno prevzel pobudo in nizal desettisočah za desettisočakom na svoj že izdaten plen. Ob koncu je Puzzo imel 3 milijone in 680 tisoč lir. Izzivalca pa sta se zadovoljila le z drobižem, saj je imel Sonnati sto tisoč lir, Guidetti Landini pa 330 tisoč lir. Na podvojilna vprašanja je prvi občini in prav zato namerava vztra- ’ odgovarjal Sonnati, ki je brez okle- ■loFi m W i i o f « »ff rvr>-> /4r»HziT« __________i i i » ... jati z Rischiatuttom, dokler mu ne bo kdo, ki bo bolj pripravljen kot on, odvzel naslov 'prvaka. Prijavil se je za popularno oddajo prav, da bi pritegnil turiste v Moresco, a turistične infrastrukture so še zelo pomanjkljive. Puzzo pa meni, da mu bosta vsota, ki jo bo osvojil s kvizi in popularnost, ki mu jo bo prinesla televizija, pomagali, da uresniči svoj načrt. Priznati je treba, da se je župan Moresca v enem tednu spremenil. Zadnjič se je kar tresel od živčne napetosti, ponoči ni spal in večkrat je tudi jecljal. Ko je pravilno odgovoril na podvojilno vprašanje pa je kar izbruhnil v jok. Zaradi živčne napetosti se ni mislil vrniti na televizijo, zlasti še ker se ni utegnil dobro pripraviti zaradi gripe. Na pomoč pa mu je priskočil pater Costantino, redovnik iz Moresca, ki mu ugaja slikarstvo in ki je obenem zelo praktičen. Obisk v Milanu in na televiziji je izkoristil, da je razdelil časnikarjem vabila za razstavo svojih del. Ob koncu tekme bi bil Puzzo skoraj skočil iz kože, tako je bil srečen. Priznati pa je treba, da je vodil bitko hladnokrvno in da je dobro igral vlogo prvaka. Če izvzamemo en jolly in eno super tveganje je župan poiskal in našel vsa vprašanja, ki bi mu lahko nesla milijonček več. Res pa je tudi, da njegova tekmeca nista bila dobro pripravljena in da je bila zato oddaja Puzzov monolog. Župan Moresca tokrat ni začel tako dobro kot zadnjič. Pravilno je odgovoril le na devet preliminarnih vprašanj in tudi-argumenti na pa- vanja zdrdral odgovor na zastavljeno vprašanje o bitki za investiture. Guidetti Landini pa se je spotaknil ob Okinavo, ki je po njegovem mnenju le otok ne pa otočje, kot so trdili televizijski izvedenci. Ta tekmovalec je med oddajo večkrat prišel navzkriž z Mikeom in ostro odgovoril na njegove šaljive opazke. Zadnji je bil na vrsti prvak Giuseppe Puzzo ali prof. Moresco, kot ga je nekajkrat pomotoma imenoval Bongiorno. Puzzo tokrat ni okleval in je pravilno in razločno odgovarjal na Mikeova vprašanja ter ohranil prvenstvo. Čilska junta zahteva izgon levičarskega deRiokrščanskega voditelja RIM, 15. — Združenje «demokratični Čile» je sporočilo, da je čilska fašistična junta uradno zahtevala od vodstva čilske krščanske demokracije naj v najkrajšem času izžene vplivnega voditelja Bemardia Leightona Guzmana. Zahtevo, trdi sporočilo, je junta utemeljila v dejstvom, da Guzman nasprotuje dobrim odnosom med vojsko in krščansko demokracijo. Guzman, ki je eden od ustanoviteljev čilske KD, bivši podpredsednik republike in trikratni predsednik stranke, je Ml med maloštevilnimi demokrščanskimi voditelji. ki so ostro obsodili fašistični «golpe». Zaključen Titov obisk v Kijevu (Nadaljevanje s l. strani) najvišji stopnji ustrezala interesu vseh držav udeleženk konference. Jugoslavija in Sovjetska zveza sodita, da bi prenehanje oboroževalne dirke in splošna in popolna razorožitev korenito izboljšali mednarodni položaj. Zato se zavzemata, da se pospešijo priprave za sklicanje svetovne konference o razorožitvi. Obe državi podpirata zahteve četrte konference neuvrščenih na vrhu, da se zmanjšajo vojaški proračuni in ta sredstva uporabijo za gospodarski napredek držav v razvoju. Tito in Brežnjev sta ugotovila, da pozitivne spremembe v mednarodnem merilu razširjajo možnosti vseh držav, da enakopravno sodelujejo v reševanju vseh osnovnih vprašanj sodobnega sveta. Jugoslavija in Sovjetska zveza poudarjata velik pomen rezultatov četrte konference neuvrščenih na vrhu za borbo proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, kar se je posebno pokazalo v njihovi soglasni podpori osvobodilni borbi arabskih narodov in držav proti izraelski agresiji. Obe strani pozitivno ocenjujeta napore socialističnih, neuvrščenih in drugih držav in vseh miroljubnih demokratičnih in naprednih sil za zmanjšanje mednarodne napetosti in ustvarjanje pogojev za trajno enakopravno mednarodno sodelovanje na načelih miroljubne koeksistence. Jugoslavija in Sovjetska zveza poudarjata velik pomen svetovne organizacije, kot važnega činitelja za ohranitev miru in varnosti in reševanje mednarodnih vprašanj. V razgovorih je poudarjen velik pomen nedavnega svetovnega kongresa miroljubnih sil v Moskvi in izraženo prepričanje, da bo obisk predsednika Tita prispeval k nadaljnji krepitvi prijateljstva in sodelovanja med ZKJ in KP Sovjetske zveze ter Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v interesu narodov obeh držav, socializma in miru. Leonid Brežnjev je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo.