GLAS NARODA
The only Slovenian Dally in the United States, ;=
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Mindly* —: and Legal Holidays, -: 50.000 Readers. s-
TELEFON PISARNE: 4687 npRTLANDT. Entered a« Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y„ under the Act of Congrses of March 3, 1879.
TEUBJON PISARNE: «87 GORTLANDT.
NO. 66. — ŠTEV. 66.
NEW YORK, MONDAY, MABCH 20, 1916. — PONEDELJEK, 20. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Vroči artilerijski boji ob Napad na brodovje.
obeh bregovih reke Maas.
Velikanski dobički, j Spopadi pri Adenu.
LETALCEV. — SPOPADI
NEMŠKI CESAR JE PODELIL DVEMA ČASTNIKOMA RED POUR LE MERIT. — RAZNA PARIŠKA POROČILA. — LETALCA GUYNEMERA JE IZSTRE LIL NEKI NEMŠKI AVIATIK. — ANGLEŠKA ARTI-LERUA JE OBSTRELJEVALA LENS.
zavezniške bojne ladje. — Spopadi pri Demir Hišam.
Berlin, Nemčija. 19. marca. FRANCOZI ŠE VEDNO ZATRJUJEJO, DA NI HRIB Poročilo vrhovne*« poveljstva
LE MORT HOMME NEMŠKA LAST. - DELOVANJE "jS^^e oUtrelje
OB LOTARINŠKI MEJI. val v noii med 17• iu 1S- marcem
!v bližini Karaburuna, južno od So-jluna zavezniške bojne ladje.
Koliko Škode je povzročil, se do-zdaj se ni moglo dognati.
V splošnem je položaj neizprc-menjen.
Pariz, Francija. 19. marca. — Havasova agentura je dobila vee raj brzojavko, da so v bližini De mir Hisara vdrli bolgarski ustaši v grško zemlje. Grške čete so jih po velikem prizadevanju pognale v beg. Na obeh straneh je padlo precejšnje število vojakov. Bol carski vojaki so prerezali vse br-zojavue žiee med Bitoljem in Flo hrib Le Mort rino, vsled česar je brzojavni pro met med centralnima državama in Urško prekinjen.
Pariz, Francija. 19. marca. Francoske čete so zasedle Ipet in Mavadat. Ti dve mesti leže ob srb-sko-grški meji. Nemci so zasledovali umikajoče se zaveznike do Gevgeli.
Francozi so aretirali štirideset kmetov ter jih obdolžili špionaže.
Petrograd, Rusija. 19. marca. Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
V Črnem morju s<> potopili naši podmorski čolni nek bolgarski par-nik. ki je vozil gazolin. — iškoda je precejšnja.
Nemški zrakoplov je obstreljeval Bethlehem Steel Company potro- Turki so napadli angleške pošto
Berlin, Nemčija, 18. marca. — Današnje ofieielno poročilo je zelo kratko. V lijem je omenjeno samo to, da so boji na obeli straneh nekoliko pojenjali.
Washington, D. C. 18. marca. — Tukajšnje francosko poslaništvo je dobilo danes iz Pariza sledečo brzojavko:
Vse vesti, da so zavzele nemške čete hrib Le Mort Honnre, so neresnične. Hrib in vse postojanke okoli nje-j^a so še vedno v naših rokah.
Pariz, Francija. 18. marca. — Popoldansko poročilo pravi, da se vrši vzhodno od reke Maas, v bližini Yauxa vroč artilerijski boj.
Pariz, Francija, 18. marca. — Kljub temu, da je ležala včeraj nad vso okolico gosta megla, so bili francoski le-tal'*i neprestano v akciji. Neki nemški zrakoplov so tako poškodovali, da je moral pristati.
V noči od 17. do 18. marca je obstreljevalo osemnajst francoskih letalcev postaji v Conflansu in Metzu. Kolodvor v Metzu je začel na treh mestih goreti.
Pariz, Francija, 18. marca. — Nocoj je bilo razglašeno, da je francoska artilerija razdejala nekaj nemških strelnih jarkov pri Boesinghe. Ob obeh straneh reke Maas se vrši vroča artilerijska bilka, ki še dozdaj * ni končana. Lahko se reče, da je od te bitke vse odvisno. Francozi so si s vest i zmage.
Berlin, Nemčija. 18. marca. — Iz Ženeve poroča i o, da l\olUTi. . . a J"	Ouynemera izstrelil neki nemški SX^^CC
stro-ogrskega liti cue ga križa, ki je bila na potu iz severnega Jadranskega morja proti Dalmaciji. Tor-pediral jo je nek podmorski čoln v Jadranskem morju.
Parnik je potem nasedel. En mornar je utonil, ena bolniška strežnica Rdečega križa pa je bila teško ranjena.
"Elektra ni bila neznana sovražnikom kot bolniška ladja ter je imela vidna potrebna znamenja."
Potop avstrijske bolniške ladje. Berlin, Nemčija, 19, marca. -Poluradno poročilo se glasi: — "Z
a v ta tik. Ouvnemer, ki se je spustil na tla za francosko boj-ro črto, je ranjen na obrazu i ji na levi roki. Zdravniki pravijo, da bo kmalo okreval. Star je žele 22 let in se je že večkrat odlikoval.
Berlin, Nemčija, marca. — Vrhovno poveljstvo r.emške armade je izdalo sledeče uradno poročilo:
Na desnem bregu reke Maas se je razvila vroča artilerijska bitka. Francozi so parkrat navalili na naše postojanke pri hribu Le Mort Hoinme, toda mi smo jih vedno uspešno pognali v beg.
Vroča bitka se vrši tudi ob lotarinški meji. Berlin, Nemčija, 19. marca. — Nemški cesar je podelil danes stotniku Hauptu in poročniku Branderu red Pom- le Merite. Stotnija teh dveh častnikov je prva vdrla v Douaumont.
Vsi oni, ki so
Težka angleška artilerija je obstreljevala mesto EM^LTE^
Rumunska se pripravlja. Bukarešt, Rumunska, 19. marca. Rumunske vojaške priprave se vr še nemoteno dalje
Lens.
Pam, Francija. 19. marca. — Francosko vojno ministrstvo razglaša:
Vzhodno od reke Maas je vprizoril sovražnik splošen napad na fronto Vaux-Damloup. Mi smo ga pognali uspešno v beg in zaplenili veliko vojnega materiala. Ponoči ni stopila nemška infanterija v akcijo.
Ponoči se ni nič posebnega pripetilo.
Pariz, Francija, 19. marca. — Iz belgijskega glavnega stana poročajo:
— Naša artilerija obstreljuje okolico Dixmude.
Pariz, Francija, 19. marca. — Popoldansko poročilo francoskega vojnega ministrstva se glasi:
Vzhodno od reke Maas so Nemci z vso silo obstreljevali naše postojanke pri Vauxu. Obstreljevanje ni povzročilo posebne škode. Ko je stopila naša infanterija v akcijo, jo obstreljevanje nekoliko pojenjalo,
London, Anglija. 19. marca. — Časopis 44Times" je dobil iz Amsterdama poročilo, da so zavezniški zrakoplov-ci včeraj obstreljevali Zeebruegge. Koliko škode so povzročili, se dozdaj še ni moglo dognati.
London, Anglija, 19. marca. —- Vrhovno poveljstvo angleške armade naznanja:
\ soboto je zasedel sovražnik pri Hohenzollernski re-duti tri žrela, katere so povzročile naše eksplozije. Najbolj \ roci boji se vrše pri Arrasu. Armentieres in Wyschaaete.
Nad fronto se je vršilo veliko zračnih napadov.
Pariz, Francija, 19. marca. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki so mnenja, da Nemci nikakor ne bodo mogli zavzeti \ erduna. Če ne bodo dobili še nekaj ojačenj in če ne bodo na vse dobro pripravljeni, bodo izgubili še one postojanke, katere so z velikanskimi žrtvami zavzeli.
Francoska armada je zdaj pokazala, da je popolnoma kos nemški. V slučaju, da vseeno zavzamejo Nemci Verdun, je izključeno, da bi šli kaj naprej.
Zadnji čas so se posebno izkazali francoski zrakoplov-ei. Nemški se no morejo ž njimi v nobenem oziru primerjati
Ogrske, več tisoč po številu, so bili pozvani pod orožje.
Vojne oblasti so zaplenile velikanske množine bakra in platna.
Upanje Nemcem prijaznih ljudi, da bo Rumunska ohranila prijazno nevtralnost, se je razblinilo, odkar se je vrnil z Dunaja M. Carp, ki se je pogajal z Avstrijo. Kar je dovolila Avstrija, ni zadostovalo.
Xa drugi strani pa je važno dejstvo. da je obiskal M. Filipescu rusko fronto.
Potopljen francoski torpedni čoln.
Pariz, Francija, 19. marca. — Francoska admiraliteta je izdala sledeče uradno poročilo:
Včeraj zjutraj je bil potopljen od podmorskega čolna v Jadranskem morju francoski torpedni čoln "Renaudkr*
" Pogrešamo tri častnike, vštev-ši poveljnika in drugega častnika, poleg tega pa štiriinštirideset mož moštva.
"Dva častnika in 34 mož je rešil francoski torpedni čoln. ki je spremljal potopljeno ladjo."
Srbski prestolonaslednik.
Rim, Italija. 19. marca. — Srbski prestolonaslednik Aleksander je odpotoval nocoj od tukaj v Pariz.
POZOR BO JAKI!

mm

Kdor še nima Slovensko-Ameriškega Koledarja za leto 1916, naj ga nemudoma naroči V zalogi ga imamo samo še nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 oentov. Naročite ga takoj!
flovnk PubUsking Go* I 82 Certland New Yotfc, M. T. I
i ' - ;
, •______^„ . ... *
jila
svoj obrat v enem letu. — janke. $24,821,408 dobička.
V eč kakor polovica letnega poročila za leto 1915, ki ga bo danes izdala Bethlehem Steel Company, se peča z nasprotovanjem Charles M. Schwab a in drugo v z ozironi na predlogo, da bi Združene države zgradile $11.000.000 vredno tovarno za izdelavo oklopnih plošč.
Najprej pride veselo poročilo delničarjem, da znaša skupen zaslužek $24.i>21.-40S v primeri z $y,649.tit>7 leta 1914. Druge številke in podatki glede dohodkov, plač in naročil kažejo, da se je ves obrat povečal za trikrat. Potem pa se obračajo uradniki na predlogo, ki zahteva, naj Združene države same postavijo lastne naprave za izdelovanje vojnih potrebščin.
Ti uradniki pravijo, da ne ugovarjajo, če preišče katerakoli dobro znana tvrdka ujihove knjige in po svoje napravi cenitve o stroških izdelovanja. S takimi podatki v rokah bi bili pripravljeni posvetovati se z mornariškim tajnikom Danielsom ter določiti ceno za izdelovanje oklopnih plošč, da bi bila popolnoma zadovoljiva.
Enver paša se je vrnil v Carigrad.
Mladi Carranzovi vojaki. Douglas, Ariz.. 19. marca. — Danes je dospelo v Agua Prieta pet sto Carranzovih vojakov, ki so večinoma še dečki, stari od štirinajst do osemnajst let. Začeli se bodo vežbati. da bodo izpopolnili posadke v državi Chihuahua ter stražili prelaze pri Šan Luis, Pul-pito, Ojitas in Dolores. Mehiški u-radniki so izjavili, da je večina teh mladih vojakov dezertiralo od Ville.
General Elias P. Calles, vojaški guverner, je naznanil danes, da je položaj v Sonori zadovoljiv iu da so razmere ugodne.
Soška fronta. Dunaj, Avstrija. 19. marca. — Vojno ministrstvo poroča, da so odbili Avstrijci pri Soči vse italijanske napade.
Pri Tolminu so se vršili obupni artilerijski boji, ki pa niso imeli n i kakega upliva na splošen položaj. Avstrijci so zavzeli neko ita-Ijansko postojanko in vjeli 450 ita-ljanskih vojakov ter zaplenili precej vojnega materijala.
Nameravan napad. Tokio, Japonsko. 18. marca. — V kitajski provinci Kvang-Tung se je uprlo 5000 kitajskih vojakov in se pridružilo revolucionarjem. Zdaj nameravajo vsi skupaj napasti mesto Kanton. Če bo to mesto padlo, bo osnoval dr. Sunjatsen neodvisno vlado.
Ministrstvo avi&tike. Rim, Italija, 19. marca. — Tukajšnje časopisje poroča, da namerava italijanska vlada ustanoviti ministrstvo aviatike. Načelo val mu bo znani iznajditelj Marconi. Temu ministrstvu bodo podrejeni vsi arakoplovni oddelki.
Utihotapljenje streliva. El Paso, Texas. 19. marca. — Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da vsak dan utihotapljajo municijo v Mehiko iz Združenih držav. To je sporočil vladi nek človek, ki ne mara biti imenovan.
Turki iščejo posojila. Rim, Italija, 19. marca. — Turški notranji minister Talaat Bey in prejšnji turški poslanik v Italiji, Xuby Bey j ki sta obiskala Švico pod pretvezo, da se bosta posvetovala s prineom Buelovom, sta v resnici prišla zato, da bi se pogajala radi turškega vojnega posojila, da Turčiji ne bi bilo treba skleniti separatnega miru.
Poleg tega pravijo, da se Talaat posredno pogaja tudi z zavezniki glede separatnega mira. dasi nima uradnega poslanstva o tej zadevi.
London, Anglija. 19. marca. — Danes je bilo ofieielno razglašeno, da so turške čete obstreljevale angleške postojanke v bližini Adena. Angleži so jih z lahkoto pognali nazaj.
Berlin, Nemčija. 18. marca. — Enver paša. ki je zadnji čas prepotoval Sirijo. Palestino in Arabsko. se je danes vrnil v Carigrad. Potemtakem so bile torej vse vesti da je bil Enver paša umorjen, izmišljene. Turki so si svesti končne zmage.
Govorice, da nameravj skleniti Turčija separaten mir. so neutemeljene.
London, Anglija, 16. marca. — Angleži so po hudem boju zavzeli senuzijski tabor, ki je oddaljen 25 milj od Solluma Xa svojem prodiranju so se posluževali oklopnih avtomobilov. — Zaplenili so devet Strojnih pušk in vjeli preko 50 vojakov.
Petrograd, Rusija. IS. marca. — Danes je dospelo sem poročilo, da so oddaljene ruske predstraže samo dvajset milj od turškega pristaniškega, mesta Trapezunt.
Spor med Bulgari in Turki.
London, Anglija, 39. marca. — Iz Rima poročajo: — Iz nevtralnih liplomatičnih virov se je zvedelo, tla hoče Avstrija zasejati sovraštvo med Bulgarsko in Turško, lioteČ s tem preprečiti separaten mir teh dveh držav z zavezniki.
Posledica teh spletk je ta, da je razmerje med Turško in Bulgarsko zelo napeto in da si nobena izmed njih ne upa skleniti separatnega miru. ker se boji. da je druga s pomočjo avstro-nemskih čet ne bi napadla.
Nizozemci sestrelili nemškega le-
talca.
London, Anglija, 19. marca. Iz Rotterdam« prihaja poročilo, da 50 nizozemski vojaki sestrelili nek nemški dvokrilnik, ki je letel čez nizozemsko mejo
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne amo odposlali hra ailnicam. posojilnicam ter pose
nežnim osebam na KRANJSKO ŠTAJERSKO, ISTRUO, KORO 4KO, HRVATSKO, in druge kra e v AVSTRO-OGRSKI-Uiso 7 m i-lijonov kron. Vie to poftilja tve so dospele ▼ roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnen asu, toda zanesljivo. Od tukaj * /ojakom ne more denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lah ico pa se pofije sorodnikom al mancem, ki ga od tam polljej« 'ojaku, ako vedo sa njegov naslov Denar nam poiljite po "Dome rtic Postal Money Order" ter pri ožita Vaš natančen naslov in na dor osebe, kateri se imm izplačati Cene :
dobe vsi naH naročniki ▼ Pennsyl-raniji knjiiieo "Bova nsai efieiM delavce t <4fL" Spini je to ka&fteo CTakovli.
K.	9	! B	»
6____	.85	120____	
10....	1.50	130....	1T.5B
16....	•J.20	140....	18.90
20____	2.85	150....	20.25
25____	3.5«	100____	21.«'
30....	4.20	170....	22.96
35....	4.90	180....	24.30
40____	5.55	190____	25.65
46....	«.25	200____	27.00
60....	6.90	! 260....	33.73
66____	7.60	300....	40.50
eo____	8.25 1 350....		47.25
86....	8-96 j 400....		54.00
70....	9.60	450....	60.76
75____	10.30	500....	67.60
80____	10.95	«00____	81.00
86....	11.66	700____	94.50
90....	12.30	800....	108.00
100____	13.60	900....	121.50
110____	14.85 !	1000....	132.00
ee sdaj oene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših eenah in bomo tudi nakasovali po njih. — Včasih ie bo zgodilo, da dobi na slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na zapad pona vadi par dal kasneje In med ton. ko dobi naslovnik Ust v robi, as Pri
Villi so tesno za petami. Napetost na Nizozemskem.
IZ GLAVNEGA STANA AMERIŠKIH ČET V MEHIKI. — HITRO PRODIRANJE AMERIŠKE VOJSKE. — STANJE VOJSKE IZVRSTNO. — VILLA SE SKRIVA V GORAH. — MORMONCI NA VARNEM. — V SO GLASJU S CARRANZOVIMI OBLASTMI. — PRE BI VALCI V PRESIDIO PROSUO VARSTVA. — DVA POLKA ZA MEHIKO. — NIZOZEMCI SO RAZBURJENI RADI POTOPA PARNIKA "TUBANTIA".
Columbus, N. M., 19. marca. — Brezžična brzojavka iz glavnega stana generala Persbinga v Mehiki se glasi:
"Generalu Franciscu Villi smo za petami.
''Naše čete so utaborjene tukaj (ime črtano od cenzorja) po dvadnevnem hitrem pohodu po suhih pustinjah in gorskih grebenih. To je oddelek, ki je skrivaj prestopil mejo pri (ime črtano). Tukaj se bomo združili z oddelkom. ki prihaja od Colnmbusa.
"Naš oddelek je napravil 110 milj v dvainštiridese-till lirah.
"Nekaj konj in mul je opešalo ter se zgrudilo med pohodom, toda splošen položaj čet in živali je izvrsten.
"Predstraže in poizvedovalci so zasledili Villo v gorah. Id se vlečejo južno od tukaj in čete ga bodo zasledovale zopet jutri. Kolikor je znano, so Mormonci v-- na
varnem. Ves čas na pohodn po Mehiki so bili amerikanski vojaki prisrčno sprejeti od Carranzovih čet.
"General Pershing, ki zapoveduje skupnim ameriškim četam, se je posvetoval z Carranzovimi poveljniki in zaceli smo obkrožujoča gibanja, da zajamemo Villo kolikor mogoče hitro in nepričakovano.
"Ves promet in vse zveze so tukaj pod pokroviteljstvom in varstvom Amerikancev in Carranzovih oblasti, da Villa ne more biti poučen o ničemer od svojih vohunov.
El Paso, Tex., 19. marca. — General Pershing je razdelil svoje čete. v upanju, da od vseh strani zagrabi Villo ter ga ujame.
Danes zgodaj zjutraj je zapustil Pershing Časa s Grandes ter se baje napotil proti jugu in popoldne skoraj-gotovo že dospel do Pearsena. Domneva se, da bo nocoj taboril v gorah južno od Pearsona.
Po najboljših poročilih se nahaja Villa nekje v bližini Hearstovega posestva pri Babicori, kamor je dospel naravnost čez gorovje, ne da bi ga nadlegovale Carranzo-ve če*e.
Washington, D. C., 19. rnraca. — Boječ se iste usode, kakor je zadela mestece Columbus, N. M., so prebivalci v Presidio naprosili generala Funstona, naj pošlje ojaee-Lja v dotično okolico. Ta korak so napravili zato, ker so zvedeli, da se klati v tamkajšnji okolici kakih sto Villo-vih banditov, ki vznemirjajo ljudi v bližini.
Deming, N. M., 19. marca. — 24. in 25. pešpolk, ki jih sestavljajo Črnci, so prekoračili mehiško mejo pri Colum-busu, N. M. ter so začeli prodirati dalje proti jugu.
Torreon, Mehika, 19. marca. — Včeraj so napadli posamezni majhni oddelki Villovih privržencev na pet različnih krajih v okolici Torreona Carranzove vojake.
Amerikanci, po številu kakih sto, ki se še vedno nahajajo tukaj, se ne morejo odločiti, če naj ostanejo tu ali oditi vsaj do Monrereya. V tem slučaju pa tudi potovanje ni prav varno in proga je na več krajih zelo razdrta ter ogroža vlake, ki vozijo sila počasi. Za sedaj itak nimajo Amerikanci mnogo opravka, ker so razmere zelo slabe in ,je v deželi vse nemirno.
London, Anglija, 19. marca. — Iz Amsterdama na Nizozemskem prihajajo brzojavke, ki zatrjujejo, da je prebivalstvo vedno boj razburjeno na Nizozemskem, ker ie zvedelo, da so Nemci zopet potopili nizozemski parnik brez svarila ter spravili v veliko nevarnost toliko potnikov.
Položaj je sedaj zelo resen. V Amsterdamu se sliši povsod na javnih krajih ljudi, ki pravijo, da je prišel čas, ko se mora tudi Nizozemska postaviti za svoje pravice in začeti igrati v sedanji vojni čisto drugačno vlogo, kakor jo je doslej.
Haag, Nizozemska, 19. marca. — Časniki, ki razpravljajo potop nizozemskega parnika "Tubantia", omenjajo važnost vojne med Nizozemsko in Nemčijo.
Pravijo, da če Nemčija želi vojne, naj reče tako. Nemci se poslužujejo najgotovejšega sredstva, da to tudi dosežejo.
POZOR ROJAKI!
V sredo bo začel izhajati na zadnji strani našega lista znamenit in senzacionalen roman
SMRT JOHNA DAROWA.
Prepričani smo, da bomo s tem romanom vsem ugodili. — Dejanje it vrli deloma v Indiji, deloma v
J	Novi vpoklici
Dnnaj, Avstrija, 19. marca. — V Avstriji so vpoklicani vsi 18-j letni mladeniči pod orožje. — Pri-I delili jih bodo deželni brambi.
Kvostov odstopil. Petrograd, Rusija, 19. marca. — Ruski notranji minister Kvostov je odstopil. Njegov naslednik je postal Stunner.

GLAS NAHODA, 20. MARCA, 1 916.
"GLAS NARODA"
(Slovenie Daily.)
CKnjwl and Published by the
8L0VENIC PUBLISHING CO.
(■ corixiratioo.) FRANK KAKSER, President. UtriM BKN'EItlK. Treasurer.
Pla<* of Bosinesi of the corporation and I'tilmMM of above officers:
82 Curt landt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T.
Za eeto t« to velja list za Ameriko In
Carui'to .................... $.'5.00
„ pol let*.................... 1.50
„ celo leto za mesto New York.. 4.00 „ pol l«-ta za me»to New York.. 2.00
„ Evrofio za rse leto.......... 4.50
m t* m Pol tet«.......... 2.55
„	četrt leta........ 1.70
**C»LAS NARODA" Izhaja vsak dan 1e\»>tuM nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA" CV«)ice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Kutacrlptlon yearly $3.00.
.\dv ertiseoseot mi agpeemeot.
DopUl brez podpisa In osebnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSilJatl po —
Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. <ia se nam tudi prejšnje bi-bivalisle naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln pošli jatvam naredite ta naslov: "C LAS NARODA"
82 fortlandt St..	New York City.
Telefon 4687 Coctlandt.
Kako je v Avstriji.
Pred tednom dni je priobčil newvorski list "The .Sun"' v svoji nedelj tki številki člauek, v katerem s.- pe.'it dr. liela. Sekely z raz-Jinrunii, ki vladajo v Avstro-Ogr-ski iti ki jih slika deloma v nenavadno svetli luči.
< V človek «-ita ta članek, misli uehofte, da je navsezadnje vojua le dobrota in pravi blagur za srečne avstrijske narode. Jesti ne manjka, denarja baje še nikdar ni bilo toliko med ljudmi, zabave se vr.se nemoteno in veselice, vidi se 1« t upa tam kakega ranjenea z obvezano roko ali glavo in palico mesto sablje v roki in vsi kar gore navdušenja, da se vojna nada-Ijuje do končne zmage, Id — mo-priti! — Kaj hočete se več, ljudje božjiT!...
I>r. Bela Sekely pravi, da so q>lo«no mislili pred vojno, da je Avstrija v umirajočem stanju. Politični zdravniki po celem svetu so jo smatrali za neozdravljivo. V uradnih krogih da »o gledali na taka mnenja z zaničevanjem in patrijotizem jim je gorel v srcih. Ko pa je izbruhnila vojna, pa so se vse narodnosti brez razlike vere in prepričanja združile v velikanskem navdušenju.
Kakor ■ pomočjo magične sile — pravi pisec — je vojna združila vse narode v eno celoto (kar brezdvomno pričajo prenapolnjene ječe političnih zločincev v Avstriji in pa poročila o obešenjih. ki so že začetkom vojne pronik-uila v svet!).
Dalje beremo, da \lada nena-vadno veselje in živahno življenje po dunajskih kavarnah in restavracijah in gledališča so polna vojakov in žensk, dočim divja na1 mejah krvava borba. Ubogo da mora biti dekle, ki samo hodi po dunnj.skili ulieah, brez spremstva vojaka, bodisi nizkega ali visokega po službi.
Pred vojno je bilo videti mnogo žena v žalnih oblekah, ki so polnile dunajske ulice, in vojakov. ki so bili zelo pohabljeni, tu-
gačila zemljevid Evrope, ne more pa predrugačiti človeške narave. Dočim umira in poginja na stoti-soče ljudi na mnogih bojiščih, imajo množice po dunajskih in budimpeštanskih ulicah kakor vedno praznično lice in so na ves videz prav dobre volje, ko na mi-Ijoue igralcev krvave žaloigre t-ni končalo svojih krvavih ulog.
Naravno, da imajo zmage na Balkanu, proti Italjanom in proti Rusom velik upliv na tak duh. Ljudje so popolnoma prepričani končne zmage, kar je le vprašanje časa. Javno mnenje je treba po piseevem mnenju soditi po o-beh prestolieali obeh državnih polovic in življenju, ki ga je videti tam.
Dasi so /ivljenskc razmere res nekam dražje, je pu denarja zato v obilici in na preostajanje skoro kroži med ljudstvom, kar vse pospešuje gospodarsko življenje.
Pojavili so se tudi taki. ki so prav po amerikanski nenadno o-bogaU-li in ti prav zelo uživajo
Kako je z delom po naših naselbinah.
Walton, Pa. — Tukaj nas je kakih deset Slovencev, ki delamo v gozdu. Delo jo dobro, plača je pa £1.40 od kluftre. Gozd je lep in se lahko napravi od 4 do C klafter. Sem zaenkrat ne svetujem še nikomur hoditi, ker je preveč snega. — Josip Sušmelj.
Lloydell, Pa--Ta naselbina je
velika in lepa. Dela se v preinogo-rovih, zaslužt-k je sreden. Zaenkrat naj nikdo ne hodi sem, ker se delo težko dobi. Če bo kaj boljše. bom že sporočil. — Fran Žvič-nik.
Argo, m. — Tukaj je kakih 15 slovenskih družin in nekaj samcev. Skoraj vsi smo bili zaposljeni v tukajšnji tovarni za sladkor. Trinajstega tega meseca je za-stavkalo kakih 250 delavcev. Sem
naj nikdo ne hodi za delom, do-vsh razkošja življenja. Iz vojn« so kler se razmere kaj ne izboljšajo, si skovali velikanske dobičke in J. Žitk-». zdaj zidajo svoje lepe domove, o-premljaje jih razkošno In če se ne vozijo v avtomobilih, je pripisati to le dejstvu, da jih zdaj v vojnih časih ni dobiti.
Takoj za ženskim svetom novo-pečenih miljonarjev so žene častnikov prve, kar se tiče trošenja denarja. Do pred kratkim so živele le zmerno in skromno življenje. vojna pa je častnikom podvojila jHače, ki jih v strelnih jarkih( ne.morejo zapraviti. Denar poši- tfika. ki je odtrgala Turgenjeva Ijajo zato domov svojim ženam. domovine, ga je prisilila proži-ki ga hite zapravljat, nevajene veti skoro vse življenje na Fran-
Ruska publicistika.
Piše: Jakob Tarabanin.
Itu.ska literatura je za padu znana šele od nedavnega. Tukaj so izpočetka igrali glavno ulogo o-s* bni sliki. Nesrečna osebna tra-
dejstvo, da je za rusko mejo na!	Eksplozija,
tisoče ruskih emigrantov, ni mo-' Laredo, Texas, 17. marca. — glo teh razmer izpremeniti. Oni Potniki, ki prihajajo iz Monterey, so popolnoma izolirani v krogu pripovedujejo, da se je pripetila v svojih političnih interesov in^sko- Monterey pretečeni torek velika ro vedno brez vsake zveze z druž eksplozija granat in artilerijske bo. v kateri žive.	j muuicije v železniškem vozu. Ubi-
Po vojni se bodo zveze, ki so se--tih je bilo štirinajst Oarranzovih daj pretrgane, zopet obnovile. Go- vojakov in deset civilistov, tovo se bodo našli ljudje, ki si bo-j
do hoteli bliže in boljše ogledati I	Proti podganam,
težavni položaj največje evropske Huntington, W. Va., 17. marca države.. Za takšne ljudi je najpri- Naznanjen0 je bilo da bo dobi, mernejse. da se neposredno sezna- 'k za vsako ubito podf;ano v nijo s periodičnim ruskim tiskom,! enem tednu v aprUu po pet cen. listi m časopisi. V tuji žurnalisti-ki se poročila o Rusiji, razen po-j litičnih, ne nahajajo pogosto. Če si ogledamo današnje ruske publikacije, se ne bomo ozirali na najnovejše izdaje in na one. ki so posvečene kakemu špeeijalnemu vprašanju, kakor je n. pr. v Pe-trogradu "Okrainv Kossii" ali v Moskvi Ukrajinskaja Žizn". Da se lulik<> orijentiramo o današnjem tisku, nam ni treba poseb-
Neznan parnik zadel ob mino.
Kodanj, Dansko, 17. marca. — Južno od Oelanda je včeraj nek neznan parnik zadel ob mino ter se potopil. Usoda moštva je neznana. —
Revolucija na Kitajskem.
Šangaj, Kitajska. 17. marca. —
imeti toliko denarja. Na drugi strani pa prihajajo samski častniki včasih na dvotedenske dopu-
coskem, v Parizu. Ozki stiki, ki so tega znamenitega romanopisca vezali z voditelji nove francoske bo-
ste, ob katerih prilikah že sami,letrislike, Daudetoin in Flauber-dobro vedo, kako se znebiti svoje,tom« prešli vsled osebnega zna celoletne plače v dveh tednih. * Sicer pa — nadaljuje dr. Se-kelv -a je žaloigra, žalost, ravno
n ja tudi na zanimanje za ruske razmere iii rusko slovstvo. Toda vse to zanimanje je bilo izkraja
taka v Avstro-Ogrski, kakor v[°"^jono na ožje kroge. Pozneje vseh drugih bojujočih se državah.'so žhijenski interesi zbližali oba Vdove objokujejo smrt svojih naroda. Francozi imajo nekoliko mož, matere ono svojih sinov in v<ičjih del o zgodovini ruske lite-dekleta žalujejo za svojimi ženini, ralure in nekoliko monografij o Dočim je na eni strani bogastvo' posameznih pisateljih. V zadnjem in razkošje nanovo obogatelih. se Jclu Haumanta je prašanje o pre-pojavlja med ljudstvom revščina, teklosti, bodočnosti in pomenu ker so se zmanjšale plače usluž- vpliva Francozov na Rusijo dobi-bencev v zasebnih podjetjih, dra- lo svojega zgodovinarja. Toda
nih z god o vinskih podatkov; do- Provineija Kvansi je proglasila volj je. da povemo o vsaki publi- svoJ° neodvisnost dne 15. marca kaeiji par besed za njeno karak- t('r s0 Pridružila provineijam Ju-teristiko. du ne bomo naštevali nan in Kvejčov v revoluciji. Neka praznih imen	Ivest- kl ^ datirana dne 27. v Ceng-
Velik del ruskega tiska ima tu' prestolici Seeuenske provinei-svojo zanimivo in jako izrazito ^ Pravi. da ^ mcd. tamoS individualnost. To individualnost "j"11 Prebivalstvom v Sečuenski so razvile karakteristične in zelo Provmeiji veliko nezadovoljstvo s težavne razmere v nesvobodnem Predsednikom Juanšikajem in da razvitku ruske besede. V nedavno ^ na straiu revolucionarjev, ki so izdanem zvezku "Flugschriften nprii v Junanu. Izbruhnilo je že iur Oesterreich-Ungams Erwa- neku-i manjših uporov, ki pa so elien" (Prof. Dr. Freiherr von AVieser: Die Lehren <l»-s Krieges) se pravi, da je Rusija do danes polna starih, vojnih sanj. "Die Stromungen der russisehen Ge-sellschaft s-Liitl gesehiehtlich gege-ben, si«' vcrlaufen heu-te uoch šm Sume des XVIII. Jahrli.: \vir mussen in unseror Geseliiehte Jahrhunderte weiter zuriickrei-fen. um eine Parallele zu finden.	postaja prebivalstvo zelo ne-
die sle uiis«-rem Verstiindnis niiher mirno. bringt." Meni se ne zdi preveč
bili zatrti.
V Seeuenu je vse polno ropar-skll| drhali. Oropali so že mnogo krajev ter požgali, kar jim je prišlo pod roke.
Iz Bulgarije.
London, Anglija. 17. marca. — iz Rima prihaja vest. ki pravi, da groze Bulgariji vojaški nemiri. —
NASI ZASTOPNIKI,
pravilno primerjati sanje ruske
družbe o - neizmerni svetovni dr-	kflterl so pooblaščeni pobirati naroč-
5.., : .	.... w	za "Glas Naroda" in knjige, ka
zavj, s < arnrradom. staro prestol-	....	.	. t ,
,	,	, 1 , ^	kor tudi za vse Uruue v naso stroko
meo v zli mine cerkve, kot kon
ginja pa je narasla. Kljub vlad-
vse to je bilo vedno le delo posa-
nim podporam je življenje rev ne j- meznih učenjakov, ne d« bi se vi-ših slojev, ki imajo svoje moške delo» <la nahaja to zanimanje kak na bojiščih, prav revno in ubogo.'odziv tudi v širših krogih. Pred Dočim so se pojavila mnoga nova me j*' mlad Francoz, ki je baš podjetja, so morala druga manjša dokončal gimnazijo v Moskvi, končati svoje poslovanje radi rxl- ( vprašal, ali je človek pozimi nai sotnosti gospodarjev, ki se mude moskovskih ulicah varen pred volna bojiščih. To pa ne pomeni sa- knvi- Uspeh propovedi Leva Niko-uio začasno prenehanje trgovine lajeviča Tolstega, ki je jako zain-teh ljudi, temveč morda izgubo teresiral angleške religijozne stru-življenskega zaslužka, kadar se	popolnoma epizoda len. Na
]>ovrnejo z bojišč nazaj v civilno! Angleškem obstoja sedaj društvo j življenje...	| za proučevanje Rusije, približno
Tako in podobno piše dr. Bela'kakor "Russische Gesellschaft".i Sekely, ki je bil že drugič v Ev-j^i se J® tik pred izbruhom vojne ropi. odkoder se je ravnokar zo- ustanovila v Berlinu. Vsled inici-pet povrnil. Brezdvomno je inno-' j at i ve omenjene angleške družbe go resnice v njegovih besedah in Je list 4iTiines?? izdal že več po-| tudi ironije, če je res tako veselo nebnih številk, posvečenih pred-in živahno, kakor slika razmere' vsem zbliževanju Angležev in Runa Dunaju in v Budimpešti. Dvo- sov- Te številke izidejo obenem v mimo pa. da bi bilo ljudstvo res obeh jezikih in v obliki debelih,'
tako zadovoljno in enotno, ker vesti, ki se od časa do časa prekra-dejo mimo cenzorjev, govore popolnoma nasprotno, in več kot gotovo je, da le železna iii kruta vojaška j »est še drži ljudi skupaj. Malo je vrjetno, da bi lahko prenašali ljudje vso žalost in vse težave, ki jih niso saani krivi in ki so dosegle domala vsako hišo v monarhiji, tako ravnodušno in hladnokrvno.
Kadar bo prišel zopet mir v Evropo, naj bo žo kadarkoli, se bo videlo gorje, ki ga je rodila vojna, v vsi nagoti. Ne samo v Avs-tro-Ogrski, vsepovsod, kjer je militarizem ddues gospodar, bo ljudstvo zahtevalo odgovora in računa od svojih gospodarjev, ki so neusmiljeno pognali milj one ljudi iz njihovih domov in od mirnega dela.
ii ni primanjkovalo - zdaj pa je Zato je pTav inalo „jetno. da l>o
vrne to izginilo in po ulicah je navidez vse tako veselo in živahno, kakor j« vedno bilo v tej veseli preatoliei.
Budimpešta, to kraljevsko mesto ob Donavi, podrhteva ob zvokih ciganske godbe, ki se s prihodom mraka začne razlegati v noč Ce včasih žalost in otožnost zaječi v ciganskih strunah, je to le zato, ker ima ciganska godba že v svojem bistvu nekaj otožnega, neznanega, — ker drugače je Budimpešta ravno tako vesela, kakor v mirnih časih pred vojno.
Sekely pravi, da je mnogo ugibanja vsepovsod, kako da bo zunanje lice stvari po vojni. Da pričakujejo nekateri velikih izpre-memb v življenju in navadah ljudi On pa misli, da bo po vojni
zavladalo po vojni zopet staro življenje, kar bi pomenilo, da bi bilo ljudstvo zopet pripravljeno na povelje "od zgoraj" drveti v nesmiseln boj in za malenkosti, ki večini v nobenem slučaju ne prinašajo dobička.
Zdi se. da ne bodo razne balkanske in druge zmage, ki stanejo velikansko število žrtev, dolgo tolažile ljudi in menda že lahko rečejo vlade, kakor je rekel nekdaj kralj Pir: "Se ena taka zmaga, pa bom premagan!"
Nezgoda angleških avijatikov.
London, Anglija, 17. marca. — Med poskusnimi vožnjami so bili
lepo izdanih knjig, napisanih od izboruih strokovnjakov na obeh straneh, opremljene z vsemi potrebnimi tabelami in diagrami. Iz njih se jasno vidi, da je Rusija dosedaj neizčrpaua in da ima bogato bodočnost. Vse to je v svoji recenziji napisal znani ruski publicist v "Ruskem Slovu", ki je eden najbolj razširjenih listov. — •"Toda — je pristavil — človek se pri vsem tem počuti nekoliko nerodno, ko pregleduje te skrbne, podrobne podatke, kadar se zamisli v tok teh absolutno zanesljivih sklepov. Ravno tako nerodno bi se počutili, če bi jim bilo mogoče misliti, konji, ki jih v jeseni pri-ženo iz stope na semenj. Avstrijski oficirji, ki iščejo remonte, hodijo zamišljeno okoli črede, meše-tarijo, ogledujejo eni so neodločni in se ne morejo pogoditi, drugi, bolj odločni, so že vnaprej vse premislili in jim prigovarjajo. Konji stoje in čakajo.. . Nerodno se počutimo v položaju blaga, poslanega na evropski trg. toda kaj si hočeš'."
Vse to je uuiljivo in se bo vsekakor izpremenilo. Toda dokler so razmere Rusije z daljšimi in bližnjimi sosedi kakoržekoli "praktične", ostaja vse bolj slnčajno in ne široko, v resnici popolno praktično. Glavno ulogo pri vseh tek sodbah tujcev o Rusiji pa igra do danes še vedno tradicija, kar velja o zasebnikih, ne pa o državah, ki se lahko z boljšimi sredstvi poučijo o potrebah ruskega trga. Kaj novega ne znajo ali nočejo poiskat L To se more predvsem re-
nin) ciljem", in teženje srednje-j veških nemških cesarjev za Kimoni. Meni se ne zdi, da bi v zavesti ruske družbe živele misli mitičnega testamenta Petra Velikega. Prej narobe: ruska inteligenca kaže zelo malo zanimanja za prašanja zunanje politike. O tem je še lcla 1011. jadigoval in tarnal Miljukov v svojih člankih o balkanskem prušanju. Za sanste-i'anskim dogovorom 12. februarja 1878 je prišel berlinski kongres; zmagalci so š-li v K an oso, vse sanje so se razkadile (ki jih tudi niso vsi imeli. — Prim, o tem jasno prezirljivost. s katero je opisan odhod vojnih prostovoljcev za Srbijo v "Ani Karenini") — ruska javnost je bila popolnoma ozdravljena misli o splošnoslovanskem poslanjn ruskega naroda. Pozneje sta leti 1895 in 1806 obrnili pozornost popolnoma v drugo stran. Na vsak način je strah vlade pred naraščajočim ukrajinskim gibanjem in njen napor razbiti Galicijo, to neprijetno "osje gnezdo" ukrajinskih separatistov, ostal popolnoma tuj še tako malim slojem družbe, da o narodni masi niti ne govorimo.
(Pride še).
včeraj ubiti trije angleški letalci, vse ravno tako, kakor je bilo pred' namreč Johnstone, Beaumont in'zvezah. Y Nemčiji se pri obrtni-
vojnoj vojo4 £o ficer predrg- Laidlavr. ______________ kih kale večja podjetnovt. Niti
— •- --- '
či o avst rijsko-ruskih trgovskih)
Grki in zavezniki.
Atene, Grško, 19. marca. — Grška vl#da se bo kmalo naveličala oholega postopanja zaveznikov. Če ji ne bo kazalo drugega, se bo pridružila centralnima državama. — Sprva se jc mislilo, da bodo zavezniki že začetkom tega tedna zasedli Korintsko ožino, toda to se do-zdaj še ni zgodilo.
Rusi ob Efratu.
Petrograd, Rusija, 19. marca. Vojno ministrstvo naznanja danes sledeče:
— Kavkaška fronta : Zavzeli smo mesto Makhuatau ob re"ki Evfratu po bitki devetdeset milj zapadno od Erzeruma. V bojih smo ujeli 5 topov in strojnih pušk in inno^o zalog. Ujeli smo tudi 44 častnikov in 77 vojakov.
Brazilija zaplenjuje parnike.
London, Anglija. 17. marca. — Iz Liverpoola prihaja neka vest, ki pravi, da je braziljanska vlada zaplenila 44 nemških parnikov, ki so bili internirani v braziljanskih pristaniščih izza izbruha vojne.
Solun je varen.
Atene, Grška, 17. marca. — Ge-j neral Moschopoulns, ki načeluje grškim četam v Macedoniji, je poročal danes kralju Konstantinu ter mu zatrdil, da je po njegovem mnenju Solun zelo dobro utrjen in skoro nezavzeten, ker jja je ravno-l kar nadziraL __________ 1
spadajoče i>oslc.
Jenny Lind, Ark. in okolica: Mihael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skral>ee. Leadville, Colo.: Jerry Janinik. Pueblo. Colo.: Peter Culi;;, J. 31 Rojtz, Frank Janesli in John (iorni.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca-stello (The Bank Saloon).
Walsenbur?. Colo.: Ant. Saftieh. Clinton, liul.: Lambert Bolskar. Indianapolis, lnd.: Alois Rutlnian. Woodward, la. In okolica: Luka s Pod h resa r. Aurora. III.: Jernej B. Ver bič. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depue. 111.: Dan. Badovinac. La Sal le. 111.: Mat. Romp. Joliet, 111.: Frank Luurieh, John Zaletel in Frank Banibich. Oglesby, 111.: Matt. Hribernlk. Waukegan, 111.: Frank I'etkovsek in Math. Ogrin.
So. Chicago, Ul.: Frank Cerne In Rudolf Požek. Springfield, UL: Matija BarborlC. Cherokee, Kaus.: Frank liežisulk. Columbus, Kans.: Joe Knafele. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. In okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kos.
Ringe, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Manislique, Mich, in okolica: Frank Kotsdan. Aurora, Minn.: Josip Fnglna. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrlch.
Dulutb, Minn.: Joseph Sharabon. Ely. Minn, in okolica: Ivan Gou2e, Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. So. Kange, Mich. In okolica: M. U.
Llkovlch.
M. L. Kapsh. Jos. J. Peshel ia Louis M. PeruSek. Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSc. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mlch.
Nashwauk, Minn.: Geo. Manria. New Dulutb, Minn.: John Jerina. Virginia, Mum.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zone**. Great Falls, Mont.: Math. Urich. Red Lodge, Mont.: Joseph Jernj. Roundup, Mont.: Tomaž Panlin. Gowanda, N. Y.: Karl Stern ifia. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J. Marinčif, Chas. Knrlbiger. .Tnkoh Res. ntk In John Prostor.
Barberton, O. io okolica: Math Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hofevar. Colin wood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kinase lu Louis Balant.
Voungsiown. O.: Ant. Kikelj.
Oregon City, Oreg.: M. Justin.
Allegheny, Pa.: M. Klarich.
Ambridge, Pa.: Frank Jakše.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar.
Braddock, Pa.: Ivan Germ.
Bridgeville, Pa.: Rudolf PlctorSek.
Burdine, Pa. in okolica: John Ker-afinik.
Canonsburg. Pa.: John Koklleh.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk in John /.upančič.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna.
Boughton, Pa. In okolica: A. Demšar.
Darragh. Pa.: Drajrutin Slavic-.
Duulo. Pa. in okolica: Frank Tio-bee.
Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank
FarelL Pa.: Anton Valentlnflt
Fitz IIenr>"» Pa.: F. Uotlicher.
Greensburg, Pa. in okolica: Josepb v'ovak.
Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar.
Johnstown, Pa.: FniiiK Gabrenja In •ohn Polane.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton O tilnik.
Meadow Ij&uds. Pa.: Geortr Schultz.
Monessen, Pa.: Math. Kikelj.
Moon Run, Pa.: Frank Maček.
Pittsburgh. Pa. in okolica: Z. Jakshe, t. Podvasuik. I. Magister in I*. R. Ja-kobich.
South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-iirivsek.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Unity Sta.. Pa.: Joseph Skorlj.
West Newton, Pa.: Josip Jovan.
U'illotk. Pa.: Fr. Scute iu J. Peter uel.
Tooele, Utah: Ant<»n TalCiC.
Winterquarters. Utah: L. Blažlch.
Black Diamond, Wash.: G. J. Po
"•enta.
Davis. W. Va. in okolica: J. Brosleh
Thomas, W. Va. in okolica: Frank
Kocijan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John Stampfel.
Kenosha. Wis.: Aleksander Pezdir.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Frank Meh.
Sheboygan. Wis.: Fleronim Svetlin.
West A His, Wis.: Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Vnl -italicb in Valentin Mareinn.
Kemmerer. Wyo.: .Tos. Motek.
DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino
v Grove City, Pa.
Na veselici društva st. 103 S. S. P. Z. v Ilomer Citv, Pa., sta John
OPOMIN.
Tem potom opominjani vse one, ki mi kaj dolgujejo, da se ini zglasijo in plačajo svoj dolg do 15. aprila t. 1. Kdor tega ne stori, ga bodeui obelodanil s polnim imenom in rojstnim krajem. John Čuk, 6."» Meadow Lan o. (20-L>l— ti) East Palestine, Ohio.
VABILO na
ZABAVNI VEČER,
ki ga priredi društvo Planina št. 14 S. D. P. in P. D. skupno 7. društvom Triglav št. SJ S. X. P. J.
v soboto večer dne 25. marca.
Tem potom se najvljudnejše vabijo vsa društva iz Jolin^tovvua, Pa., in okolice, da se blagovolijo udeležiti te zabave. Igrala bo slovenska Moxham godba pod vodstvom g. Josipa Rogel. Med godbo bo še tudi več zabav, kut srečka-nje in drugo. Vstopnina za moške 25 centov, dame proste vstopnine. Za dober prigrizek in svež j pivo bode dobro preskrbljeno.
K obilni udeležbi vabi
Pripravljalni odbor. (20.22.23—3)
Kje je moj brat ANTON PER-II A-J. podomače Sliva rje v iz Ponikcv štev. 31. pošta Videm, Dobropolje. Pred desetim; leti je bil v Hibbing. Minn. Če kdo ve za njegov naslov, naj g".i mi naznani, ali naj se sam oglasi svoji sestri; Frances Perhaj. o-možena Adamič, l»ox 75, Canon CityV, Colo.	(20-22—3)
Kje je ANTON IX TIH AR? Zo vejo ga tudi Smith. Prosim rojaka, ki ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se sam oglasi. — Zaeno Ui pa tudi rada izvedela za naslov MARKA KROŽIL. Pred leti je imel saloon v Denver, Colo. Za oba naslova prosi: Marv S v i gel. P,ox 264, Forest City," Pa. (20-21—3)
Jeras in Anton Tome nabrala za r»„ i u- * ji	\	-i
r*	.	,,	' Kad bi izvedel za naslov svojih
Zupanovo družino $11.oO. Daro-	, . pd * vVufifr i-i"
,. , . .. , _ ,, j dveh sester FRANČIŠKE L Iv-
vali so sledeči: Anton Tome :j po 50r: F. Dimee, F. Starina. J. j Babic, F. liahič, E. \V. Miller, A.! Lapanja. F. Lukšič. A. Mezič: po 30r: G. Jurkovič: po 25^: F. Žet-lvc». J. Judež. J. Rink, J. Jeras. J. Seme. O. Kelly, L. Pen ko. A. Va-lenčič, J. Dekleva, G. Zorman, L. Lorik, J. Hrvat, J. Plešivec. N.
Kavšek, F. 5ukertlelj, F. Sevnik.__
J. Turšič. V. Krivec. J. Žele, S. Kje se nahaja moj svak JOSIP
MAR in FILIPE GERDANC. Doma sta iz Podplanine štev. 1 pri Čabru. Lansko leto sta bili v Clevelandu, O., in sedaj ne vem za nju naslov. Rojake, ki vedo. prosim, da mi javijo, ali naj se sami oglasita. — Joseph Knaus. P. O. Coatopa, Ala.
(17-20—3)
Selak. F. Gombač. (i. Marčič; po 20c: M. Posee; po 15^: F. Krivec: po 10«: F. Miložič, A. Repič; po V. Ladovič, P. Romanik, Neimenovan.
James City, Pa. Po $2: J. -bevc; po -^1: F. Mišic, A. Rehar; po 50^: Jos. Škerlj, J. Horvatin, J. Škerlj, J. Rozman. F. Vales I., F. Vales I!.. A. Udovie, I. Scmec. J. Čelin, F. Debevc. M. Tavčar. A. Kert. J. Bizjak. J. Marušič, Pahor; po 25<J: J. Repar, R. Zev-nik, A. Val os. J. Koradin. F. Zav-nik, J. Kobal. T. Debeve in F. Pahor. Nabiralci: Josip Škerlj, Fr. Vales I., F. Vales IT., Ig. Semec.
Conemaugh, Pa. Na krstitki pri J. Brezovcu je nabral Louis Strmec $9.30.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. Ž., Lloydell, Pa. — Osebnosti ne sprejemamo v list. To naj velja enkrat za vselej!
P. S., Moon Run, Pa. — Za naslov svojega prijatelja morete zvedeti samo. če naznanite natančno ime, kje je služil, pri katerem polku in kompanJji. na katerem bojišču je bil ujet in kdaj.
F. 0., Cleveland, O. — Španski se piše pravilno Mejieo, Angleži pa pišejo Mexico. Ker se v španskem jeziku izgovarja j kot h. zato je povsem pravilno, da pišemo tako, kakor se španski izgovarja, namreč Mehika.
BERSA? Doma je iz občine Berje. pošta Rihenburg na Primorskem. Zadnje pismo sem prejel iz West Virginije in sedaj ne vera, kjo se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — Anton Ličen, Box 111), Ely, Minn.	(17-20—3)
Iščem svojega prijatelja AVGUSTA FERJAXC in njegovo družino. Doma je iz okraja Vransko, Spodnje Štajersko. Pred več leti se je nahajal nekje v West Virginiji, odkoder mi je pisal še v staro domovino. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelja, ki mu ima poročati važne stvari iz stare domovine. — Frank Praznik, Box 782, Hibbing, Minn.
POPRAVEK.
V naznanilu za umrlo Ivano Su-pančič je bila napaka, da je bila članica J. S. K. J. in je pravilno K. S. K. J. Prosimo vse one. ki jih zanima, da upoštevajo.
PREKLIC.-
Spodaj podpisani preklicem vse, kar sem govoril proti Antonu Ogrin, ker je laž.
Ignac Koss. 6310 Carl Ave.. Cleveland. Ohio.' (20-22—3)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA KOCJAN. Doma je iz vasi Zirje pri Sežani na Primorskem. Pred enim letom se je nahajal na Davis, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — August Kocjan, 172 Center St.. Barberton, O.
(17-20—3) _
* Nova naselbina.
Rojakom, kteri so namenjeni naseliti se v Lange-loth. Pa., kjer deluje American Zine & Chemical C*, naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstna poslopja za obrt, hiše v najem, ter prazne lote.
Vsa pojasnila daje
JOSEPH ROSTAN,
•Seal Estate & Fire Insurance i Box 360. Langeloth, Pa.
fiifarardiafiiii™
Važno poročilo!
Vsem tistim rojakom, ki bolehajo na želodcu, slabi prebavi, zaprtju, slal—krvnosti, ;lavo>H>lu, revmatizmu, trganju, bolečemu križu, ako ste pre-hlaieni in kasljate, imate morda ltolne lediee, mehur, jetra, težke ln otekle no£>. roke, ste trudni, posebno ako imate kako moSko bolezen, zgubo moči ln < neinoglosti itd.: vsem tem pri|>uročaiuo naše zdravljenje, ako hočete doseči zopet zdravje. Velike* rojakov si je z našimi zdravili prihranilo operacija Najbolja zdravila za odpravo krofa, za rast las. zoper plešavost itd. Akc potrebujete pomoči ln zdravil, obrnite se na nas, mi vam poSljemo zastonj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete zopet k zdravja. Pišite takoj in naslovite vsa pisma takole: __J-F. DOLENC. P. O. Bn 81t, Milwaukee, Wis.
-
GLAS NAHODA, 20 MAltCA, 1916
podp. društvo
t o 1 i i k o
®
svete Barbare
ZA.ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dam 21, jMuarjt 1902 T driivi Pmb^Itum.
GLAVNI URADNIKI: '
t'MHlwtinJk: JOŽEF PETERNEL, Box 9ft, Willock, Pa.
I podpreti HedDlk • KAROL ZALAJl, Box 647, Forest City, Pa.
i I. podpredsednik: LOUIS TACCHAB, Box 835, Bock Sprlo** Wyo.
rajtilk :: JOHN TELBAN. Box 707, Forest City, Pa
ri tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
rtlacHjiilk- MARTIN MtHlC. Box 537. Forest City, Pa
c*n»hlBNA»iitT- JOSIP y.Ai.AR 1004 Nortb CHicago St. Joliet, HI
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Ov MARTIN IVEC. 900 Chicago St. JoUet HL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St. Pittsburgh, Pa.
I.	natlzornlk: JOHN TORNIČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadsorolk: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaagh, Pa. 11 nadcornlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Pt <*2aednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. I porotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 78, Franklin. Kana. fl porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Ays^ R. F. D. L Gtea
field. Detroit Mich.
UPRAVNI ODBOR:
prMiNvinlk: ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11*4. Bridgeport O. I cj ravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton. Pa. ri n pravnik: PAVEL OBREGAB, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj as poftUjajo I, tajnika Ivan Telban, P. O. Box 707, Toxoat
Ctty Penna.
r>mJifTene slssllo: "O LAS NARODA."
Bagdadska železnica.
jih
glavne zi-svet, hO že izpeljalo mora izvršiti XX. . da na kopnem iz-prometno omrežje i načelih, kakor na z velikimi ladjami iz kakega trgovin-a «lo »tale«" ležečih
Anglija pa onstran morja lahko nemoteno zasledovala svoja stremljenja. da razširi svoje go-sjHMlarstvo. Velika državna organizacija eetverozveze, ki je srečno rešila staro zgodovinsko nasprot-stvo med krščanskim in raohauie-danskim svetom, je končala to taktiko.
V sedanji svetovni vojni lie pre le za to. da se odločijo vprašanja moči. marveč tudi za to, da se od-s ve to v n o-zgod o v i n s k a v pra-
vični posreduje za- ločijo r i nv <1 deželami, kijšanja. V silovitem spopadu teli sil na od druge. Namen'j« Pa odvisno, kako padajo konč-urno-«rospodarskega uo koeke. posebno sedaj je to zelo / njim v zvezi le j jasno, katera stranka je na bolj-ii i .m :i i,. < nriiAmim! š«'in glede na razpolago s silami in 1 katera stran razpolaga z obsežne j-I šim operacijskim ozemljem na kop-i nem. ki odgovarja vsem zahtevam j take velikanske vojske na vsaki
iLelovanjem tiste d	* " J----- ržave, h kate-
pripada njeno tr	(Tovinsko bro-
>vje. Drug izvor in	drugačue po-
<.\e vodijo politik	co ob zgradbi
leznie N nii kom"	ni smoter je.
re4iio stilošno kak	zapleteni im-
rialistični gospoda	rski načrt. —
-iori so uresničijo	le od stopnje
> stopnje, mirno se	mora prepo-
ti pred vsem bližnj	e ozemlje, že-
/na cesta tvori tak«	»rekoč le glav*
> žico velikega sr	edišča, ki naj
zgiba tis«>čere razli	čne industrij-
e obrate. Pred \>	•m znači opi-
ni način smoter pr	ilago^lenja. u-
ulabl.ianja in or ga	nizacije: mir-
snubi, in ku koral	iouia prodira,
»cc doseči, da se 1	arilagode ziv-
Hij ke ttblike tujih	gospodarskih
1 mtlj višji kulturi	kake velesile.
Mislimo, da uaui u	potrebno ob-
aic j še opisovati, <	la je posebno
"dadsku železnica	naravnost šol-
1 zgled take mode	rno prometne
»litičue organizacij	e. S jx»litične-
i vidika je visela	takorekoč v
	ačrte sporazu-
.1 kot trgovinska v	ojua cesta, ki
ij dobro sluzi ob 1	a/delitvi tur-
ih dežela, a 7 u*t<	i nov it vi jo če-
erozveze osrednjih	velesil. Bol-
rile ill I uiti ie ie	pridobila zna*
j trdne, neomajlji	^e zemeljske
odnje zgradbe. Po	navadnem 0-
zovanju tvori vsle	d svoje smeri
oti Perzijskemu	zalivu in po
oji sirski pobran*	ki progi Sue-
le kotno sredstvi	proti angle-
emu veteimperialii	miu. »lasno se
Nemški vojaki na zapadni fronti gladijo blatno mesto, da bodo pripravili
zrakoplovce.
Prav je bilo.
ma sta pa bila še Anka in Jureek, obii živa in zdrava otroka.
Vzredila sta jih v božjem strahu. naučila jih moliti in se pošteno in vljudno vesti. V tem je bil posebno oče natančen. Da bi mu kdaj na večer, ko so molili rožni venec, kdo zaspal! Tak«ga je mož potresel, da je dotični dobro pomnil, če je bil tudi — posel. — Ne-*oč je malo zadremala dekla Lenka, prejšnji večer so namreč dolgo predli. Oče jo je nekoliko časa gledal : ko je pa le vedno dalje kimala in brez misli odpirala usta. sto-( pil je k njej, jo potresel za glavo "Saj pojde. oče. Samo nekoliko| ter -j; pomenljivo zapreti!. Po inoli-naj še posedi! Kaj bi se jezili!" j tvi jQ -je pa trdo poprijel, rekoč: jel je miriti gostilničar.	(' Zakaj pa moliš! Mar zato. ker
"Kaj? Posedi? Ali ne sedi že moraš Ne veš-li, kaj delaš, kadar dolgo tu? — Domov. Janez — Takoj:" obrnil se je zopet proti si-
"Ali pojdeš domov ' Ne? Bomo videli! Da bi taki otroci hodili po gostilnah! Kdo je še kdaj kaj takega videl! Domov!"
Razjarjen je bil stri Hladnik. Sam ni skoro nikdar še L v gostilno. sin je pa jel že sedaj, ko ima
jedva 20 let----
4'Ali mi greš?'* In Hladnik je zavzdignil srdito roko. Sin je pa le še sedel za mizo med tovariši, ne mirno gledal v tla in pušil.
stopi oh hiši proti cesti. Prišedši ua cesto, se obuje in hitro odkoraka proti Hribarju.
Pride do gostilne: bila je že te ma. —
Kam sedaj?
Ali bi šel klicat ?
Da!
In Janez počne stopati okoli vo gla j »roti Franičinemu oknu. Pa kaj. kdo je tam? Ne stoji že eden
Janez se tiho priplazi, da bi po slu šal.
" . . . . In kaj hočem s Hladniko vim? On je še otrok! Nisi li videl
^o so se v mesnici pogovarjale; — Iribar bi rad omožil hčer, no. da jo mora omožiti.'"
In Pogačar je pomenljivo pogleda Illadnika.
'Morebiti pa ni res. kar govoriš''. začel je po malem prestanku Hladnik.
"No, dragi moj. budi res ali — ne bodi; meni je vseeno! Kakor sem kupil, tako sem prodal. Pa pustimo to! Kaj sem že hotel reči?" In Pogačar se je popraskal za ušesi. — "Kdaj boš pa otavo kosil? Veš. zadnji krat sem šel mimo *Za-plazov' ni kar začudil sem se bil! Take lepe otave še letos nisem videl!"
"lies je lepa!" pritrdi mu Hladnik. "Iu tudi kmalu bo treba iti nad njo. Kdaj boš p;i ti začel? — Tvoja ob potoku tudi ni siaba."
"Ne vem. kako kaj bo. — Drugi teden bomo še mlatili in drugo obdelali. potem bomo pa skoro kosili."
Tako so sc pogovarjali. Kmalu jim je minil lepi. a drugače skoro dolgočasni popoldan.
Zopet je stal Janez na hlevskem pragu. Premišljal je o Franiei...
"Ha! sedaj pa ima! In kako bi se jaz lahko opekel. Prav je bilo. da sem poslušal očeta. Oče so mi že prav hoteli in mi vedno hočejo. Prav je bilo, prav."
In sezul si je zopet čevlje, položil jih kraj vrat, mirno zlezel na hlev in se zaril v seno.
* verner
Značilna prepo»ved. Jackson, MiSs., 19. m! rca. — Go-Bilbo je daniš podpisal predlgo, ki prepoveduje v državi Mississipi oglaševanje alkoholnih pijač. Postava stopi po šestdesetih dneh v veljavo.
"Prinz C^car".
San Francisco. P>. niiirea. — Danes je bilo tuka,i nastanjeno. da namerava American International Corporation kupiti ncnški parnik ''Prinz Oscar". ki je interniran v Hoboken. Agent je omenjene kor poraeije >o ponuditi Hamburg-America družbi *2.000l00.
Japonska križarka v Honolulu.
Honolulu. T. H.. I*.'L marca. — V tukajšnje pristanišč { je dospela japonska križarka "Cuiitoh". Admiral Ide je izjavil, iia mu ni nič '.nano o neki nemški bojni ladji, ki baje križari po Pacifiškem oceanu.
Ekespresni vlak sk«ičil s tira.
Včeraj zvečer j.- skei-il med New Brunswickom in Metu.«rhei, X. J. s tira ekspresni vlak Pr-iinsvlvanija železnice. Ponesrečil si« ni nihče. Promet je bil več ur ustavljen.
Obdolžen um»ora.
Cambridge, Mass.. 10. marca. — Dane se bo moral zagovarjati pred sodiščem Albert J. Koper, ki je ob-lolžen, da je umoril svojega očeta. — Obtožence odbweno taji vsako krivdo.
je prišel domov. Ves je bil potrt, a ob
nu. ki je na to tiho odgovoril:
'"Oče. preje bom doma kakor vi!"
In poklical je krčmarja, plačal mu vino in odšel, ne da bi se ozrl ua očeta, ki se je tudi zaokrenil in oočasi stopal za injm ven. V obraz ie bil bled in ves se je tresel od jeze.
Zunaj g« je čakal sin.
" Kaj hočete že zopet ....?*'
'*Xič! — Toda to si ]«• izbi j iz slave. da bi hodil po gostilnah! Tega ti jaz nikdar ne dopustim!"
"Zakaj smejo pa drugi?"
"Drugi!? Kaj so meni dru
črti in ki je preskrbljeno z vsemi mar, Jaz pl.avim, ,Ja ti ne smeš in gospodarskimi m političnimi po-1 w smeš! Sedaj pa tlitro do-možuimi sredstvi. Osrednji vele-' sili sta pravočasno prodrli srbsko
moliš? Pri klepetanju ti pa teče je- enem jezen, kakor še nikdar v svo ziček, kaj ne!''	'jem življenju.
Tak je bil Hladnik. ki se je <Ja-j "Ha! Sedaj pa vem, kakšna je. nes zaradi sina pošteno razsrdil. Oče govore prav, da mi branijo Kar nikakor ni mogel pustiti, da hoditi k Hribarju. Ta Franica, uh. bi mu tak "otrok " kakor je ime-; uičvredniea!"
noval še vedno Janeza, kaj na-j Drugi dan po kosilu sta se od-sprotnega delal.	Speljala Hladnik in sin v gozd po
Prišedši s sinom domov je bil ka-j les. Molče sta sedela na velikem kor na žerjavici. Nič mu ni bilo poj vozu. ki je glasno ropotal po trdili, volji.	j kamenitnih tleli, da je daleč na o-
Zvečer je pa. še predno se je j krog odmevalo, spravil spat. poklieal ženo k sebi Kar začne oče: v malo sobico iu začel:	J "Janez, bodi pameten, ne bodi
"Koliko si dala fantu denar-j več dete! Saj veš. kako je in kaj, - '	Ti še mlad. neizkušen. Ob sem
"Eh, koliko neki! Kolikor ua j t<m pa pomisli, da sem še jaz go-i vadno! Zakaj vprašuješ?" — j spodar! Cemu tudi hodiš k Hri-
"•Ja/ ne trpim, da bi mi hodil J barju in denar zapravljaš? Pusti po gostilnah in zapravljal! Doma i vse to....!"
gn m
ska že
•kmorski posesti. Osebna /veza se sicer v Rusiji, država je zgrajena tudi po osredotočenih načelih, tudi varuje, toda tc-' šče množice leži onstran l rala v srednji Aziji, v domovini pravega k itsko sarmatskega ruaovstva, sre. • iišče moči pa v prostoru med Moskvo in t*etrogradom. Četudi se u-jMirah!jali različna sredstva, vlada dušno sorodstvo gtede ua taktiko, ki ao jo tako b Temzi kakor tudi ob Nevi uporabljali, ker so se za-»led dualizma sil. osiuievata ^»roslu-politiki ravnotežja. Narodi evropske celine so se v t«h zmedah krvavo razbijali glave, —
zatvoro na Balkanu, da si zagotovita odločujoče karte.
Kusija si je pa ustvarila, da varuje svoje slabo srce, debelo skor-jo tlačenih tujih narodov okoli državnega debla, ki tvorijo tako o-,klopno obrambo, kakor tudi morajo nositi glavno breme vseh napa-
I so slekli baltiške in poljske dele
i tega plašča, ki se mu mora ruski
i velikan edino zahvaliti sijaju svo-
ije premoči. Ukrajinci. Armenci,
j narodi Kavkaza in Turkestna. 20
j milijonov mohamedancev v Rusiji.
I bodo li še ubogali? Seveda je vprašanje sedaj še odprto, a z načrti političnega odbijanja in privlače-
J vaanja je že rešeno. Rusija je posebno v turauski srednji Aziji »i-Jlila trgovino proti severu, a to je I protuiaravno in nasilno, ker je od J pamtiveka sem šla trgovska pot j proti zahiKlu. kjer se nahajajo iz-I borna pristanišča ob Črnem kakor tudi ob Sredozemskem morju, ki odpirajo pota svetovni trgovini.
Svetovno gospodarsko organiza-torično vprašanje, ki se je razvilo iz vprašanja bagdadske železnice, je zadobilo tako obširen prostor in tako moč razvoja, da še prekaša najdrznejša pričakovanja prejš-injih časov. Ne le iranska višina,
j marveč tudi turanska ravnina, vse Rusija nam dežele, ki leže okolu Ornega in zglede dr-J Kaspiškega morja, so podvržene tej glavni progi in bodo zvezane z njo po omrežju velikih postran-kiti prog. Dovažala jim bo blago j in ga sprejemala od njih. Odprla i si bo veliko prometno reko. ki teče I iz turške Levante čez Balkau v o-sredujo Evropo. Velikanska podoba še ne popopolnoma jasna, a trd-
i mocnn veznic^ ni nič •ožje nasproti nim stremlje-
animi sredi-'dišče site se •sno omejeni . središče sil rski p(
mov.
Nekoliko «-asa sta str>pala tiho drug poleg drugega, kar začne zopet oče:
"Oh. pa da te le sram ni. sram".
naj bo."
"Ne bodi tak Kaj pa je to, ako gre malo v druščino?" zagovarjala je mati sina.
"Kaj? V druščino! Pokažem mu
čeprav sem star, bi gotovo druščino! Ti pa
dan sedel v gostii-tega prismojenega
Men
bilo. Da bi ve ni in poslušal krčmarja!' *
" E, saj je uedelja ! "I. ravno zato. ker je nedelja in ker je nedelja Gospodov dan. ti tega ne smeš! Tako bor kakor bom jaz hotel!' *
In zopet sta oba utihnila in tako stopala proti domu.
Hladnik je bil eden najimovi-tejših kmetov v Novem selu. — Z •narljivim gospodarstvom, lepim vedenjem, s postrežljivostjo in pri
ves — mu oc danes naprej ne smeš več dati ni novčiča ! -faz že vem. zakaj hodi k Hribarju! — V druščino, je-li?''
"Kam pa?"
"Jaz sem vedel, da imaš še vedno deske na očeh. Zakaj hodi? — 'a rad i Hribarjeve punce, one giz-dave Franice! — Tega pa menda ne bom pripustil, da bi se naš z njo pečal, pa — v obče ne trpim, la bi mi hodil v gostilne in se u-eil pohajkovanja ! Ali si razume la?"
Tu ooč ni mogel Hladnik dolge
memo vljudnostjo je prišel pri so- zaspatL R'dZUC ,nisli so mu ro.iil( sedih na -las poštenega iu umne-1 .Jf'av.1* lludova! ^ je na srna, na
ra gospodarja. In res: njegovo po- HribarJa- ™ njegovo punco in m -est v o je bilo vzorno. V hlevih je j	scbe" X	trdilo. Oh
polno lepe živine. Nje- da bl mu S1D ue delal luko- kak«1 o veljali za najboljše v »» hoče! Bomo videli!
Naposled mu je vendar doše blagodejni spanec in mu voščil lah ko noč.
imel vedno govi voli sc
celi vasi. Sploh —- povsod se je videlo, kdo in kaj je Hladnik.
Pred petindvajsetimi leti je pre vzel po očetu veliko in tudi ne ravno slabo gospodarstvo. Izplačati jej Janez ni vedel, kaj bi počel. Je pa moral 3000 goldinarjev: očetu |	Je<	Je oče tako osra
za užitek 1000 gold., bratu pa 2000 motil.
gtd. dote. Izprva ni bil v malih skr- i *'Eaj si bodo tovariši mislili <. beh. kje bi namreč dobil toliko de- nieni? In kaj bo rekla Franica'. narja. Žena mu je prinesla samo —u—11 *	n.
1200 gld. k hiši. — saj je pa tudi j Hudo mu je bilo pri srcu. ni vzel zaradi denarja, temveč za- "E- l,a kaj, oče so oče. Vsak po radi dobro znane marljivosti. Po-	sin mora poslušati in spošto
prosil je očeta, naj ga malo poča-: l roditelja svoja. Spoštuj sta kajo. kar je mož jako rad storil.;1*^ in dobro ti pojde na zemlji
No. v kratkem — v treh letih — je bil Hladnikov dom brez vša-kesra dolga.
Zena mu je v resniei marljivo gospodinjila. Vsako leto je vzredila po deset lepo debelih prašičev iu cel roj tolste perutnine. Za hi-na, se ustvarja: vlivalna oblika j šo v vrtiču j<> pa nasadila raznega j kulturne države, ki
pravi zapoved. . . .''
Tako se je tolažil, a utolažil se ni. —
'"Pa zakaj so taki? — In zakaj smejo drugi v gostilne. — jaz pa
Stal je na hlevskem pragu. Kar začuje fanU ko petje. In
naravno razvija misel srednjevropske zvezne matice, ki tako po svojem bogastvu ua človeških silah kakor tudi na naravnih pomožnih sredstvih vseh vrst ravnotako zadošča postavam "avtarkije", kakor tudi vsem zahtevam trgovinsko-politične živ-Ijeujske sile; ki torej kratkoreče-no razpolaga z vsemi političnimi silami, ki jim ni kos niti rusovstvo
Otrok sta imela četvero. ; Najstarejši je bil Janez — jedna kakor tudi ne britanska imperija- dekliea pred njim je bila umrla —
sočivja. salate. motovilea. malo re- ^hide ga vroča želja, da bi bil med pe in krompirčka in — pelina, ka- njimi, da bi šel klicat Franco. —
terega je oče Hladnik jako rad "Idi. idi! Ne bodi tak____ ne
žvečil. — "Dobro mi de! Kar*ne- hodi otrok, ki se da vsakomur stra k-tko bolj zdrav sem, kadar ga ma- hovati! Nisi že dosti velik?" netilo pojem", odgovarjal je ženi. ki! to ga je nekaj v glavi, ga je grajala, češ: kako more člo- "Ne hodi! Bodi doma! Posluša; vek vedno to "zeleno grenkobo'-! rajši očeta; on ti želi le dobro", grizti.	govoril mu je drug glas.
Zmagal je pa le prvi glas, in Ja
_
fkff1 f A

lističua zgradba
^^^ ........__
nez se odloči, dai de....
Polagoma sezuje čevlje, tesno w so I i utopije? najmlajši pa je bil Jožek. Med nji- zavije v veliko kamižolo in tihe
Janez je tiho poslušal očeta; v srcu mu je popolnoma pritrjeval, a reči ni hotel nič. Sedaj pa sedaj je udaril vola in leuo zavpil:
"Hej. sivee! hej!"
3n zopet sta bila oba tiho.
Illadnika je jezilo, da neče sin iič govoril; zato je zopet počel:
"Hitrije poženi! To lezemo tako H>čn-i kakor polž."
In Janez je na to očetovo besedo zopet udaril vola: 'Hej. sivec!' n voz je malo hitreje zadrdral.
Tako sta se vozila dobre pol u-e. Ze sta imela zaviti v gozd, kar ju sreča Hribarjeva Franica:
"Kam. Janez, kam? — Dober lan. oče!"
Janez sc je zaničljivo nasmehnil n stran pogledal. Prišlo mu je ta-voj na misel: "On je še otrok. Nisi li videl, kako ga je stari domov podil ?" Hladnik je pa nekako einerno jiokima! in nekaj polglas-io zamrmral.
Minuli so trije dobri meseci.
Janez ni bil od one nedelje še nikdar pri Hribarju. Z očetom sta ie popolnoma pomirila in sprijaz-lila. Stari je bil vesel, misleč, da je njegova ostrost toliko predru-cračila sina. — V nedeljskih popol-Inevih sta lepo sedela pred hišo na dopi in se pogovarjala o tem in o-lem. Cešče je prišel k njima i so-ed Pogačar. prisedla je mati in — govorjenja je bilo vedno dovolj.
Neke nedelje popoldne sta sede-a zopet Janez in oče pred hišo. — lolčala sta; kar nobeden ni hotel iič govoriti. Tedaj se pa prikaže zza ogla sosed Pogačar. goiorok, : navadno pipo v ustih in z me-lurjeui za pasom.
"Kaj je novega?" nagovoril ga Iladnik po običnem pozdravu.
"Ej. kaj bi: Je ])a ni. Prvo pa
0	: moj mehur kar nič več ne drži; idiš. da bo kmalu prazen. No. to-iko ga je pa še. da lahko ti iu Ja-lez z mirno dušo natlaeita", odvr-ic Pogačar in ponudi očetu mehur.
Malo za tem so vsi trije veselo pušili stare "korošiee" in spušča-
1	sive oblačke v zrak.
"Glej. Hladnik. kmalu bi bil po-abil. No sicer ni uič posebnega, >a vendar ti moram povedati."
"Kaj si pa zopet zvedel?"
"No, nič takega! Veš. stara mi je po kosilo pravila, da je slišala.
^CENIK KNJIG^
katere Ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW YORK. M. Y
MOLITVENIKI:
Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 Marija Varhinja. v platno
vezano	—.50
Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura. v usnje vezano $1.20 j Strelec Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 i Sv. Genovefa
i
.25
or
Pod Turškim Jarmom Pregovori, prilike, rtki —.-a Revolucija na Portugalskem —.20 Roparsko življenje Sreeolovec
—.20 —.20 —.20

POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Scliimpffov nemško-sloven-
ski slovar Slovensko-angleški in angl.-
slov. slovar Slov.-angl in angl.-slov.
slovar Slovenska Slovnica, vez. Trtna uš in trtoreja Umna ži\rinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški
tolmač Vošeilni listi Veliki vsevedež Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi. a \ 3. zvezek, vez., po
J Sv. Notburga	—.20
j Titanik	—.30
—.251 Trojak, povest	—.50
Turki pred Dunajem	—.35
—.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez.	$1.85 —.30 Zgodovina c. in k. pe^polka
—.40 ' št. 17 s slikami	—.50
—.70 - Zgodba o povišanju	—.30 —.50 ' Zgodovina slov. naroda 5.
—.40! zvezek	—.40
$1.00 j Zlate jagode, vez.	—.30
—.50 j Življenja trn jeva pot	—.50
I Življenje na avstr. dvoru ali $1.00' Smrt cesarjeviča Rudolfa —.20 j (Tragedija v Meyerlingu)	—.75 _05 j
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	—.25
4. z v. Praški judek	—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25 9. zv. Kraljičin nečak	—.30 —-t>0 j li. Rdeča in bela vrtnica	—.30 $2.00 j jo. zv. Prisega huronskega
j glavarja	—.30
.40 j 15 zv Angelj sužnjev	—.30 —.60
TALIJA. Zbirka gledaliških iger:
$1.20
$1.50
—.50 $1.20 —.40 —.50
ZABAVNE IN BAZNE DBUGE KNJIGE:
Božični darovi Ciganova osveta Don Kižot Erazem Pred jamski Fabiola
Gočevski katekizem Hedvika Hildegarda Hirlanda
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
rvezek po Hustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Izdajalec domovine Jaromil
Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Mlinarjev Janez Mrtvi goetač Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana in
poveličana O jetiki
Odvetniška tarifa Pavliha
—.15 —.25 —.20 —.20 —.35 —.25 —.25 —.25 —.25
—.20
—.20 —.20 —.20 —.20
—.20
Pri puščavniku Idealna tašča
BAZGLEDNICE:
Nevvvorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mekta New Vorka po
Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
-.20 -.20
—.03 —.25
—.25
—.35
Združenih držav mali	—.10
veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojn astenska mapa	$1.50
Zemljevidi: New York, Co-	
lorado, Illinois, Kansas. Montana. Ohio. Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.20 j Avstro-Ogrske mali
j veliki vezan —.20 Celi svet
—.80 —.45 —.25 —.30
—.25 —.10 —.50 —.25
—.15 j Velika stenska mapa U. S. —.30 i na drugi strani pa celi —.25 i svet $1.50 OPOMBA: Naročilom je prilcžiti denarno vrednost, bodisi v go-1 to vini, postni nakaznici, ali posta ih znamkah. Poštnina je pri vseh C£Dfth i* mfiPJWH. -	------.... .............
GLAS NARODA. 20. ilARCA, ltfUi.
(ŠF
Jogislovanska
®
■ a
Katol. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
GLAVNI URADNIKI:
Prednik: J. A. G KRM, 507 Cherry Way or box 57, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA-NT, Box 10C, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely. Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5>3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE Zl'XK H. 41» 1 -7th St.. Joliet, 111. PF.TElf ŠPEHAK, 422 X. 4th St.. Kansas City. Kans. JOHN AITSEC. 5427 1/onier Ave.. X. E. Cleveland, 0. JOHN KRŽI^NIK. Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN J! ST1N. 1708 E. 23th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Springs. Wyo. G. J. POREXTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR
1,
JOSF.Pil MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev Ely. Minn.
LOT IS CHAMPA, od društva sv. Sn a Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN" GRAHEK, st.. od društva Slovenec, št.-v. 114. Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb'- pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov sc ne bode oziralo.
Društveno giasiio :"GL A S N A R O D A".
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDN0T0
za mesec februar 1916.
	1 »ohodki:		Izdatki:
1.	4"i4.:»7	500.00	PJ0.00
u.	451.45		292.00
It.	307.1 s		61.00
1	]	—	fJ4.(MJ
	!M).7li	—	43.00
	100.00	—	1>.00
f).	153.13	—	440.19
11.	7M/J7		56.00
1*2.	1 "»7.70		134.32
i;t.	1«;7.7<»		48.00
14.	76.21	—	97.00
ir>.	21I1.97		98.30
16.	1MI.41	1000.00	28.00
17.	55.» »H		
iS	483.27	'»00.00	232.00
1!».	2bl.:u;		7S.00
20.	197.44	1000.0«'	97.00
21.	lb7.2H		53.00
■»•i	190.00		>5.00
	324,3«		51.00
	132.95		98.00
J 7.	135.96		
Os	64.95		^0.00
•J€»			128.00
au	173.16		228.00
	2S8.27		169.00
•iii.	163.29		
	219.8*		103.00
	153.16	—	93.00
	34S.7H		167.00
37.	685.66	2000.1N'	132.14
• i*1	121.65		
39.	lt»6.8»I		140. >6
40.	228.60		139.00
41.	72.84		42.00
11'.	177.40		>5.00
4:i.	110.22		37.00
44.	140.13		27.00
45.	189.68		101.40
47.	172.12		34.tK<
41*	140.4"		23.00
50.	59.32		
r»i.	"1.61		:i5.<M>
	168.07		53.00
	217.50		39.<X»
"M.	126.66		1>.(J0
	117.24		80.00
•M,	100.41		16.00
	129.25		99.00
G0.	94.49		21.00
61.	105.74		77.50
t>4	44.52		
	151.15		
G>.	147.05		21.00
G9	71.24	-	65.00
	54.J6	—	-t4.00
71	234.96		80.00
72.	40.66	—	15.00
i «>,	129.09	—	50.00
76.	56. lO	1OO0.OO	31.00
t ».	61.92		
78.	204.63		79.00
79.	14.99		
81. .	47.24		
Ki.	161.28	—	40.00
83.	76.59	—	12.00
S4.	162.40	—•	92.00
	155.56	-—	41.00
86.	52.79	M*	
8i.	47.61	—	30.00
88.	87.98	-.—	57.00
89.	113.69	—	8.00
90.	56.14		
92.	78.59		
94.	254.40	_	11.00
99	ii5.ia		11.00
100. .	58.00		
101		55.40			
103.		144.19		— 113.00	113.00
104.		54.66		24.00	24.00
105.		100.50		15.00	15.00
106		108.24			
107		36.34			
108		54.14			
109.		58.26		m	
110.		102.09		28.00	28.00
111.		128.89		60.00	♦ iO.OO
112		46.25			
111		235.56		— 63.00	63.00
116.		72.54			
117		37.43		— -25.00	25.00
11-.		26.21		— 49.CM»	49.00
119		22.62			
120.		36.87		10.00	10.00
121		52.77			
Ase v	. št. 210.			1 T 00	17.00
		■fi.iH 412.74			
S k	ipaj 11	549.96	6000.011	5866.77	1 L866.71
lVva številka zuaei številko društva : druga zna e i svote vplačanega denarja ; tretja znači smrtnino;
četrta zuači koliko se j>- izplačalo p« »d pore in poškodnine; {•■■t;; pa koliko so r-lan i posameznih društev skupaj prejeli.
GEO L. BROZICH. glavni tajnik.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K JEDNOTE
Poročilo o umrlih članih iii članicah.
Ases. stv. 212.
Dne 1. marca 1916.
eert. leta Za vv
17.141'. elait društ\a h v. -lož« !•>>>. umrl dne '-7. januarja rovan Iti? . .. £1000. j»ri?st<^pi
ta. št v. 20. ]l.»lfiv V rok 1 k -icduoti

".i Mu Iv9. 01;
društva
< >iii<i. umrl dne 27. januarja • bil za 81000, pristopil k .1
r. Ja-3916. dnoti
690.00 292.00 01.00 o4.00 43.00 18.00 140.19 56.00 134.32 18.00 97.00 98.30 1.028.00
732.00 7S.00 1.097.00 53.00 85.00 51.00 98.00 ♦14.00 >0.00 128.00 226.00 109.00
103.00 93.00 1G7.00 2.432.11
140.86 139.00 42.00 85.00 37.00 27.(K) 101.40 34.00 . 23.00
35.00 53.00 : 19.00 18.00 -O.tK) 16.00 99.00 21.00 77.50
L'1.00
65.00 24.00 >0.00 15.00 50.00 1.031.00
Matevž Lumbar. Gilbert. Mirni. Kojci smrti Hiph<»id Fever 28. novembra 1913.
Filip Raknškar. eert. 17.7vl' neza Krstnika. š:v. ;!7, Clevelun Vzrok smrti: jetika: ztiVarovah 31. avgusta 1914.
Anton Martini, eert. 6494. rojen leta 18>4. član društva sv. Janeza Krstnika. šiv. . Cleveland, Ohio. umrl dne 4. febr. 1916. Vzrok j.mrti: jetika. zavarovan je bil za £1000. pristopil k Jednoti 20. januarja 1907.
Anton BastL eert. 4663. rojen leta 1865. član društva sv. Mihaela. šiv. 88, Roundup, Mom., umrl dne 10. jan. 3916. Vzrok smrti: Oarcirioiia, Prostate Gland ; zavarovan je bil za .šlOOO. pristopil k Jednoti 11. febr. 1906.
Helena Skeri. eert. «>714. rojena leta 1877. članica društva sv. Alojzija, ši. 18. Kock Springs, Wyo.. umrla dne 9. januarja 1916. Vzrok snu'ti: Acute Peritonitis; zavarovana je bila za £500, pristopila k Jednoti 3. januarja 1906.
Jakob Gorene. eert. 994. rojen leta 1853. član društva sv. Jožefa stv. 12. Pittsburgh. Pa., umrl dne 26. januarja 1916. Vzrok smrti: Apoploxy; zavarovan je bil za .81000, pristopil k Jednoti 15. julija 1899. — ^
»Jožefa Nečimer. eert. 8427. rojena leta 1 s72. člauica društva sv. Jožefa, štv. 32. Pittsburgh, Pa., umrla dne ( februarja 1916. Vzrok smrti: Carcinoma, Stomach; zavarovana je bila za $500. pristopila k Jednoti 26. junija 1912.
Vineenc Arko. eert. 1940, rojen ieta 1883. član društva sv. Jože-l'a, štv. 30 v Chisholm. Minn., umrl dne 29. febr. 1916. Vzrok smrti: ubit v rudniku: zavarovan je bil za $3000. pristopil k Jednoti 26. januarja 1903.
Meseca februarja 1916 je bilo izplačano društvom kakor sledi:
Za smrtnino članov in članic ..........6.000.00
Za bolniško podporo in poškodbe ......$ 5,866.71
Skupaj
1.566.73
(9.00
40.00 12.00 92.00 41.00
:i0.00 57.00 S.00
11.00 11.00
OPOMBA
Cenjeni g g.. — Tajniki so prošeni poročati o umrlih članih in članicah v "lavni urad takoj. Ob enem se kliče pozornost nato, da se priložijo mrtvaškemu listu vsi pogrebni računi, kateri pa morajo biti notarsko potrjeni in sicer ne minejo presegati mejo. katero določajo pravila.
Dasiravno je bilo že večkrat naznanjeno, je še nekaj krajevnih zastopnikov, kateri vedno pošiljajo poštne znamke za Otročji ases-raent. Te uradnike uljudno prosim, da bi vsaj nekoliko skušaii nam iti na roko, kajti poštne znamke delajo sitnosti pri sklepanju računa. Zato naklonjenost bodem zelo hvaležen.
Z bratskim pozdravom
Geo. L. Brozich, glavni tajnik.
Smrt kontrolorja Stepnika.
Spiral Ivan Cankar.
(Nadaljevanje.)
II.
To je bil res usoden korak. Stopil sem s euo nogo in zdaj pojde samo navzdol. Zdi se mi. kakor da bi bil prostovoljno odprl vrata smrti. Kar je viselo na meni življenja, je začelo odpadati tako hitro, da niti opazil nisem vsake posamezne izgube.. . .
Človek pogleda nekega jutra na vrt in vidi. da je drevje čisto golo ;in vendar je padal počasi list za listom, tiho in neopazno. Tako se bo zgodilo meni: vsaka kapljica krvi bo izginila počasi, tiho in neopazno, a nekega jutra bodo prišli, in moje oči bodo ste klene----
Oblekel sem črno obleko ter si zavezal črno kravato. Moj cbraz se je zdel vsled tega tako bled ir upadel, da bi se kdo drugi ženi-ral med ljudi s tako neprimerne zunanjostjo. In vrhutega so izgubile moje oči že davno vsako barvo ; punčiee so bile popolnoma bledosive, da so se komaj razločevale. - -. Ko sem si • .vezal kravato, so se mi roke tresle. Odpravljal sem se v čitalnično dvorano, praznovat odhodnico gospodične Helene TrŠanove. Ravne
ko sem zapiral vrata, sem se spomnil, da mi je prišla Helena na misel v tistem trenotku, ko sem pisal svojo prošnjo. In ob tem spominu me je zazeblo od temena do nog.
Sel sem sam. moja žena je ostala doma. To je storila zato, ker ni hotela moje družbe; ona se tega morda ni zavedala, ali meni je bilo jasno....
Predno sem prestopil prav. dvorane, me je obšel tisti grenki čut. ki obide prosilca, predno potrka na vrata. Podoben je bil tudi bojazni človeka, ki si je v sv-jsti u-mazane krivde in sluti, da je njegov greh izdati. Ko sem vstopil, se ne nekateri ozrli po meni, in zapazil sem takoj tisti pritajeni, vprašujoči smehljaj:
— Ali si tudi ti še na svetu ?.. Doklej še misliš vznemirjati žive ljudi?
In za trenotek sc mi je zazdelo, da bi jih prosil oproščen ja.
Helena je sedela na gorenjem koncu mize. Dala mi je roko, a med tem je gledala drugam; pozabila je, da stojim pred njo, še predno sem izpustil njeno desnico. Sedel sem poleg zaspanega dacarja. ki me je pogledal od strani ter se potem ves čas ni več brigal zame. Ravno sebi nasproti sem opazil široki obraz adjunk-tov; ko me je ugledal, je pokimal z glavo ter iztegnil roko čez mizo; nato pa se je najbrž nečesa domi-
slil — prijel je za kozarec .kakor v zadregi ter se obrnil k svojemu sosedu, učitelju Breskvi.
Pil sem mnogo, praznil sem čašo za čašo. in okrog mene je pričela plavati motna, meglena svetloba; zdelo se mi je, da gledam vse obraze skozi zakajeno steklo. Ali bilo mi je prijetno: najrajši bi bil zatisnil oči, zibal se na svojem stolu ter sanjal lepe sanje.
Govorili so vse navskriž, toda jaz jih nisem poslušal in ne razumel. Videl sem, da so vstajali govorniki in zamahovali z rokami ; kadar so dvignili kozarce v visoko iztegnjenih rokah, je nastal hrup po dvorani, in čase so zvenele in vino se je razlivalo. Tudi jaz sem časih vstal — in tudi ob moj kozarec je trčil pomotoma ta ali oni. Drugače pa me to vse skupaj ni čisto nič brigalo.
Spominjam se nekega čudnega hrepenenja iz tedanjih časov: tisti večer me je ovladalo popolnoma.... Samo da bi ji enkrat, samo enkrat v življenju poljubil to drobno, belo roko. da bi s« dotaknil z ustnicami teh tenkih prstkov! Časih sem. sc vzbudi! ponoči, in ko sem so spomnil te drobne roko. teh tenkih prstkov, sem grizel v rjuho od bolečine...
Postalo mi je težko. Megla se je zgostila okrog mene in legla mi je na dušo. Naslonil sem se s komolci na' mizo: dihanje mi jo bilo naporno in mučno; v obrazi sem čutil veliko vročino, in ustnice so mi bile vso ožgane. Večji-del so bili že vsi pijani, in zato ni zapazil nihče ničesar čudnega na meni.
Smejejo se okoli mene, kakor da bi trajal ta smeh na večne čase. kakor da bi nikar ne bilo konca to vesele noči! Tudi jaz bi sr
rad tako smejal____ Ali mor«!.-
je vse to neumnost, morda sn vse to samo sanje. Moj hrbet jc sklonjen, krr mislim, da stoji — smrt za menoj. Ali ni to neopravičen strah, ki izvira samo iz bolno domišljije?
Za menoj ni morda ničesar Tresem se od bedaste bojazni k p kor otrok v temi — a vse jo tihe in strahu ni od nikoder. Zararl' povsem neosnovanega domneva nja si kratim uživanje in obračan glavo od solnoa. Zaradi povsen
|
ne osnovanega domnevanja ____ žvenketanje kozarcev, sem vstal
če upa v življenje surovi obraz jaz — čemu. to sam Bog vedi. _
adjunktov, zakaj bi ne upal jaz? Ali bilo mi je neizrečeno tesno Tako je torej vse skupaj neum- pri srcu. Tisti čas sem se zave-nost in domišljija, in pričel bom dal z vso bridkostjo nečesa, kar življenje od začetka--------j mi ni prišlo na misel ne prej ne
Ah. samo da bi ne bilo domiš- j pozneje____Nikdar v svoj« n živ
Ijije; jasno je. da me je uničila i ljenju nisem imel človeka, ki bi samo domišljija. Tudi moj obraz] me ljubil tako, kakor si predstav-bi ne bil več bled--------] Ijam ljubezen jaz. Nikogar ni bi-
Vstal sem izza mize. ali prijeti; lo,- ki bi mogel priti k njemu v sem se moral trdno za stolico. kaj-1 težkih urah, da bi mu pokazal
ti zavrtelo so je vse okoli mene svoje ranjeno srce in svoje objo in noge so se mi tresle. Ivo sem j kane oči. Kakor zver sem sc skri se obrnil, sem ugledal zrcalo rav-jval. kadar mi je kapala kri iz no pred seboj: moj obraz je bil i bolečih ran.... strahovito spačen; v tenkih ust- i„ tisti čas sem vstal, poln sen-nieah ni bilo niti kapljice krvi, j timentalne zaupnosti, in oči so bile globoko udrte. A na, _ Gospoda> tll(li jaz .. . tU(li ustnicah m v očeh jo ležal tako'(jaz .... jaz som list; ki padl> JU euden izraz, da sem se zagnusil tr* 7 drevesa sam sebi; izraz pohotnega star-' ca, ki se vkljub svoji onemoglosti še ni nasitil življenja.	'
Sedel sem zopet za mizo. In dna prsi so mi je začelo dvigati ir segalo je višje, stisnilo mi grlo in zalilo oči s solzami. To je bila tako grenka otožnost. kakor je dotlej nisem, poznal: vso v meni je tisti trenotek trepetalo od smrtnega straha.... Nekdo blizu mene je govoril prav tedaj z visokim, nekoliko vinjenim glasom.
—	Sele to uro, ko se poslavljamo od Vas, gospodična.... šele to uro čutimo vsi žalostni i:i potrti, kaj izgubljamo ob tem slovesu.... Sole to uro, ko gledamo poslednji krat vašo lepe, vedno vesele oči, čutimo vso praznoto, ki bo ostala v naših srcih po vašem odhodu. .. . Zunaj je jesen in lis-; za listom pada z drevja.... vso kar je lepega in cvetočega nas ostavlja, a nam ostane zima ii — smrt....
Ob tej besedi se je zdrznil govornik sam; prišla mu je mends na jezik povsem nepričakovano Nekateri so se ozrli začudeni nanj, a nekdo ji? vzkliknil na koncu mize s pol osornim, pol pre strašenim. jrlasom.:
—	MolČi. sova!____ Odkod ti
pride smrt?
Kako je končal, ne vem natanko. Pil sem med tem mnog( n vsega, kar se je ztrodilo poz •leje, so spominjam samo še ne-iasno. Tu zoperuo mi je, če se spo ni n j am tistega večera.
Helena ni odgovorila na zadnjo napitnico; toda ko je utihnilo
Ali ko sem stal in še prodno sem dokončal stavek, se je hipoma razdelila megla pred menoj, in ugledal sem omizje .... dolgo omizje samih surovih, polpijanili obrazov. Sami surovi, polpijani obrazi vsenaokoli. po vsej dvorani. in začudene, razžaljene in prezirljive oči so gledale name od vseh strani. Zdelo se mi je, da padajo ti pogledi na obraz kakor zaušnice, da se mi plazijo po koščenih rokah navzgor, po obleki, na vrat in na lica. same gnusne gosi'iiiee....
Stal sem kakor na sramotnem kamnu — v za smeh in zgražan je poštenim ljudem. . .. Ostal naj l»i bil doma za zaklenjenimi vrati — gobavec, ki se ga ogibljejo od »la leč. V trenotku, predno sem se-del, mi je prišlo do grla, da bi z; kričal, da bi jih vprašal, kaj sem jim storil. „Molčali so vsi okoli mene, ali jaz sem slišal besede, polne zaničevanja in sovraštva; vpilo je po dvorani s hripavimi irlasovi, da bi jih ne mogel pre-kričati____
To je bil divji, blazni strah — pred smrtjo: da bi se ne ženim -li drug: drnge<?a. bi me bili pobili s pestmi na tla. Telo mi je dne-lo obnemoglo in udje so mi bili kakor iz mehkega voska; sedel sem in gledal s široko odprtimi očmi. a videl nisem ničesar.
Na odru so se oglasili glasovi klavirja; padli so v tišino, kakor da bi zažvenketalo srebro na tleh
— Donite mize v stran. . . -(Pride še.)
KO-AMERIKANSKI

za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg beril*';
Domovini in naroda. (Pesem.? Običajni Koledar. — Btraine itdTllftf* «— Krogla. — Maska. *—« Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. —T Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev, <■— Dnševni blisk. « Pri sanitetnih kolonah, na bojišču, Ekspl** aivne snovi. • V lekarni "Avstrija".• Iznajditelj podmorskega čolna. Gralipolia in Dardanele, t-* Julija Romaiii. — Rmena pofcast. Doživljaji y sraku. -— Podzemljsko roeBto v Wieiiczki. « Čustvena udova. « Kovač. •««• Kclonijakia posestva Nemčije. Bodočnost Evrope. Urednik. Pohabljenec. » Le Betail. »—• O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankav, i— Kako nastane etrelni jarek, — Kdo je bil t — Klasični topovi. Pes v vej* ci. «—> Belgijska armada. —- Pri generalnem »tabu. O podobnosti dvojčk#& ^ Ljubi denar. Srečanje. » Mobilizacija ▼ Venezueli. *--« ftpecialitet«. « Prvi polet iz Evrope v Ameriko, Čudile »godbe. <—■ Bdeči trak. Prsglft^ dogodke? »vftovrsi vojn*. —* Kitaj ski tipL«—« Singlmce, —* OglanJs
Klika:	.
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. —• Sestanek nemKkčga !$ avstrijskega cesarja. * Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisa. Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalS-ne avstrijske granate. ^ Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. Italijanski bersaljeri v boju. ~ Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. —• Ita* lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni e A svojih ob priliki bega iz Varšave.*— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane «1 avstrijskih topov. — Avstrijski rojaki, katere so vjeli Italijani na goriški trsu« ti.»—«Učinek avstrijskih granat v Z agradu. • Ameriški podmorski čoln, tVojni arsenal ▼ Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. «—« Fort Itv, 1| pred Przemjrslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom.«-« Siga strijska havbična baterija v akciji- — Pogled na del Varšave. Bolgarsli čete nm gorskem prelazu ob srbski meji. <—« Avstrijske prednje straše v siji- —■ Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. Prizor is Lvova Učinek avstrijske granate t Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem —« Ruski vojni jetnikL Vodljivi angleški trakoploy, ^ Bcve« ■ PrestrclJ« Bikem. « [Triglavska p«for]& ^


rti
SLOVENIC PUBLISHING CO.
il SOBTXJLMDT BTMMM%
___
BW* YOJUC, m. m
»
J
GLAS NAi&ODA^^. MAJICA. 1916.
Medvedarji.
Spisal Rado Murnik.

aUVu
g«*ira
ikuv«*c. le z iiu u vabil ldavlir biu k Praproti lik lejra tvoriučar v prveui nad
»mejal in ta-11 deleži lova. e vami. go*[>o<l
V.v b
OJlg i a ur
L
po zajtrk uradi «,skr jfirttta, mta ja, ko *»ta K**d**la
stropju Rakitovske g-raičine sama t»kupaj iu kadila *iuodk*.\ 4'Zabavali bomo imenitno, verujte mi! Tu kaj hočete danes v nedeljo popoldan v Ljubljani? ISaj *e odpe Ijete tudi lahko zvečer."
"Kam pa jo nameravat*.- odri niti?" je vprašal Likavee, za svoja leta skoro primeren mož
"Na medvedu!" ji* odgovoril n* kam svečano graščinski upravitelj. "Zdaj v decembru je pravi Ca* za to."
"No. to pa /e bolje opravite lire* meu»% frtHpod Praprotnik"', ife j«* branil t\orničar. Ko pa mu je (»skrbnik zacepetal nekaj na ubo, s«- je glasno za koj obljubil, da s
"Kdo bo pa .št upravitelj V
*'l)voj«- fftMpodov lz bližnjega »ukovja, dvoje imenitnih lov-Prvi je voditelj zemljiških Močil ni kar. Žejni možakar malone vsako noč domačo inerkoveo in jo prodaja drujro jutro /a divjejfa mačka. Korenjak je pa tudi naš novi davčni pristav šota. Ta čudni mladenič vam strelja kozle tako v zasebnem življenju kak<»r v daveiieiu uradu. In pravzaprav le zaradi njega se vzdignemo danes ua kosmača-go-dmjača."
"Kako to'.'"
"Prejšnjo soboto suio intleli Močilnikar. Sota iu jaz v zabu-kovski gostilniei "Pri veseli kobilici '. .Med pogovorom je prišel na uiet tudi lov. Ob tej priliki sem omenil, da me popade vselej silovita razburjenost, kadar se bližam itn dvedjemu brlogu. Pritrjevali so mi vsi. le šota je delal vodo iu gonil neprestano,' da ga jo medveda prav tako malo strah kakor pa veverice. Ta preoblečeni rov-tar trdi vedno nasprotno in hoče vedeti vedno vse najbolje; to ga je spravilo /e z marsikom v zamero. < akaj, se m si mislil, tebe moramo pa vendar enkrat malo postaviti na led! Povabil sem ga torej /.a danes."
"Kaj pa. če s*- skuja?"
"Pa plača p« t butci j šampanjca. No — tega ne utrpi! Kajši pride. Saj je tudi že povsod raz-bobiiai in raztrobeirtal in se imo-liitil /.lasti zabukovskim krasoti-eain, da se pripravlja na medveda. Ta bahavost je pa živo skelela gospoda knjigovodnika Močilni-karja, ki mu j«' že dolgo gorak. n- vem že zakaj. Zato je obljubil tudi on. tla se nam pridruži, če*». d.i se lie boji lie leva ne tigra, ampak kvečjemu svoje zakonsk* grliee doma!"
"Gospoda sta /•• tukaj", je ja-"v i I oskrbnikov sluga. Gabronov Balant, in zanieljiv smeh mu je šinil proko guboličnega rjavega obraza.
Takoj za njim sta dospela pričakovana gospotla.
"Dobro jutro! Muco imam, pa iiudo muco! je vpil gruntovni-čar Močilnikar, suh možic srednje rasti, v težki zimski suknji, segajoči mu skoraj do peta. Zabuhli obraz z vi.šn jevkastimi klobasami pod očmi mu je bil j>oln rdečih mozoljev. Ob vsakem koraku j<-pogledal na tla; obstal je sredi sobe in s'- priklonil.
Za njim j.* vstopil nagizdan gospode k. davčni pristav Sota. v kratkem kožuhu in usnjenih do-kolenkah, s puško na rami in s črnim ščipalnikom na nosu.
Praprotuik je predstavil gospode in odnesel Sotovo puško iu torbo v kol k vratom. Prišleca sta S t •dia, I talant pa j«' prinesel zaseke, kruha iu slivo vite.
Dasi je imel gospod ^ločiluikar v zimski suknji iHitaro poluo brinovca, je vendarle hvalil oskrlmi-kovo slivov ko iu se pridno napajal > njo.
Pa jaz ne bom streljal", je o-zuauil. "Samo nadzoroval iu beležil bom. Strelja naj moj ljubi prijatelj Šota tukaj, ki pričakuje od njega vse Za bukovje ubitega medveda."
"Kako pa bo?" se je podvizal Sola, ne da bi se zmenil za ubad-Ijive besede knjigovodje, iu se na sloni! z dolgima rokama na mizo.
"Vse je urejeno", je odgovoril upravitelj Praprotnik. "Lovili bomo pa brez goujačev in brez psov. Moj izkušeni medveda^ Ba-lant je zaprl zver v njenem brlogu in zabil luknjo z <i**»kaTni Treba jo je samo vunkaj spoditi in CMtVtftitb"
bije deske in uide?" je povzel zopet davčni adjunkt Sota.
"Ne bo. Saj ne more!"
Medtem je poinignil Praprotnik Bahuitu. Ta je žc vedel, kaj mu je storiti; vzel je skrivaj torbo davčnega pristava iu v sosednji «»obi po gospodovem naročilu zamenjal zaradi varnosti ostre patrom- s praznimi.
" Prosim, gospod, voz je pripravljen", ji,- prišel poročat Ea-lant.
Močilnikar si je dal naliti še dva šeutjanievca povrhu.
"Na zdravje medvedu!"' je kri-čal in zlobno škilil ua Soto.
Spodaj je čakal voznik z iest-vamani. Lovci so sedli po dva in dva na deske, položene počez. Vozili so se dobro uro. M.edpotoma je drobil gruntoviličar razustne kratkočasuice o Židih iu Ogrih. Ustavili so sc pred krčmo majhne vasi in zapustili lestvaue.
"Zdaj poj deva midva z gospodom Likavccm k mlinarju"', je dejal upravitelj Praprotniku. "Nekaj malega imam tam opraviti. Potem greva po stezi, ki bi bila gospodu Močilnikarju in go-spi>du Soti prestrma. Snidemo se na Košat niči. l>a se vidimo zdravi in veseli! Z Bogom!"
Solnee je inežalo za sivimi oblaki na nebu... Prejšnji teden je bilo odmeknllo, topel jug je raz-tajal in popil prisojnim bregovom Ves sneg.
Balant je zavil po ozkem potu v gorovje in svojemu vivčku za-lovoljuo izvabljal neblage dišave. Za njim je stopal Sota. Naj zadnji pa je bil Močilnikar. deloma 'uto. ker je bil najpočasnejši. deloma pa zato. da je laglje pokušal svoj brinovec. Tako so hodili debelo uro.
"Kje pa je h ta vražji brlog.'" je zagodrnjal Močilnikar.
"Bomo precej tam. gospod!" je odvrnil Balant. Iztrkal je svojo pipieo. jo lepo ostrgal z mezincem in se obrisal ob hlače, zakaj i-islost je ljubil mož nad vse. Nato je spravil vivček in krenil na 'evo po tegotnem plazu navkreber.
"Oba, oba — to pa že ne bo nič!*' se je pritožil gospod Močil likar in obupno gledal po vrtoglavem potu. Komaj je še pobiral stopinje.
"Bo že. gospod, bo ž«
Lo
gu K za me-
•zpodbujal Balant. noj!"
"Pa vsaj malo počakajte! Oba. mož! Poč i vajino nekoliko! To gre tako na strmo, da bi sc laliko gri-iel v kolena!"
Ko si je gospod Močilnikar oddahnil, so se pomikali dalje. Balant je liodil varno kakor v ravnini. šota je lezel ob kraju, se o-prijemal vej obrobnega drevja in se opiral ob pu^ko. Kmalu pa je minila potrpežljivost tudi njega: začel je godrnjati. Daleč spodaj pa je lazutal slabotni knjigovod-tiik in stokal na gla.s.
Kajne, muca, muca. hehe?" ga je dražil Šota. Akotudi je bil sam ves usapljeu in upehan, ga je veselilo vseeno, da trpi njegov bližnji še več. "Ojej, muca!" Komaj pa je to i z pregovoril, in že mu je zdrknil črni ščipalnik spot-uega nosu in s»- razletel ob gru-šiču. To je veselilo zopet gospoda Močil nikar j a.
"Na —!" je viknil. "Zdaj bo pa medved izgubil vsako spoštovanje do vas. ko mu ne boste mogli .stopiti več tako po gosposko nasproti."
Balant se je smejal oljema. Naposled so bili vsi trije srečno na vrhu.
"Zapomnite .si. Balant"". je so-pihal Močilnikar ves moker in zamazan. zapomnite si. kdaj ste me videli tukaj gori! Oe bi bil prej vedel, da bodo težave take, bi bil rajši doma ostal v poste-lji."
Pot ga je tiznojila in užejala strašno. Stregel je svojemu ]>ožc-lenju do site volje.
Potem so hodili ob robu prepada in prišli na brežino, ki se je na eni strani nižala v romantično lokavo. obrastlo z borovci in starimi smrekami, na drugi pa prehajala v močvirnato čret. Odtod se je obrnil Balant zopet na levo in gnal utrujena popotnika skozi goščavo po izkrčeuih fratali čez hlode in panje, preko struge izjeda-vega hudournika, po kotanjah in dragah do precej velike goličave. Ondi so se sesli sprekoma z oskrbnikom Praprotnikom in tvorni carjem. Posedli so po suhih ska-liuah in se krepčali z jedjo in pijačo. niastavi gospod &ota jim je jel priprovedovati nekatere svojih velečudnih lovskih doživljajev.
Enkrat sem ustrelil na Tirolskem dva lepa zajca, oba mten-
I»a nisem dobil ničesar. Iu lej ga vraga — naposled je moj pes vendar vzdignil kar dve zajca iz lože in ju gonil po njivi navkreber. Kaj pravite.' Ne enega, ampak dva! Skakala »ta le|K> v&trie.T "
"Prejkone sta bila zaročena", um je prestrigel besedo gospod Praprotnik, "ali sta pa letela že na ženitovanjsko potovanje.*'
"Sprožil sem. obadva petelina in zajca sta bila moja!" se je ba-hal gospod Šota, kakor da ne bi bil opazil zasmehovanja vesele družbe.
"Bržkone ste vzeli desnega na levo muho. levega pa ua desno, če ne, bi bili zgrešili vsakega posebej!" se je norčeval gospod Močilnikar.
"Prosim, gospoda!" je nadaljeval gospod Šota. "Nekoč sem — tudi v Tirolak — slišal tožiti zajca. Hitel sem bliže. Zaglc-dal sem rdečkast klobčič na tleh in ustrelil v živo kopico. Ubil sem lisico s štirimi mladiči vred. zajec pa je čil Ln zdrav odnesel pete. Kaj:"
"A — ta je pa že prehuda!"' je vzdihnil gospod Praprotnik. "Sv. Hubert, prosi za nas! Ta lisičja družina menda ni bila čisto zdrava na možganih!"
"Tirolske lisice so povprek nekoliko udarjene", je pripomnil gospod Močilnikar.
Glasan smeh se je razlegal po tihem kraljestvu Diane. Gospod Sota ni hotel neveriiikom povedati nobene več. Lovci so jo mah-lili naprej, dokler ni Balant obstal na vrhu strmali: dejal j" kazalce na usta. ^ »ocenil, gledal z malimi črnimi očmi nekaj časa predse doli in se obrnil.
"'Poglejte tisti lirast tam na skali!" je dejal tiho.	i
Šola je stopil previdno bliže.
"Ali ga vidite?"
"' Vidim."
"Dobro. Pod njim v skalovju, tam je naša zver!"
Tedaj je Soto nekaj zazeblo o-koli srca.
"Vas je kaj .strah?"
"A -— kaj se-! Cisto nič!'"
"Boste že videli, kaj se pravi medvedu nagajati!" ga je plašil j eel j a j o očilnikar.
"Nekaj bo. kar bo!" je modro rekel Balant. "Zdaj moramo doli."
£*c/; nekaj minut so staii pred medvednico. Od visoke navpične stene se je bil pred davnim ča-som udri velikanski usad. Med dvema uloinkoma srepe peči je o-stala prostorna votlina. Dvoje smrek je stalo kakor dvojna straža na desni in levi strani vhoda. Zapirala so ga močna vrata, zbita >d sirovih desak. Da jih kosmati ujetnik ne bi mogel odriniti, je bil zabil Balant debel kol prednje v talo zemljo. Skozi prevrtano zgornjo desko je potegnil močan konopec, ga zavezal in ovil njegov drugi konec okoli trdne veje hrasto, ki se je bil utrgal z vrha pečine hi potegnil s svojim kore-ninjem veliko kepo zemlje in kamenja za seboj na skalo.
"Prosim, gospoda, pripravite puške!" je velel oskrbnik. "Zdaj spleza Balant na vrh skale k hrastu nad brlogom, da vzdigne zapornico. Štel bo: ona, dve, tri! Na tri bo. mrcini izhod prost. Bodite vsi dobro pripravljeni! Kosmatinec skoči vunkaj kakor strela!
V tem je vzel Balant štiri žvep-leukc iu odrezal od njili neenake koščke. .Zakril jih je v pesti tako, da so bili videti vsi enako dolgi.
"Kdor potegne najkrajšo, nje ga postavimo pred medvednico", je dejal in ponudil gospodom klinčke.
'"Ne bo treba"', je rekel upravitelj. "Gospod Šota naj ima pr vo številko, zakaj on ima izvrstno dvoeevko in strelja izborilo!"
Šola se je zdrznil in obledel... Vsi so videli, da je strašno razburjen. Z drgetaviini prsti je porinil naboja v cevi in napel oba petelina.
Postavili so ga sedem korakov pred votlino. Zver je mogla le naravnost naprej proti njemu ali pa izhodno na stran. Tam pa naj bi ji zastavljala pot oskrbnik in tvorni čar; umestila sta se komaj deset korakov pd Šote.
Veseljak Močilnikar pa se je utaboril par korakov zadaj za Šo to ob deblu stare bukve, pokritem z azevino iu gobami. Na suha ka menita tla je pogrnil svo-j plašč, uprl levico ob bok in položil desni kazalec na eelo,
"Jaz ne bom dražil divjega medveda, ki mi ni .storil svoje žive dni nič zalega", je preudarjal sam pri aebi. "Jaz že ne! Tako siten nisem. Pa Še natešče! Ne, vesel bom, ee me le on pusti pri miru! Saj dosti po pasje životari po teh strminah! Da ae mu pa ne
krat!" ja pravil resno in važno. še prej caa-J"Lovil sem-bil |e ves ljubi dao, £s&g-f>JEfiieil sLiae cedfle po meni,
moram okolico tukaj malo parfi-mirati. To je ena! Potlej se potuhnem, kakor da sem umrl. To je druga! Zakaj medved, čeprav utrjen, bi utegnil biti nahoden in bi..."
Hudo ga lomil divmavec. Hitro je izlil zadnje kaplje brinovca okoli in okoli zimske suknje, legel nanjo, se skrotovičil, so zavil in zatisnil oči.
"Tako-le, mislim, bom mrliču zadosti podoben", je mrmral. "No, truden sem dovolj. Ali sem preveč slivovke ali premalo brinovca, ali j)a narobe, da je ostal eden izmed njiju premočan, kdo ve? Lahko noč... Pišite me v uho!"
Vse drugačne skrbi so mučile treznega Šoto.
"Le čemu stojim tukaj v taki nevarnosti!" si je očital odkritosrčno sam sebi. "Katera hudoba, me je zmotila, da sem šel svojo kožo ponujat tako poceni! Še nekaj trenutkov — in medved se zakadi v mene! Da bi ga jaz zadel? Jaz? Iu če bi bit tacman privezan, ne! In če ga ne zadenem precej do smrti, je po meni.
"Poglejte no hrabrega gosjvoda Soto!" je opozoril Praprotnik iz-tilia Likavea. "Bled je revež kakor ovčji sir. Čudim se, da nam sploh še ni ubeguil."
"Jaz tudi", se je nasmehnil tvorničar iu pristavil naglo: "Kaj j »a je to?"
Od bukve je prihajalo krepko in redno h r kanje.
"A — muca smrči!"' je šepnil oskrbnik.
"Pa prav pošteno vleče dreto!"
"Preveč se ga je navlekel mo-žiček. — Pst. gospod -Šota!"
Sota je vzdignil glavo proti Praprotniku.
"Meni se zdi, da ste lnzburieni. A?"	' I
"Prav nič."
"Psi se vam tako tresejo Toke." "K — iuraz ml je!" si je izmislil Šota naeelem. dasi je vse teklo z njega.
"To je kosmata laž!" je dejal upravitelj tvorničarju in se okre-nil zopet k Soti: "Ako vam ni po-všeč. da stojite tako blizu nevarne živali, pa menjajte z gospodom Likaveeni ali pa z menoj. al. pa stopite pet, .šest. korakov na-zaj!"
"Najrajši tisoč!" si je mislil Šota ves trd, vzdihnil, pa vendai odmajal z glavo.
"Nočete?"
"Bo že. . . "
Tačas je legel Močilnikar na drugo uho in nehal hrgoliti. Pri hrastu nad brlogom pa se je prikazal Balant.
"Gospodje, pazite!" opomni glasno in prime vrv.
"Torej, gospod -Šota", ga hrabri Praprotnik. "bodite hladnokrvni! Nič se ne bojte! Dobro ga vzemite na muho! Merite v uho ali pa v žrelo in sprožite začasa!"
Vse naokoli je tiho. Nič se ne gane v temnem gozdu. Vsi gledajo z napeto pozornostjo proti pre duhu...
"Ena!" zakliče Balant.
Šoti jamejo uklekati kolena in vedno huje se mu trese puška v rokah.
"Dve!"
"Oh, kaj bi dal, da bi bil zdajle doma!" vzdihne Šota. Hladan pot mu oblije čelo in po hrbtu mu gomazi kakor trop mrzlih mrav-'jineev...
"Tri —!"
Balant nategne konopec. Preu-no pa še vzdigne zapaž, že vrže Sota puško od sebe in poizkuša splezati na bližnje -drevo. Vendar od samega strahu ne -more visse in se zgrudi napol živ ob deblu n.i kolena.
Iz brogla pa se zažene z enim samim skokom temna postava domačega — kozla. Nedaleč preti Šoto obstoji žival in spozna svojega sovražnika, zaradi katerega je morala biti zaprta toliko časa z zavezanim gobcem. In kozel po-kim;u gre po rakovo nekoliko nazaj in se zaleti z mladeniško ognjevitostjo v nasprotnika, da trči dvoje glav z zamolklim trkom skupaj. Osupli Šota sc zvrne v znak. Toda predno se utegne pobrati, ga naskoči trkavi kozel žc v drugo. Premagani lovec se zavali v stran na Močilnikar j a*iu ga dregne s komolcem nemilo v želodec.
Od bolečiue se zbudi gruntov-ničar mahoma pod svojim plaščem. Ko začuti nekaj težkega nit sebi, pomoli roko izpod suknje in otipa kožuh gospoda Šote.
"To je medved!" se prestraši in se takoj iztreine od same zone. "Zdaj me bo konec!" si misli in jame tuliti r "Kaj bo z mojo ne-umrjočo dušo? Režite me!"
"To je moška beseda!" se gro-bota Batiešt
POZOR, Slovenci v La Salle, III., In 1 okolici!
Kadar potrebujete kočije za pogrebe, ali krste, voznika za prevažanje pohištva, ali potrebujete!
- , t stita v prisrčen smeh. Balant, že j
spodaj, se smeja in razteza usta
do rjavih končnikov, se drži za
trebuh in skače od veselja po eni
nogi. Kozel pa voha živo kopico
in huska nejevoljno.
'-Soli. soli! Na solil" ga vahi premoga, pokličite telefon Štev. lialant. ga ulovi in mu odveze nagobčnik.
"Pomagajte! Pomagajte!" se dere Močilnikar še vedno pod plaščem. trdno preverjen, da je že na robu večnosti. Naposled otiplje človeško roko onemelega Šote. so odrgne in široko zazija od začudenja.	'
"Izborno! Izborno!" oni trije.
"Olia —!" se zavzame gruntov
IŠČE SB
delavce za delati v usnjarni. Dobra plača in stalno delo.
C. Moench Sons Companv, (12-2 v d)	Gowanda, N. T.

EDINI SLOVENSKI SALOON
418 W in jaz vam takoj postre- ■	v Dulllth, Minil,
žem. Se vain vljudno priporočam I Rojakom Slovencem naznanjam, JOHN ŠETINA,	!da se nahaja moj SALOON pol
1142 — 5th St., La Salle IU. bloka od Union postaje na desni (9-24—3)	' .strani W. Michigan St. štev. 413
Za obilen posest se priporočam.
ZAHVALA.
Spodaj podpisani se najsrčnej-j še zahvaljujem vsem, kateri so mi bili na pomoč v žalostnem položaju smrti mojo žene, kakor tudi vsem društvenim odbornicam dru-
JOS. SQHARABON.
pripomogli.
Frank Sadar, žalujoči soprog. Chicago, 111., 14. marca 1D1G. __(17-20—3)__
PRVA HRVASKO-SLOVENSfcA TOVARNA TAM8URIC V AMERIKI
uičar. "Veste kaj, gospod Šota. štva sv. Neže W. C. O. F. v Chi-to se mi zdi pa vendar za malo! cagi, posebno predsednici in ta j-S Slišite? Ali ste obsedeni, ali kaj "iei, ter vsem, ki so mi več ali vam je? Doli se izgubite z moje manj v čem pri osebe, vam pravim!"
Naposled vendar vstaneta obadva.
"Kaj pa — medved.'" vpraša gospod Šota nedolžno in debelo potegne sape.
"Me-e-e-e!" se oglasi k«zel ravno pravi čas in vsi prasnejo izno-va v smeh.
Gologlav. ves razmrsen in povalja u, je hotel gospod Šota nekaj povedati, prejkone nekaj velevaž-nega, pa žalibog ni mogel govoriti, tako ga je silila sapa po smrtnem strahu.
Ko so se vračali, je moral preslikati še marsikatero skelečo. tem pa še ni bil izpraznil kupe, bridkosti do dna. Po oskrbniko-j vem naročilu je vozil voznik ta-j ko. da so dospeli skozi Zabukovjej prav takrat, ko je bilo opoldne, po-maši največ ljudi na trgu. Zato ni; bil majhen dirindaj, ko se je pripeljal Sota s kozlom in /. debelo buuko na čelu. m
In kadar davčnemu adjuuktu zopet vzraste greben, da se samo-hvalec prevzame iu le preveč meglo tlači s svojo korajžo iu vrednostjo. upade mladi ustač takoj z besedo, ako ga kdo vpraša, kako mu je bilo kaj pri srcu takrat, ko se je trkal z "medvedom"! Take dni je gospod Šota jezen sam nase in na vse i ovce, hudo .jesen na vso divjačino, zlasti pa na vse kozle tega nagajivega sveta.
POZOR ROJAKI!
JACOB WAHČIČ,
i Najubrw»§nije mazilo zn ženske la.»e. kakor tud! ra mnžke brke in brado. Od tetfa mazila zrastejo ▼ . 6tih tednih krasni trem ti in dobri lasje kakor tudi , možkin kra&ni brki in brada in nebodo odpadali Id t oeiveli. Rt-vmatizem. kci-tibcl a!i trganje v rokah, priporoča B6 vsen.	v križu, v osmih lint-h popolnoma ozdrm-
ci	, .	vim. rane. opekline, bule. ture. kraste in jrrinte.
310YCIi3fcim tam- potne nop-p. kurje očesa, ozebline v par dneh ix>-hnrnSWJrr,	t polnoma odstranim. Kedor bi noje zdravila brez
OUra-Kim IOO.Om: I U,pch» ral,;l mu jamčim M $.->.00. rinite takoj po kakor tudi P0Ba- ct;cik- knjižico in žepni Koledar in pošljite i cent«
«	» markah za poštnino.
mesnikoin, ki lju-j bi jo tarobuie. V i
tej tovarni se ude j 1092 E. 04. St.. Cl«vland. O.
lujejo tambnre pc ' nitjiiovejiem aisi«-mu in ti«jpopelnei-iih umetniških ut-črtib.
Okrašene no z bi seri in vaaiovret ni m i rožami.
Velika zalog* va&kovrHtnih goda in najboljših «rra aiofopov ter fiuil. slovenskih ploSč i. t. d.
Velik; iluetrova- J ci cenik e slikami požijpru TBikcmu »astenj.',
Dr. Richterjev 1 PAIN-EXPLLLER
za rtTmitičM bolečina, okorelost in oeftb-} čnost sklepAV' in mišic
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj.
f-^. v lekarnah ali na ravnost od
Rad bi izvedel za moja dva prijatelja FRANKA ČEL1GOJ in JOHNA L1POLD. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve za rju naslov, da ga mi javi. ali naj se .sama oglasita. — Joseph Potepe u. Box 242, St. Marys, Pa.
(18-21—3)
POZOR!
HIPN0TIZEM
Izšla je vsezkozi zanimiva j knjifra, kakorsne Se nimajo Sliv j venci ne tu ne v stari domovini. ; Kdor jo bo naročil, jo bo z užit- J kom prebral in dobil vpogled v i marsikatere stvari, o katerih do-zdaj Se slutil ni.
Knjiga ima preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navadeu človek za nenaravne.
Stane 60 centov.
Oni. ki ni ž njo zadovoljen, naj jo vrne in dobil bo denar nazaj.
Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA". P. O. Box 1611, New York. N. Y.
Benčic
Clair At*.
S:-4 F- AD. ite^r BRIGHTER Štete &C0.
74-30 Wacbujtoo Si. New York. N. T.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi uiene za cene vpra.-aie. Uprašanje Vas stane le Uc. pa si btxlete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
MEST M HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica.
Koncem leta 1915 je imela vlog
48,500.000 kron.
Sprejema vloge vsak delavnik iu jili obrestuje po
Rezervnega zaklada
1,330.000 kron.
41|20|O
brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VABNA in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade
Vi a varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja ua zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5*4%, izven Kranjske pa proti Praprotnik m Likavee se spu-obrestim in proti najmanj %% odplačevanju na dolg.

was
• /
GLAS NARODA, 2>0. MARCA, 1^16.

I rr
EMILE QABORIAU:
GOSPOD LECOQ
Nadaljevanje .
J
Tfdi.j s.-m pa zaslišala spodaj korake. — Marija so vračala.
stopila s m v «.N.'diij., sobo in priprla vrata, — Vse sem namree hotelu slisati m videti.
Marija je vstopila. Bila je vesela in zadovoljna. — Začela je opravljati \e»"-erjo /.u ilve oselti. - - Za kogJi jo napravlja* — Za ko-i\a dritjrejfa kot za mojega moža Maivijala.
Toda. /a k a j ne pije svoje juhe.' Čakaj, /daj' — Stopila je k kaminu, vzela v roko sk«wiclie<j in izpila do dna.
—	Zgodilo se je!
Strup je začel že p<. par minutah delovati. — Prebledela je, na eel u so *e ji pojavile rosne kaplje.
O. moj Bog moj liog — kaj mi je! — je šepetala in se Oprijemal« mize.
Slednjič se je opotekla in padla na tla.
Stopil* sem iz sosednje *obe.
Ko nie je zagledala, je naši roku odprla oči in rekla s šepetajo-eim ffiasua: — Ti, Blanche?
—	Da. jaz sem te zastrupila, ker si mi uropala moža.
Moža? Ali noriš.' — V enem letu sem ga samo enkrat vi-i'ela ni še takrat »va se pogovarjala komaj par minut.
Seveda. Par mint zadostuje. — Dogovorila sta se. da m* bosta iioeoj zopet videla.
Njega pričakujem. - 1 > ti moj Bog! — Jaz pričakujem mladega barona Escorvala, mojega moža.
T-"iaj s. m mislila, da se podira zemija pod menoj. — Morilka - tu morilka' Poiiedolžuem sem jo umorila! — Planila sem k "j*\i. poljubljala sem ji noge in jo začela prositi odpuščanja.-—Prepozno. prepozno.
Se enkrat je odprla oei in zašepetala :
lilauelie, opi-oščain ti. toda samo pod enim pogojem: — Sina mam. katerega oče je moj nio/ Kscorval. t .»n ne ve. kje se nahaja. Prisezi mi, da ga boš poiskala iti mu ga izročila.
—	Prisegam ti pri živem Bogu. — Toda, kje je otrok? — Kje je/ — Povej ! — Govori!
Toda ona ni odgovorila, bila je mrtva.
Tedaj so s. vrata odprla. Hotela sem pobegniti, pa je bilo žo pr> pozno. Na pragu je stal Cliupiu in se zauičljivo smejal. — To ste l a dobro napravili, gospa markiza — je rekel.
Zatem me je potegnil skozi vrata.
Ko sv a bila oddaljena par korakov o hiše, je skočila iz zasede - ' .. i".-tava in za bo. j!., < liupina. Naslednji dan sem slišala, da jc umrl za ranami, kater-- mu je bil zadal neki Piemenotez.
Zatem sent s.- kmalo preselila v Pariz. — Poizvedovala sem po o* troku ter živela v miru in zadovoljnosti. — Toda to življenje ni trajalo dolgo. - Nekoč je prišel k meni mladi Chupin in zahteval od m mi-' denar. k<-r mu ga nisem hotela dati, je rekel, da bo vam (>ts;tl i ia sem ta/ umorila Marijo. S tem me je seveda tako preplašil. .ia s, ni niti dala vse. kar je hotel. Nemorete predstavljati, .. ;ko siraštii trenutki >o bili to. — Globoko sem se oddahnila, ko sem izvede-Ita. da .j-' bil ta človek pri nekem cestnem pretepu ubit.
l'o preteku četrt leta mi je pisala udova Chupin. — Rekla je, <!a me '<■■» čakala v -\oji krčmi. - Sla sem tja, in takrat ste mi vi sledili. Ko sem dospela tja. mi je rekla :
Prosim vas. pridite na pustno nedeljo ob desetih zvečer v mo-krčrno. Marsikaj boste izvedeli pri tej priliki. — Prišel bo tudi Marijin sin.
Do11»o časa -eni se obotavljala, slednjič sem se pa odločila. Spr- mljala in- j. moja zvesta hišna. Katuila. — Škoda, da sem naznanila svoj priho«! pismeno. K<> se je začel v krčmi pretep, sem lobegt.ila tu povedala Mlouu. da ima starka v predpasniku moje 1'ismo 1'odal s. j< v krčmo iu s, vrnil s pismom. Če bi <su bila dobila policija, bi bilo naše ime omadeževano.
Po teh b< •<! »it je padla nrMv.'-na žena pred vojvodom na kolena m ga začela prositi:
—	Marcijal. Marcijal. prosim te. oprosti'
Vojvoda jo je pogledal iu ktm besede odšel v svojo knjižnico. — Ženina sipo-.,-d ;;(1 ]e do dna duše pretresla. — Mučila ga je velika krb	Ah m »nI njegov boj brezuspešen ' Kdo je bil oni sovraž-
nik. ki je p..klical omeiijtiit tri capine v krčmo pri "Greuadirju" -n jim naročil, d«i naj napadejo mojo ženo? — Brez dvoma mladi l.aclietieru l*o la k,- j.- zdaj a < e jc v Parizu, preti moji hiši še vedno nevarnost.
Vrata s., sc odprla in \stopil je zvesti komornik Oto. — Vojvoda mu je /. i 'bra/a bral .-la mu prinaša same dobre novice.
tiospod vojvoda je rekel komornik lahko ste veseli. -Laeheti« ur vam ne bo več delal preglavic. — On j» mrtev.
-	Tako? — Kje »i pa izvedel!
\ se javne bolnišnice sem obredel iu povpraševal o takem ia takem človeku. V bolnišnici Dieti so mi povedali, da so prinesli na pustno nedeljo /več. r ua rezilno postajo nekega človeka, ki je imel \ so razbito glavo. Ponesrečil s,- je bil v nekem kamnolomu v ne-posredui bližini krčme pri " Greuadirju" Par ur kasneje je umrl. — vCo sem jaz /<lal / i njegovega s4»rodnika. so mi izročili njegovo obleko. V malem žepu sem našel pismo sledeče vsebine:
Dragi prijatel j ! Točno ob desetih zvečer boin pri G.
G ustav.
To pismo mu je torej pisal oni umirajoči vojak.
—	Toda, kdo je bil ta Gustav?
Zagotovo vem. da ni bil >in pokojne Marije. — Najbrže je bil ,'opov katerega se more za par frankov najeti in ga pregovoriti k iajveej.-lt|,| zločinu. Vse tri je najel Lacheneur in jim obljubil bogato nagrado, če bu lo umorili vašo gospo soprogo.
-	Ihala ti. Oto, moj dobri služabnik.
"to j* odšel, pa s, je kmalo zatem vrnil z zlatim krožnikom, na katerem je ležalo malo pisemce.
Vojvoda je raztrgal ovit« k iu bral :
Marcijal, ko boš to prebral, bom jaz že mrtva. — Zdaj veš vse. vse [ Samo tega morda ne veš. da sem te tako ljubila. kot bi te ue mogla ljubiti nobena živa duša na svetu!
Blanche.
^ ojvoda je planil v njeno sobo. toda bilo je že prepozno.
Njegova soproga Blanche -e j.- zastrupila. — Zastrupila se je s »-trupom. ki je takoj deloval.
% Marcijalovih očeh so -e zableščale solze. — Uboga, nesrečna /ena — je zašepetal Bog naj ti odpusti, kakor ti tudi jaz odpuščam — Za svoj greh si se že dovolj spokorila!
KONEC.
Potekel je mesec dni po smrti Blanche de Sairineuse.
Vojvoda je sedel v svoji knjižnici in nekaj pisal. — Vstopil je aomornik Oto in mu naznanil, da čaka pred vratrni postrešček s pi-tinoin preiskovalnega sodnika Escorvala.
-	Ali je mogoče? — je vzkliknil vojvoda. — Naj vstopi!
Vstopil je debel možak z rdečkasto brado in mu izročil pismo. Vojvoda je bral:	--------
Gospod vojvoda, rešil sem vas s tem, ker msem hotel pu ( vedati, kdo je obdolženec Maj. — Prosim, pomagajte mi. — V veliki zadregi sem in potrebujem že jutri dopoldne 260,000 frankov.
To pismo vam pišem aato. ker se popolnoma zanesem
na vas.
Maurice d" Esc or val.
Vojvoda je več kakor minuto premišljal, potem je pa sedel k pisalni mizi in začel pisati:
Spoštovani gospod! — Ne jutri zjutraj, pač pa danes popoldne. — Če hočete vam dam vse svoje premoženje. — Do smrti bom vaš dolžnik, ker niste hoteli vi voditi obravnave. ko ste spoznali, da jaz nisem Maj.
Nekdanji sovražnik, zdaj pa vaš udam prijatelj
Sairmeuse.
Vojvoda m opazil, da >c mu jc bil postrešček približal in zsi njim ^toječ prebral eelo pismo.
Pismo je djal v ovitek in mu ga izročil rekoč: Tukaj je odgovor! — Takoj mu ga nesite. Toda postrešček ni hotel oditi. — Pismo je vtaknil v žep. potem je pa 7. naglo kretnjo potegnil umetno brado z obraza.
—	Leeoq! — je vzkliknil vojvoda in na smrt prebledel.
—	Da.. Leeo«j sem — je odvrnil mladi detektiv. — Moral sem imeti povračilo, moja bodočnost je bila odvisna od tega. — Oprostite, da sem ponaredil pisavo gospoda Escorvala.
Ker je vojvoda molčal, je Lecoq nadaljeval :
—	Morili ste v silobranu in zato ne pade na vas nobena krivda!
■AJINANILO,
Oeajenlm naročnikom ? Fssu»
ty Ivani ji sporočamo, da jih kw * kratkem obiskal na| po tovab&l •topnik
Osem dni kasneje je izdal sodnik Seggmueler odredbo, da naj istavj kazensko postopanje proti obtožencu. Maju.
KONEC.
li Veliki vojni atlas
?ojskajočih se evropskih drža? in pa kolonij skib posestev vseh velesil,
% i/A *
Zflf
w
'rr
iil
i
i
t * t
r r i:: ¥
Obaega 11 raznih zemljevidov
na 20tib itraneh la vaaka stran je 10% pri 13% palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
11,0001 — Vm osobjs
dobit« "GLAS NAHODA" »kosi štiri mine« dnevno, izvzemal nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedeniko 36 strani berila, v mesecu 166 strani, ali 624 strani v itirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaia dnevno poročila z bojišča in razne Bilke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka Jasno govori, da Je list zelo razširjen, lista Je organizirano in spada v strokovne nnlje.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
DELO OKUSNO.
• •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIG PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Ur. ZVONKO JAKSHB, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila Upravnižtvo "Glas Naroda"
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
t 1 M
UTH1 BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, S« so bili oaleparjeni, oropani sli če so s nji mi slabo ravnali.
Brezplačna navodila ia pouk v naturalizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje ae oglasiti aa državljaa-ske listina.
Sorodniki maj bi Čakali movo-dožlo priseljene« na Ellis Island all pri Barge Offiee.
Oglasite ie ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2011.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nrs zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dam od devetih dopoldne do petih popoldne In ob sredah cd sedme do devete ura svečer.	(lx v t)
devet runih zemljevidom
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi semljevidi ao narejeni v raznih barvah, da »o vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25e. ali pa 15c. v znamkah In natančeu naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se saupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streženL
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?.
Velikost je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov.
Rojaki, naročite se da "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki.
HARMONIKE
bodisi ftakrtaakol! vrsta iodalojsa U popravljam po nsjniijlh senata, a dalo trpeino la scnealjivo. V poprav.> nanesli Ivo vaakdo pošlje, kar aass i* aad 18 let tacaj ▼ tem posla la sedaj v svojem lastnem domu. Y popravi, ▼samem kranjska kakor vse Orna« Harmonika ter rajona m v dala ka-korino kdo aatatava taraa aadaljnifc vpralaaj.
JOHK WBNXHL
leil Bas
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company.
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
Ktj pravijo pisatelju učenjak! la driavnlkl o knjigi Bert* pl. Battner.
"Doli z orodjem r'
u* Nikolaje vit Tolst aj je pisal: Knjigo sem s velikim nSlfc-
kom prebral tu v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga aala vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla madame Stael al bilo na svetn tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo aedsaja-ca Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ae bližajo Clovefitvu boljftl £asL Kratkomalo: eelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovsld: To knjigo bi človek najrajSe poljuba, V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebral.
štajerski pisatelj Peter Baaegger pile: Sedel aem v nekem gozda prt Grieglach ln eem bral knjigo s naslovom "Doli a oro*-jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem UvlJenJu. Ko sem jo prebral, sem saielel. da bi se prestavilo knjigo v vsa kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi v •oiah ne smelo manjkatL Na svetu so družbe, ki rasBtrJajo Sveto Pismo. All bi so ne moglo ustanoviti družbe, ki bi raailrjala to knjigo?
Henrik Hart: — To jo nsJboU očarljiva knjiga, kar sam jlta kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Je najbuijia knjiga, kar ao Jih spisali ljudje, ki se borijo sa svetovni mir....
Hans Land (na shoda, ksteregs je Imel lata 1890 v Berlina O Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jb bom. Vsakemu jo bom posadil. Nej bi tudi U knjiga natta svoje ai*oatolje. ki bi SU tuje križem*vet ln učili vse narode....
Finančni minister DunaJewsU Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski abornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni opisana na pretresljiv način vojna. Knjiga nI napisal noben voja-•ki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta žimsks Berta pL Snttnerjeva. Proalm Vas, posvetite par ur temu delu. lflallm, da se ne bo nlkdo več navduševal sa vojno, če bo prebral to ^pgt CBNA M CENTOV.
■aroSaJta Jo vrli
Slovenic Publishing Co.,
Ki Cortlandt Strast, H«v York City, H. V.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega lem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatvs tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bojejo pofiiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dnL
Torej ni »obenega dvoma za pofiiljanje denarjev sorodnikom tai snancea v staro domovino!
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
62 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
trneS