Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja se piše,   da   se  je vihar  na   dunajskem dn ar ne m sejmu pomiril in da so se kursi   poboljšali. To poboljšanje se pripisuje besedam gosp. ministra Bruk-a, pri kterem so te   dni naj veljavnimi dunajski   dnarničarji   bili in ki jih je potolažil, da naj nikar ne mislijo, da se je kje kakih hudih prekucij   bati   in da vlada   ne  bo   z  dovolitvami novih dnarnih naprav prestopila tiste meje,   zunaj   ktere bi utegnila nevarnost žugati dnarnim zadevam.    In   res se ne boje naDunajizdaj  več kake napolitanske homatije tako kakor pred, ker upajo, da avstrijanska vlada edina s fran-cozko   bo spravila iz poti vse spodtike, iz kterih bi utegnil kak potres na Laškem se naključiti. Tudi prepovedujejo sedaj skor vsi   časniki,   kteri   so   zadnjič pravili,   da  jadrajo anglcžko-francozke vojskine ladije nad Napolitance ,,z zadnjo besedou, da ni še zadnja ura odbila v tem razporu, ampak da je še časa dovelj za porazumljenje.    Sliši se, da je avstrijanska vlada   poslala   svojega   poslanca   generala   Martini-ta v Napolj do kralja s posebnim sporočilom, da naj se enmalo uda, enmalo pa bote angležka in francozka vlada odjenjale od svojih terjatev,   da   se ne vname huji plamen. Francozka vlada gotovo ne bo   prenapela strun,   ker  bi ne bilo varno za-njo samo, ako bi se sedaj izcimile na Laškem kake prekucije,   ko   čedalje  večja dragina   živeža in stanovališč v Parizu vladi dosto skerbi dela.   Vladni časnik ,,Monitcur" je tedaj te dni za potrebno spoznal ljudstvo potolažiti, rekši, da cesar neprenehoma skerbi za cenejši živež in da tudi stanovališča bojo sčasoma bolj i kup;   čeravno se je —  pravi —  od leta 1852  do 1856   poderlo 1565   hiš v Parizu, za ktere se je gospodarjem  126 milijonov in 211.559 frankov plačalo, se jih je v ravno tem času veliko več so-zidalo in sicer 6552,   kterih   vrednost je   cenjena   na 712 mil. frankov.    Pričakovati je  tedaj po tem takem od   fran-cozke   vlade,    da   ne   bo   predeleč   segala   in   potem   tudi angležka ne bode strun  preveč   napenjala.    Kaj bo  general Martini opravil,   se bo menda   kmali slišalo,   in nad tem
318
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznife.
*
je veliko veliko ležeče. — Maršal Narvaez je že na poti v Madrid; španjska vlada je skenila ustaviti prodajo cerkvenih lastnin. — Pruska vlada je po svojem poslanca 8ydov-u terjala od predsednika švajcarske vlade, naj bi se zavolj kralja ustavila pravda zoper ustajnike v Neuen-burg-u ali naj bi se saj iz zapora izpustili proti kavcii^ švajcarska vlada pa je odgovorila na to, da „pravda se mora izteči kakor postava terja, in da zavezna oblastnija je ne more in je noče ustaviti". — Da bode avstrijanska armada ostala še v Mol da v i in Valahii, se vidi iz tega, ker so za njeni živež zaloge za 6 naprejnih meseov razpisane. — ,;Srb. Dnev." je od besede do besede razglasil pismo, ki ga je knez Danilo zastran Cernogore pisal vsem velikim vladam in v kterem zaupanje razodeva , da mu bojo one zagotovile celoto dežele černogorske in dovolile, česar potrebuje za samosvojni obstoj. Cvetero je, česar Černogorci žele: 1)-da bi se samostojnost Cernogore na diplomatični poti spoznala; 2) da bi se meje njene proti Hercegovini in Arbanii razširile; 3) da bi se meja proti Turčii tako natanko postavila kakor je proti Avstrii postavljena; 4) naj se b Cernogoro zedini mejno primorsko mesto Antivari. Kar mejo zadeva, so nek vse vlade edinih misel, naj ostane pri starem; kar pa se tiče političnih razmer, hoče rusovska vlada: naj se sploh spozna samostojnost Cernogore; avstrijanska vlada: naj ostane kakor je dosihmal bila; francozka in angležka: naj se osnuje kakor Serbija; turška vlada pa terja ravno nasprotno od tega, česar želi rusovska, namreč: velike vlade naj spoznajo, da Cernogora stoji pod turškim go-spodstvom. Kaj bo obveljalo, se ne ve. — Zlo enake pa-slavljenja in polajšave kakor Rusom je car Aleksander ob svojem kronanji podelil tudi Poljcem. — Iz Subotice (Steinamanger) na Ogerskem se piše, da je ravno sedaj na vertu ondašnjega korarja Feketa velik bezgov gerna (Hollunderstrauch, sambucus nigra) v polnem c ve tj i. >»ihče ne pomne kaj takega*; vremenski preroki pa ga imajo za znamenje dolge in lepe jeseni.