MOSTOVI 1/1990/XXV 15
Anton Omerza
Predstavljamo vam
Branislav Popov
V letu 1990 praznuje naše društvo 30-let-
nico, zato smo za to rubriko izbrali prevajalca,
ki je naš član že 30 let; in to zelo dejaven član
na vseh področjih prevajanja in še na mnogih
drugih. Pa naj o tem spregovori kar sam!
Vprašanje: Prosim, da se na začetku
predstaviš!
Rodil sem se leta 1918 v Milencih pri Zre-
njaninu. Osnovno šolo sem končal v rojstnem
mestu, gimnazijo pa v Zrenjaninu, takratnem
Petrovgradu. Po opravljeni veliki maturi sem se
leta 1936 vpisal na vojaško akademijo, ki sem jo
končal jeseni leta 1939, ko se je v Evropi druga
svetovna vojna praktično že začela. Pretežni
del vojne sem preživel v kazenskih taboriščih
kot vojni ujetnik. Bil sem v Avstriji, na Poljskem,
v Franciji, Nemčiji ter ponovno na Poljskem,
nato sem prepešačil 700 km nazaj v Nemčijo
itd.
Po vrnitvi v domovino sem služboval v JLA
kot predavatelj v oficirski šoli. Med drugim sem
bil več kot deset let šef katedre za srbohrvaški
jezik, ker pa sem takrat že živel v Sloveniji, lah¬
ko rečem, da sem prav v tistem času začel s
prevajalskim delom. Nekaj let kasneje sem se
kot izredni študent vpisal na Pravno fakulteto v
Ljubljani, začel pa sem s prevajanjem sloven¬
skih učbenikov v srbohrvaški jezik. Tako se je
začelo...
Ko sem nehal službovati v JLA, sem nada¬
ljeval s prevajalskim delom kot novinar, dopis¬
nik iz Slovenije.
Vprašanje: Kdaj in kako si začel prevajati?
Nekaj sem povedal že pri osebnih podatkih.
Najprej sem začel s prevajanjem slovenskih
člankov, nato sem prevajal pravna skripta in
učbenike, potem sem nadaljeval tudi na drugih
področjih. Vedno sem prevajal le v materni je¬
zik, tj. v srbohrvaščino, tudi hrvaškega jezika se
nisem nikoli lotil.
16 MOSTOVI 1 /1990/XXV
Vprašanje: S katerimi zvrstmi prevajanja si
se ukvarjal?
Začel sem s pisnim prevajanjem, ker pa so
naraščale potrebe po ustnem prevajanju (simul¬
tano in konsekutivno), nas je enajst tovrstnih
prevajalcev ustanovilo posebno društvo simul¬
tanih in konsekutivnih tolmačev Slovenije. To
društvo je danes kolektivni član Društva znan¬
stvenih in tehniških prevajalcev Slovenije in
prek njega tudi obračunava svoje storitve. Ne¬
kako v tem času sem postal zapriseženi sodni
tolmač za srbohrvaški jezik, s tem pa se je pod¬
ročje mojega prevajalskega delovanja še
razširilo.
Vprašanje: Kaj ti danes pomeni prevajalsko
delo?
Veliko, Pomaga mi, da sem ves čas v umski
kondiciji, da sem na tekočem z vsemi bistveni¬
mi dogajanji v vsakdanjem življenju, v znanosti,
gospodarstvu in na drugih področjih delovanja.
Vprašanje: Kakšne funkcije v DZTPS in zu¬
naj njega si opravljal doslej?
Član DZTPS sem od decembra 1960. V
Društvu sem opravljal funkcijo predsednika
društva, predsednika nadzornega odbora, bil
sem član upravnega odbora, predsednik čast¬
nega razsodišča itd. Prav tako sem opravljal
podobne funkcije tudi v Društvu simultanih in
konsekutivnih tolmačev Slovenije. Trenutno
sem član komisije za preizkus kandidatov za
sodne tolmače v Sloveniji.
Sem tudi član Zveze združenj borcev, Zdru¬
ženja rezervnih vojaških starešin, Društva novi¬
narjev Slovenije, Društva pravnikov Slovenije
itd.
Dalj časa sem se ukvarjal z industrijsko
lastnino, lahko bi celo dejal, da sem si iz pravne
znanosti prav to področje izbral za specializaci¬
jo. V zvezi s tem sem se ukvarjal in se še ukvar¬
jam z izdelavo patentoteke, organiziram preda¬
vanja, seminarje in nudim konsultantske
storitve.
Če povzamem svoje strokovno delovanje, bi
lahko rekel, da je bila vojaška dejavnost moj pr¬
vi poklic, pravništvo drugi poklic, novinarstvo
konjiček, vse to pa je kot rdeča nit prevezalo
prevajalstvo. V tem verjetno tiči razlaga tega, da
sem se lotil vseh zvrsti (pisno prevajanje, sod¬
no, simultano in konsekutivno tolmačenje) ter
mnogih področij, kar zadeva jezik pa sem se
ukvarjal samo z materinim jezikom (srhohrvaš-
čina) in z jezikom okolja, v katerem sem preži¬
vel pretežni del življenja, torej s slovenščino.
Vprašanje: Kaj pogrešaš v Društvu?
Dobro vprašanje! Najbolj pogrešam specia¬
lizacijo prevajalcev. Časi t.i. univerzalnih preva¬
jalcev, ki lahko pravilno strokovno prevajajo
besedila zelo različnih strok, od računalniške
tehnike do medicine, od družbenih ved do elek¬
tronike, so minili. Prej ko slej bomo morali zače¬
ti z ustanavljanjem skupin prevajalcev, ki se
bodo specializirali za določeno področje dela.
Napraviti pa moramo tudi evidenco prevajalcev
po posameznih strokah. To bo na vsak način
vplivalo tudi na strokovno delo našega društva,
zlasti pri svetovanju podjetjem, saj tam pogosto
ne vedo, komu zaupati zahtevna besedila, ki
morajo biti brezhibno prevedena.
Vprašanje: Kaj najbolj pogrešaš pri mladih
prevajalcih?
Kot sem že dajal, predlagam mladim preva¬
jalcem, naj se pripravijo na čase, ko bo specia¬
liziranost prevajalcev predpogoj pri naročanju
prevodov za zahtevna strokovna besedila. Zdi
se mi, da ti časi prav neusmiljeno prihajajo!