Ameriška Domovina
/»■ /v* t n* i ep* m
^OiQ^vIic 7'8~8^
BSokT*00* StaLane lCA** »N SMftfT
n> N-Y. j j 22 y ^	OML?	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 17, 1968
MORNING NCWSPAPfift
STEV. LXVI — VOL. LXVI

Zvezna parola: Speck in tovariši se krivi
V petek je zvezna porota zaključila svoje razpravljanje v sodnem procesu proti dr. B. Spocku in tovarišem. Dr. Spock in trije drugi obtoženci so spoznani za krive, eden pa oproščen.
NEW YORK, N.Y. — Porota zveznega sodišča je po dolgi sodni razpravi, dolgem zasliševanju prič, javnih tožiteljev in odvetnikov odločila v petek zvečer, da so dr. B. Spock in njegovi trije tovariši krivi v smislu obtožnice kovanja zarote proti obvezni vojaški službi. Poleg dr. B. Spocka sd bili spoznani za krive še rev. William Sloane Coffin Jr., 44 let stari kaplan Yale univerze, Mitchell Goodman, 44 let stari učitelj na col-legeu, in Michael Ferber, 23 let stari slušatelj Harvard univerze in vodnik odpora proti vojaški obveznosti na področju Bostona. Peti obtoženec Marcus Raskin jo bil oproščen.
Vsak od obsojenih je lahko kaznovan z do 5 leti zapora in do $10,000 globe.
V podrobnosti utemeljevanja krivde pravi porota, da zarota ni obstojala v tem, da bi obtoženi svetovali vojaškim obveznikom, naj vračajo svoje vojaške pozive, ampak v tem, da jim je pomagala in jih podpirala pri vračanju vojaških pozivnic.
Sodnik P. J. Ford je objavil, da bo sodbo izrekel 10. julija. Razprava se je začela 20. maja in je ves njen čas bila porota strogo ločena od stika z javnostjo.
Po ameriških zakonih ima Vsak državljan pravico imeti svoje mnenje o posameznih zakonih in vladnih odredbah, ima pravico to mnenje tudi javno povedati, nihče pa nima pravice hujskati ljudi, naj se teh zakonov ne drže, ampak naj jih kršijo. Spock in tovariši so bili obtoženi, da so hujskali h kršenju zakona o vojni obveznosti in obveznikom pri tem kršenju pomagali. Porota je odločila, da so tega krivi.
-----o------
Stokes nalaga mestni denar doma
CLEVELAND, O. — Naša mestna uprava ima celo vrsto fondov, ki jih mora upravljati Z upravo si ni belila glave, navadno je svobodne zneske dolarjev nalagala v federalne bonde. Sedaj je pa župan Stokes začel iskati donosnejše nalaganje. O-hrnil se je do naših največjih domačih bank in jim ponudil naložbo $55 milijonov za dobe do dveh let, ako mu ponudijo Primerne obresti.
Šest bank mu je takoj ponudijo obrestno mero 6Vi %, to je har pol odstotka več, kolikor se °brestujejo najdonosnejši federalni bondi na iste roke. Župan jo ponudbo sprejel, mestni svet 30 ,bo pa najbrže že danes odo-bHl. Mesto bo tako v 2 letih imelo $550,000 vec dohodkov.
CLOUDY
Vrmensk
prerok
pran:
Postopna zjasnitev. Hladno, ^ajvišja temperatura 60.
Novi grobovi
Mary Mihelič
Včeraj popoldne je umrla po dolgi bolezni na svojem domu Mary (Maeme) Mihelič, roj. Mihelčič, 1152 E. 61 St., stara 56 let, pred leti zaposlena kot šivilja pri Lyon Tailoring Co., hčerka pok. Antona in pok. Frances (roj. Truden) Mihelčič, žena Louisa, mati Jamesa, sestra Antona, Johna, Frances Ma-cerol in Julie Giambetro. Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in SŽZ št. 50 ter Kluba krščanskih mater pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb. zavoda v sredo ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne ob petih.
Charles Lampe
Včeraj je umrl v Woman’s bolnišnici Charles Lampe z 29393 White Rd. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb, zavoda na E. 152 St.
Lani je bilo v Ohiu manj nesreč
COLUMBUS, O. — Po uradnih podatkih je bilo v naši državi pri prometnih nesrečah ubitih 2,533 oseb, ranjenih pa 118,-060, dočim je zasebna lastnina utrpela škodo v znesku $88.4 milijone. Vse škode je bilo dejansko nad pol bilijona dolarjev. Število nesreč in posledic je bilo lani manjše kot 1. 1966. Od leta 1961 pa do 1966 so pa nesreče rastle od leta do leta.
Lanske nesreče so manjše od tistih v 1. 1937, ko so znašale 2,606 mrtvih. Pomisliti pa moramo pri tem, da je bilo takrat v naši državi le nekaj nad 2 milijona motornih vozil, danes jih je po nad 6 milijonov. Vkljub vsemu vzdihovanju in kritiki se torej ne da tajiti, da varnost v našem prometu raste, akoravno tega ne opazimo.
Kongresni odbor striže izdatke za javna dela
WASHINGTON, D.C. — Domov odbor je odsekal od predlo--Ja predsednika Johnsona za ;avna dela, za atomsko komisiio 'n drugo 408 milijonov. L. B. Tohnson ie predložil v te namene celo 190 milijonov mani. kot 'e za nje v tekočem finančnem ’“tu. Skupno je odbor odobril t.5 bilijonov: od tega poide 2.5 ’Mlijona za Atomsko komisijo.
Za zmanjšanje izdatkov za mvna dela so elasovali tudi liberalni člani odbora v prepriča--iju, da bo Dom odobril predlog Ta povišanje davkov in omejitev ’veznih izdatkov za 6 bilijonov. Mberalni kongresniki se prizadevajo, da bi zmanjšali izdatke lovsod drugod, le ne za splošne ocialne programe.
Senat odobril dogovor o prodaji žita
WASHINGTON, D.C. — Se-rat je pretekli teden z veliko •mčino izglasoval mednarodni dogovor o prodaji žita, predvsem pšenice. Stari dogovor poteče s tem mesecem, novi pa bo veljal za nadaljna tri leta.
Najnižja dovoljena cena za ošenico po novem dogovoru je oovišana za 23 centov pri merniku, vendar pa cena pri merniku v okviru novega dogovora ne ^me preseči 40 centov pri merniku.
Novi dogovor je važen posebno za ZDA, Kanado, Argentino in Avstralijo, štiri glavne izvoznike pšenice. Te je trenutno na svetovnem trgu več na razpolago kot pa povprašenja po njej.
Streljanje na Saigon mednaroden škandal!
Skozi vtč kot 'en mesec je bilo !e malo dni, da niso rdeči streljali z raketami na Saitron. Sedaj nanoveduie-in nove, večie n amide, na katev> na utegneio dobiti neurij1 sten odgovor — obnovo letalskih napadov na Hanoi-Haifong.
SAIGON. J. Viet, — V Saigo-nu se trenutno malo menijo, kaj se godi zunaj mesta. Tam vlada relativen mir, samo v prvi in drugi coni so vojaške operacije na rdečo pobudo aktivnejše, toda ne pomenijo nobenih noseb-nih uspehov za nobeno stran.
Drugačno je stanje v Saigonu. Tam vse pričakuje hujše rabe rdečih raket od dneva do dneva. Ljudje se o tem ne razgovarja-io, se skušajo tudi nrinraviti na to žalostno dobo državljanske vojne. Začeli so namreč vsi “u-trjevati”’ svoja — stanovanja. Na novo razmeščajo pohištvo, “utrjujejo” okna, soravljajo strehe v red, čediio kleti, se zalagajo z rezervno hrano itd.
Značilno je, da se s tem neča-io ne samo domačini, ampak tudi vsi tujci, tudi Amerikanci. Kdor urejuje svojo hišo, pokaže to tudi na zunaj z vrečami peska, ki z njimi obloži vhode in okna.
Na mestni meji patrolira kar 25 bataljonov saigonskih vojakov in skušajo preprečiti dovoz raket, žal le z malim uspehom. Redka so tudi skladišča raket, ki jih saigonska policija tupa-tam odkrije v zapuščenih mestnih predelih.
Nad komunistično rabo raket se naravno škandalizira vse, tudi kitajska manjšina, ki je v Saigonu številčno zelo močna, saj prevladuje v največjih predmestjih. Slučajno so prav ti mestni predeli izredno velikokrat zasuti z raketami. Na vse to bi morali reagirati v Peipingu — pa molčijo!
-----o------
Švedi podpirajo Hanoi
STOCKHOLM, Šved. — švedska vlada je poklonila Severnemu Vietnamu pretekli petek milijon dolarjev za zgraditev bolnišnice.
Kongres socialno-demokratske stranke se je končal s sprejemom resolucije, ki obsoja ameriško vojskovanje v Vietnamu.
Bonn išče protiukrepe
BONN, Nem. — Kancler dr. K. G. Kiesinger je pozval poslanika iz Moskve in ima v načrtu razgovore z vodniki treh zahodnih sil o tem, kako pritisniti na Sovjetsko zvezo, da bo ukazala Vzhodni Nemčiji umakniti nove predpise za promet med Zahodnim Berlinom in Zal pdno Nemčijo. Trdijo, da bo bonnska vlada uporabila za to svoj podpis na sporazum o omejitvi atomskega oboroževanja, ki sta ga izdelali Amerika in Rusija.
Rainer Barzel, vodnik krščanskih demokratov v parlamentu, je dejal, da bo o vprašanju novih ukrepov in njih umaknitve stopil kancler Kiesinger v stike s predsednikom L. B. Johnsonom, s predsednikom De Gaul-lom in s predsednikom britanske vlade H. Wilsonom, ki so kot odgovorni vodniki nekdanjih treh zasedbenih sil odgovorni tako za varnost Zahodnega Berlina kot končno tudi za — združitev Nemčije.
Deželna z b o r n ica zveznega parlamenta je med tem odobrila pretekli petek “izredne zakone”, ki bodo postali veljavni, kakor hitro jih predsednik H. Luebke podpiše, kar se bo zgodilo te dni. Sprejem teh zakonov je Vzhodna Nemčija označila za vzrok novih omejitev prometa med Zahodno Nemčijo in Berlinom. ^
"1	O— ■	». —
Abernathy: Zahtevamo več!
WASHINGTON, r- C. _ “Pohod revščine” je še daleč od svojih ciljev kljub vsem naporom in pohodom na Kapitol in v razna zvezna tajništva in druge u-stanove. Za sredo je določena velika demonstracija “Dan narodne solidarnosti”, pri kateri naj bi sodelovalo več deset tisoč ljudi iz vseh delov dežele.
Vodnik “pohoda” rev. Abernathy je odgovoril na vprašanje, kaj prav za prav ‘Tevni hočejo”, kratko: Več! Pri tem se je skliceval na podoben odgovor nekdanjega vodnika premogarjev Lewisa pred 30 leti v bojih unij za izboljšanje položaja delavstva.	*
Notranje tajništvo je podaljšalo dovoljenje za taborjenje “Vstajenjskega mesta” na prostorih pred Lincolnovim spomenikom za en teden do 23. junija. K temu je pripomnil rev. Aber-nathy: \“To ne pomeni nobene razlike — bi bomo vsekakor o-stali tu!”
Čemu potrebuje Ulbrich! novo berlinsko krizo!
BONN, Nem. — W. Ulbricht je nepričakovano napovedal, da bodo s 15. julijem morali imeti vsi potniki iz Zahodne Nemčije, ki hočejo potovati v Vzhodno, ne samo osebne izkaznice kot do sedaj, ampak tudi redne potne liste z vizo komunistične vzhod-no-nemške uprave. Ta odlok je v očitnem nasprotju s sporazumom o blagovnem in osebnem prometu med obema Nemčija-ma iz 1. 1950. Ulbricht s svojo zahtevo krši ne samo tisti del sporazuma, ki govori o osebnem prometu, ampak sploh ves sporazum.
Ulbricht je že parkrat skušal uveljaviti svoje kaprice in jih deloma tudi je, ker so se zahodni zavezniki zadovoljili z navadnimi protesti. Sedaj je stanje resnejše. Že se slišijo glasovi, da je treba odpovedati Ulbrich-tu ves sporazum in mu tako o-nemogočiti, da bi pošiljal preko Zahodne Nemčije blago v svobodni svet ali pa ga tam kupo-
val. Ako hoče delati Zahodnim Nemcem težave pri potovanju v Vzhodno Nemčijo, naj mu bo odrezana pot njegovega blagovnega prometa na zahod. To ga bo hitro zmodrilo.. Seveda pa tudi Moskvo. Tudi Moskva namreč sedaj lahko hitro dobiva blago iz Zahodne Nemčije in Evrope preko Vzhodne Nemčije. Ako 'bi te ugodnosti ne ime-Ig, bi njeno gospodarstvo lahko prišlo v zagato.
Ako bodo zahodni zavezniki sedaj res nastopili odločno, bo Ulbricht verjetno na “nasvet” iz Moskve hitro začel popuščati.
Da se je Ulbricht odločil za ta korak, je jasno. Jezi ga, da je začela bonnska vlada uspešno obnavljati stike s satelitskimi državami. Še bolj ga pa jezi, da bo na zahodni meji svoje države imel same “sovražnike”: Dr. Kiesingerjevo Nemčijo in Dub-čekovo Čehoslovaško. Takega položaja res ni mogel pričako-vati-
DE GAULLE JE IZPUSTIL DESNIČARJE IZ ZAPORA
Predsednik Francije De Gaulle je pomilostil gen. R. Salana in njegove tovariše, ki so se uprli francoskemu umiku iz Alžirije. - Francija je še vedno nemirna, okoli 300,000 ljudi še vedno štraika, ko teče zadnji teden pred volitvami v narodno skupščino.
PARIZ, Fr. — Preteklo soboto so se odprla vrata ječe bivšemu gen. R. Salami, vrhovnemu noveljniku francoskih čet v Alžiriji, ki je leta 1958 igral važno vlogo pri povratku De Gaulla na oblast, pa bil štiri leta nato obsoien zaradi izdaje na dosmrtno ječo, ker se je uprl francoskemu umiku iz Alžirije. Iz ječe so bili izpuščeni tudi njegovi sodelavci, med katerimi je brez dvoma najbolj znan polk. A. Argoud, poveljnik Tajne armadne organizacije za Francijo, ki ea ie francoska tajna služba u-srabila v Muenchenu na Nemškem in prepeljala v Francijo, kjer je bil zaradi izdaje obsojen na dosmrtno ječo.
Vlada je izjavila, da so bili v soboto izpuščeni iz ječ zadnji Francozi, ki so bili obsojeni zaradi umiranja umiku iz Alžirije, pa tudi tisti, ki so bili v zvezi z atentatom na De Gaulla 22. avgusta 1962.
Gen. R. Salan je po izpustitvi iz ječe dejal časnikarjem, da je bil izpuščen pač zato, ker je prišel njegov čas za pomilostitev in da je bil itak zadnji od vseh, ki so mu odprli vrata ječe. Med tem je javna tajnost, da je De Gaulle izpustil vse tiste, ki so bili obsojeni v zvezi z Alžirijo, na zahtevo armade kot pogoj, da ga ta podpre v boju proti levičarjem, ki so hoteli s pomočjo revolucije pognati De Gaulla z oblasti.
Policija ie gasedla včeraj Sorbonno
V Francijo se je v glavnem vrnil red, vendar je na štrajku še vedno okoli 300,000 delavcev kovinske industrije, med njimi tudi delavstvo Renaultovih tovarn v Parizu.
Včeraj popoldne okoli ene so prišli močni oddelki in obkolili noslopja Sorbonne, ki so jih imeli uporni študentje zasedene dalj kot en mesec. V delu poslopja je bilo zabarikadiranih le še okoli 200 študentov in študentk. ki niso marali prostovoljno oditi. Vse ostalo je poslopja zapustilo še pred prihodom policije. Policija je pozvala študente, naj zapuste poslopje, ker bo izvedla preiskavo o nekem ranjencu, ki je bil od tam prepeljan v bolnišnico.
Študentje so ostali za zaprtimi vrati. Policija je vrata odprla s silo, preiskala vse študente, ki so bili v poslopju, pa jih nato pustila oditi. Vse se je izvršilo brez vsakega nasilja. Pred poslopjem Sorbonne so se zbrale precejšnje množice, največ radovednežev in študentov. Kasneje ponoči in danes je prišlo do manjših spopadov s policijo, ki pa trdo vzdržuje red. Univerza je zaprta in bo ostala zaprta še nekaj dni, nato “bo vrnjena svojim namenom”.
študentje so zasedli Sorbonno že v začetku maja. Policija jih je iz nje 3. maja pregnala, pa se nato 10. maja sama umaknila od tam, ko je javnost podprla študente, ki so se v tistih dneh ponovno hudo udarili s policijo. Študentje so nato univerzo zopet zasedli in ostali v njej do
včeraj. Med tem se je odnos javnosti do študentov in njihovih nemirov močno spremenil. Ko je policija prišla včeraj pred Sorbonno, je nekdo prilično dobro zadel razpoloženje javnosti, ko je dejal: “Bil je že čas!”
Policija je pregnala štrajkujo-če iz gledališča Odeon, ki so ga imeli zasedenega en cel mesec. Taksiji bodo začeli voziti danes, toda po višjih cenah. Radio in televizija imata še vedno en sam zasilen program, ker je osobje še vedno na štrajku. Cene časopisju so se povišale za eno petino, porasle so seveda cene tudi večine blaga vsakdanje potrošnje.
Pri tem teče zadnji teden vo-livne borbe v narodno skupščino. V nedeljo je prvi del volitev, ki bo pokazal splošno moč posameznih strank in strankarskih koalicij, v nedeljo, 30. junija, pa bodo nato volivci odločili v volivnih okrajih, kjer to nedeljo ne bo nihče dobil večine, med dvema kandidatoma.
—---- o....
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Koncem tedna je prišlo do ostrih in obsežnih spopadov na področju Khe Sanha in vzdolž vse Demilitarizirane cone. Ameriške čete so pokončale v teh bojih 310 sovražnikov, ameriška letala pa so sestrelila 12 sovražnih helikopterjev, ruskega izdelka, ki so se prvič pojavili v podporo rdečih \ bližini Demilitarizirane cone Do obsežnih bojev z rdečimi je prišlo tudi na področji’ Saigona, tam je padlo prekc 200 rdečih, med tem ko sc bile ameriške izgube male Rdeče obrežne baterije sc streljale na ameriško križarke Boston in potopile amerišk'' nagli bojni čoln s 7 možni: posadke. Le dva mornarje sta bila rešena.
WASHINGTON, D.C. — Zdrav stveno stanje bivšega pred sednika ZDA Eisenhowerja ki ga je v soboto zvečer zadel« rahla srčna kap, se od teda' ni poslabšalo in ne povzročr trenutno prekomerne zaskr bljenosti. Predsednik je že oč 29. aprila v Walter Reed ar madni bolnišnici.
MOSKVA, ZSSR. — Glavne glasilo Komunistične partije ZSSR Pravda je včeraj pod prlo ukrepe Vzhodne Nemčije v pogledu prometa med Za hodno Nemčijo in Berlinom Zahodne sile so kot znane proti njim protestirale in izja vile, da ZSSR smatraj e za edino odgovorno za nemo teno vzdrževanje prometa mee1 Zahodno Nemčijo in Zahod nim Berlinom, ki je še vodne pod zasedbo treh zahodnih sil BONN, Nem. — Vlada je imelr danes sejo, na kateri so razpravljali o položaju, ki je nastal z izdajo novih določil zr promet med Zahodno Nemčije in Berlinom. Trdijo, da utegiv kancler G. K. Kiesinger pole teti v Washington, da se e tem vprašanju pogovori s predsednikom L. B. Johnsonom.
Iz Clevelanda in okolice |
Prijeten večer SAVE—
SAVA, Slovenski Akademiki v Ameriki, je pripravila v soboto svojim članom in gostom “Sen kresne noči”. Predsednik M. Martinčič je pozdravil goste in člane slovensko, tajnica I. Majer pa angleško. Sledil je duet K. Avsec in M. Zupana, nato recitacija odlomka iz I. Cankarja B. Pusta, posvečena pok. sen. R. F. Kennedvju. Korotan je pod vodstvom inž. F. Goren-ška zapel “Pivsko pesem”, zaključil pa je kratek in izbran program “Piramus in Tisba,” odlomek iz komedije “Sen kresne noči”. Sledil je ples ob glasbi Tivoli kvinteta iz Chicaga. Bil je prijeten večer, študentovsko-romantično nadahnjen, pa vendar slovensko domač.
Izlet upokojencev—
Vsi člani Klubov slov. upokojencev, ki so se prijavili za izlet v Enon Valley v Pennsyl-vanio 20. junija, so prošeni, da so točno ob osmih zjutraj ta dan na svojih zbirnih mestih pred slovenskimi domovi. Avtobusi oodo odpeljali točno. Kogar ne bo na mestu, utegne ostati doma. Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 7.50 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Franka Pernacha za 22. jbletnico smrti.
frije fantje mrtvi—
Zgodaj v nedeljo zjutraj so se smrtno ponesrečili z avto-nobilom na poti domov 18 let .tari James Lyn Perry, njegov jrat 16 let stari Allen Denis, >ba s 25735 Lorain Ave., North Olmstead, in 17 let stari njun jrijatelj John Kendra. Avto je ;reščil s tako silo v drevo ob ■esti, da so bili vsi na mestu nrtvi. James Lyn Perry in John Kendra sta igrala na svat-ui vodnika njunega orkestra 3teva Pevca v Willoughby. Ta se je s svojo nevesto odpeljal /čeraj na Bermude na poročno lotevanje, ne da bi vedel za isodo svojih prijateljev.
-----o-----
Saigonska vlada v krizi?
SAIGON, J. Viet. — Podpred-;ednik republike Ky je preteklo redo pisal pismo predsedniku 7an Thieuju, da odstopa kot uačelnik odbora za ljudsko sa-noobrambo. Ta odbor ima nalo-;o organizirati po deželi nekake vaške straže. Organizacija je laravno zelo potrebna tudi /ietnamu, ni pa. do sedaj še pri-la iz povojev. Ky je ni pustil na edilu, odstopil je le radi tega, :er je Thieu začel odstranjeva-i Kyjeve zaupnike iz odločilnih nest v civilni in vojni upravi.
Ky sam je takoj odpotoval iz laigona in se tam pokazal samo akrat, ko se je bilo treba poslo-uti od generala Westmoreland-la. Drugače živi stalno v kopa-išču Nathrang. Seveda mu nje-;ov značaj ne bo dovolil brez-lelja. Kar bo delal, ne bo v ko-ist sedanji vladi.
-----o-----
Proračun okraja Cuyahoga bo za 10% višji
CLEVELAND, O. — Komisi-onarji okraja Cuyahoga so se-tavili za 1. 1969 proračun v zne-•|ku $146.5 milijonov, je torej za '0% večji od sedanjega. 90G rsega proračuna je namenjeno a socijalno politiko, pa znesek e ne zadostuje. Dodati mora voj delež še država. Kar še o-■tane, mora pa okrajna uprava lorabiti za povišane plače svojemu uradništvu.
AlIEIIl£K/t DOMOVINA
■y’.Vji J.	> i f < f ~ iv,
o;i? bi. Clair Ave. — Henderson 1-062JI — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
V’uali&hed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
tsg Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in deželo izven Združenih držav: f,.	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 fox one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 119 Monday, June 17, 1968
Atentat na senatorja Kennedyja
Atentat na senatorja Kennedyja je kot blisk posvetil v temo naše zunanje politike, saj je nazorno pokazal, da je lahko tudi ravno ta politika vir dogodkov, ki vodijo do političnih atentatov.
Bil je to med redkimi atentati, ki nimajo nobene zveze z našo notranjo politiko. Kennedy ni padel, ker je bil demokrat, ker je skušal biti usmerjen na levo, ker se je lovil za simpatijami mladih volivcev. Padel je kot žrtev ameriške zunanje politike, ki pa zanjo ni odgovorna samo sedanja demokratska administracija, ampak vsa Amerika. Da to pojasnimo.
Po drugi svetovni vojni se je Ameriki zdelo kar imenitno, da je čez noč postala vodilna sila ne samo v obeh A-merikah, ampak v vsem svobodnem svetu na vseh kontinentih. Seveda je bila tudi pripravljena, da vodilno vlogo bogato plača. Če seštejemo vse podpore, civilne in vojaške, vsa posojila, ki ne bodo nikoli plačana, vse podpore v blagu, potem lahko rečemo, da nas je vodilna vloga do sedaj stala že par sto bilijonov dolarjev, pri čemur pa vietnamsko vojskovanje ni niti všteto. Ves svet to ve, zato pa ima A-meriko v časteh, akoravno ni zmeraj prepričan, da vodi Amerika pametno politiko.
Amerika je vodilna ne samo v politiki, ampak tudi v gospodarstvu. Ni treba pri tem misliti na našo zunanjo blagovno in finančno politiko, treba je samo imeti pred očmi, da je dolar postal v prenekateri deželi druga narodna valuta, veliko bolj cenjena od domače.
Amerika je dalje tudi edina velesila v svobodnem svetu, ki se je komunisti bojijo. Dokazi za to se množijo že 20 let od dneva do dneva.
Ameriki ugled zato raste, ali vsaj niha v smeri navzgor. Zato skrbijo — po ironiji — tudi komunisti. Vedno imajo na jeziku geslo o “ameriškem imperijalizmu”. Je to navadno propagandno sredstvo, toda v ljudeh, ki morajo to geslo poslušati že 25 let, pa vendarle rodi občutek, da je Amerika mogočna dežela.
Za ameriški ugled skrbi tudi ameriški kapital. Kamorkoli se pokaže, povsod ustvarja materijalno blagostanje, ne za vse, ampak vsaj za tiste, ki so z njim v katerikoli zvezi. Ker gre ameriški kapital največ v težko industrijo in energetiko, pa tudi v prometne naprave, vsakdo lahko brez težave opazi, kaj ustvarja Amerika.
Ima pa ameriški kapitalizem tudi svojo temno stran. Veže se zmeraj z mogočnimi tega sveta, ne pozna stikov z malim človekom. To ga odtujuje ljudem, kar spretno izrabljajo levičarji vseh vrst. Izvoženi ameriški kapital pogosto potrebuje varstva federalne administracije. Naša administracija varstva ne more odreči in se zato spušča s tujimi vladami — demokratskimi in diktatorskimi — v različne poslovne kombinacije, ki jih z moralnega stališča ni mogoče zmeraj hitro in prepričevalno razložiti. Take kombinacije se ne omejujejo samo na gospodarsko področje, segajo pogosto tudi v politiko. Kolikokrat mora naša administracija podpirati, recimo, diktatorje, ker to zahtevajo “interesi naših investicij”. V Afriki in Latinski Ameriki imamo take slučaje skoraj vsak teden.
Tako dobiva svet o naši deželi čudno sliko. Na eni strani občuduje njeno radodarnost, požrtvovalnost, idealnost, na drugi strani pa vidi, kako je brezobziren ameriški kapital, kadar se vgnezdi v tuja gospodarstva. Zato nas tuji svet obožuje, kadar ima od nas koristi, kritizira pa, kadar se z njim ne strinjamo.
V obeh^slučajih se tuji svet trudi veliko bolj, da bi pozna! vse naše življenje, kot se trudimo mi, da bi poznali njegovo. Človek se kar čudi, kako dobro poznajo naše domače razmere nekje v Afriki ali Aziji, da ne govorimo o I vropi, dočim mi poznamo dotične dežele samo po imenu in zemljepisni legi. Tuji svet dobiva tudi veliko več novic o Ameriki kot Amerika o njem.
I ako se redno dogaja, da nas tuji svet pozna bolje kot mi niega lo ima pa še posebno posledico. Tuji svet takoj zapazi, kdaj je kak pojav vdrl v njegovo življenje, pa se ladi tega le izjemoma razburja. V slovenščino v starem kraju vdirajo na primer amerikanizmi kar na kupe, tam ne poznajo samo bhoikov, hipijev, jipijev in kakor se podobne spake sc imenujejo, tani so se vdomačile vse mogoče ame-j iške besede iz poslovnega in socijalnega življenja. Niko-mui nc bodi na misel, da bi ustvarjal podobne domače besede. Seveda se dobijo tudi izjeme, ki potem v časopisju zdihujejo, kako propada vnema za materin jezik. Pri tem se pa komunistični režim naravnost izživlja v blatenju vsega ameriškega.
lako je Amerika po svetu istočasno predmet oboževanja in taica za naoade, pa ne .samo Amerika, ampak tudi njena politika. V Jugoslaviji napiše domače časopisje več
o Ameriki v enem tednu kot ameriško o Jugoslaviji v celem letu.
Po tem nekoliko dolgem uvodu pa pride zaključek; naši politiki bi morali bolj paziti, kaj govorijo o tujih političnih pojavih. Saj bi morali čutiti, da svet da pogosto na njihove besede več kot domača ameriška javnost. Kdo se je na primer pri nas menil za Kennedyjevo sodbo o izrael-sko-arabskem sporu? Begunec Sirhan jo je vzel tako zares, da mu je zagrizenost porinila revolver v roke.
Svoboda govora in izražanja ni neomejena. Moti se, kdor to misli. Zavedati se moramo zmeraj, da smo za svoje besede tudi odgovorni vsem in ne samo tistim, ki so jim trenutno namenjene. Čim več ljudi bi se utegnilo zanimati za naše izjave, tem previdnejše mora biti naše govorjenje in seveda tudi tem manj privlačno. Drugače se nam lahko pripeti tudi to, kar se je pripetilo Kennedyju.
Je pa tudi res, da ameriškemu politiku tega ni mogoče dopovedati. Dočim igra Amerika vodilno vlogo v svobodnem svetu, se njeni politiki pogosto izražajo kot, da jih zunaj dežele nihče ne sliši in ne posluša. Zato (pa doživljamo presenečenja in tragedije, ki niso nič potrebne.
Vse to se da ujeti v nauk: Ne draži človeka — pa tudi ne naroda — če ga ne poznaš! Svojo klepetavost izlivaj na polju domače politike!
BESEDA IZ NARODA
Jože Grdina
V Paray le Menial
Bilo je v dneh meseca junija 1965, ko sem potoval po Jugoslaviji, predvsem po Sloveniji, katero sem si ogledoval od enega konca do drugega, potem pa (sem stopil tudi preko meje Slo-1 veni j e v Bosno, predvsem v Sarajevo, kraj, kjer so počili usodni streli in se je pričela prya svetovna vojna, ki me je zajela v vojašnici sv. Petra v Ljubljani. Prav zato sem hotel videti Sarajevo. Lz Sarajeva sem se z brzovlakom odpeljal v Belgrad.. Tu na tej progi se mi je pa pripetila nezgoda. Bil sem okraden.
V istem vozu se je vozila tudi ena dama, kateri se je pozneje pridružil neki moški. Ker je bila vožnja prav ugodna, prostora v kupeju pa dosti, sem se udobno vlegel po mehkem sedežu, pod glavo pa si dal usnjato torbo, katero sem leta 1960 pri obisku Rusije, Poljske in Češke kupil v Krakovu na Poljskem. V tej torbi sem imel gotove stvari, ki se nujno rabijo na potovanju, med temo tudi listnico s povratno karto za nazaj v Ameriko, poleg tega pa še vozni listek za v Rim, Lurd in Paray le Mo-nial. Te kraje sem hotel obiskati po ogledu Slovenije, oziroma na povratku v Ameriko. Pa sem imel smolo. Ko sem se za nekaj časa odstranil iz kupeja, sem seveda pustil torbo v kupeju.. Tačas sta pa moja spremljevalca najbrže opravila svoj posel, da sta mi vzela iz torbe listnico s povratno karto in izginila. Nič se nisem brigal, da bi pogledal v torbo, ker mi še na misel ni prišlo, da bi se to zgodilo, šele v Belgradu sem opazil, da listnice ni. Nervozen sem pregledoval po torbi, kje je in končno ugotovil, da sem okraden. Bil sem naravno jezen in zasmejal sem se: V listnici ni bilo nobenega denarja in tudi ne potnega lista. Vse to sem imel pa tako skrbno spravljeno, da bi me še tako izveden tat ne mogel okrasti. Na to sem pa strogo pazil in sem se kljub jezi zasmejal. Uzmoviča sta najbrže računala, da je tam denar in sta segla po listnici. Da sta bila razočarana, sem prepričan, ker vse, kar je bilo v listnici, je bilo za naju brez veljave. Takoj sem v posebnem pismu obvestil agenta Jožeta Suhadolnika, kaj se je zgodilo in sem po povratku v Ameriko vse do: bil povrnjeno. Uzmoviča sta o-stala na cedilu, meni pa je bil zmešan načrt za potovanje. Kaj sedaj? Iz načrta sem dal Rim in Lurd, le Paray le Moniala ne. Pri tem načrtu sem ostal: V Paray le Monial grem, pa če bi bil desetkrat okraden.
Podaljšal sem bivanje v Jugoslaviji, stopil v potniško pisarno Putnik in naročil povratno karto za v Ameriko, ki jo je bilo treba plačati v dolarjih, katere sem še imel. V prometnem uradu na Titovi cesti v Ljubljani
pa sem naročil vozni listek za Paray le Monial, plačal sem v dinarjih. V obeh pisarnah so mi vse točno in natančno uredili, tako da nisem imel nobenih ne-prilik. V sredo popoldne, 23. junija, sem se z brzovlakom Ljub-Ijana-Pariz odpeljal proti cilju. Vožnja je bila prav zanimiva in že naslednje jutro sem dospel v Pariz, ki se ga pa to pot nisem nič ogledoval. Poiskal sem brzo-vlak za Moulins in se okrog poldne odpeljal proti cilju.
Vožnja preko Francije je bila prav zanimiva in kljub temu, da sem bil sam med tujci, me ni vznemirjalo. Čemu tudi? Če sem napravil tisto dolgo potovanje iz daljne Rusije in prišel domov sam, bom tudi zdaj. Pot iz vojnega ujetništva pa ni bila lahka. V petek, 10. jan. 1919, sem tam na tihem Donu, domovini slovečih donskih kozakov, vzel v roke popotno palico ter jo sam peš mahnil preko zasneženih planjav širne Rusije. Moji tovariši, s katerimi sem se domenil, da gremo skupaj v Avstrijo, tedaj že Jugoslavijo, so se, ko je bil čas odhoda, zbali tega potovanja in se skesali: Ne, ne gremo v tej zimi in v teh razmerah. Rajši počakamo bolj u-godne prilike in pomladi in s tem motivom odklonili iti z menoj in še mene pregovarjali: Nikar ne hodi. Pa sem jim odgovoril: Če nočete, lahko ostanete, jaz pa grem, ker kaj boljšega jaz v Rusiji ne pričakujem, pač pa slabše, pa sem šel na težko in zelo nevarno pot sam in dosegel to, kar sem imel v načrtu — domovino. To potovanje preko Francije v Paray le Monial pa je bilo zame prava igrača.
Že bolj pozno popoldne sem dospel v Moulins, veliko železniško križišče, kjer sem izstopil. V mravljišču vlakov sem potem poiskal vlak za Paray le Monial in se čez kake pol ure potem odpeljal proti cilju. Ura se je pomikala proti šesti zvečer, ko sem na desni strani zagledal lepo mestece, sredi katerega se dviga dvostolpna bazilika Presv. Srca Jezusovega. Napis na steni kolodvora mi pove, da je to Paray le Monial. Vstal sem s sedeža: “Pozdravljeno mesto Presv. Srca Jezusovega!” vzel kovček in torbo ter stopil iz vlaka.
Na kolodvoru sem potem oddal svojo prtljago v garderobo, potem pa jo ravnih korakov u-bral doli po klancu na ulice Paray le Moniala (izgovori se Pa-relemonjal). Prijetno iznenaden sem videl, kako lepo je okrašeno mesto; številne zastave so vihrale po mestu. Zakaj, je bilo meni jasno: Jutri je praznik Presv. Srce Jezusovega in dobri, verni Parelemonjalčani so za to priliko okrasili mesto, kakor da pričakujejo kakega prav imenitnega visokega gosta. Vsa čast jim, da so tako lepo okitili mesto Božjemu Zveličarju v čast. Kam
Jezus se prikaže sv. Marjeti Alakok.
najprej? Pač v hotel, da dobim prenočišče. Ker sem že bolj pozen, bo treba pohiteti. Ko sem vstopil v prvi hotel, sem zvedel, da so že vse sobe oddane. Se mi je zdelo, da bo kaj takega. Hitro naprej v drug hotel. Tu sem imel pa srečo. Še sem dobil sobo. Ko vpišejo moje ime v knjigo, mi izročijo ključ od sobe in postrešček me pelje v prav lično sobo, kjer odložim površnik, potem pa hajdi tja, kamor sem bil namenjen. Takoj preko ceste je bila lična stavba, vsa okrašena, in se je na prvi pogled videlo, da je svetišče: nad vhodom je lep relief Zadnje večerje. To je nekdanja samostanska kapela reda Marijinega Obiskovanja, kjer je živela, in umrla sv. Marjeta Alakok.
Ko vstopim v svetišče in pozdravim Božjega Zveličarja, ki je sam s svojo navzočnostjo posvetil ta kraj, grem bliže k glavnemu oltarju, kjer velika oltarna slika pfedočuje to, kar se je nekoč tukaj godilo. Na oltarni mizi stoji Gospod Jezus Kristus, na Njegovih prsih je z žarki obdano Njegovo Božje Srce, okrog katerega se vije trnjeva krona, nad njim se dviga s plameni obdan križ, simbol trpljenja in smrti Gospodove, v Srcu pa velika rana, katero je prejel na križu. Levo roko ima Gospod dvignjeno proti sv. Marjeti Alakok, ki kleči nizko doli pred oltarnimi stopnicami ter s svetim spoštovanjem gleda Božjega Zveličarja, ki stoji pred njo v vidni podobi.
To, kar predočuje oltarna slika, se je nekoč resnično tukaj godilo. Sv. Marjeta sama popisuje to videnje. Večkrat je govorila z Gospodom in tri videnja, katere je sama popisala, kažejo neizmerno ljubezen do človeškega rodu na zemlji. Prvo tako videnje, ki ga popisuje sv. Marjeta, je bilo 27. dec. 1673, ko je klečala in molila Evharističnega Boga? se ji je prikazal Božji Zveličar ter pokazal na Svoje Srce. Sv. Marjeta piše, da je bilo kakor v ognju in plamenu ,obdano od žarkov, svetlejše od sonca in prozorno kot kristal. Rana, ki jo je prejel na križu, se je dobro videla. Trnjeva krona se je vila okrog Presv. Srca in nad njim see je dvigal križ. Potem reče Jezus sv. Marjeti Alakok: “Moje Srce je tako polno ljubezni do ljudi, da ne more več pri sebi zadrževati žarkov te goreče ljubezni, temveč je prisiljeno, da jih s tvojo pomočjo razširi in ljudem razodene, da jih obogati z zakladi, ki so v tem Srcu. Ti zakladi so milosti zveličanja in posvečenja, ki edini morejo človeka rešiti iz prepada pogubljenja. Ižvolil sem zato tebe vkljub tvoji nevrednosti in nevednosti, da boš izvršila ta moj namen; tako se bo pokazalo tem bolje, da je Vše samo moje delo.”
Leto pozneje, 1674, se ji je Zveličar razodel drugič. Tedaj je Marjeta čula iz Njegovih ust milo tožbo radi nehvaležnosti ljudi. Ta nehvaležnost ga bolj
boli, kakor vse, kar je prestal v trpljenju. Rekel le:
“Ako bi ljudje povračevali mojo ljubezen z ljubeznijo, bi se mi malo zdelo vse, kar sem zanje storil, in želel bi še več storiti zanje. Ali pri njih najdem le nezvestobo in mlačnost in na moja prijazna vabila odgovarjajo mi le s preziranjem. Tolaži me vsaj ti s tem, da nadomestiš njih nehvaležnost, kolikor moreš.”
Vsa iz sebe se opravičuje Marjeta, da je nesposobna in nezmožna. Toda Gospod jo pomiri in ji pokaže, kako naj časti njegovo Srce. Najprej naj prejme sv. obhajilo, kolikorkrat ji bodo dovolili, potem naj vsak prvi petek v mesecu pristopi k mizi Gospodovi, naposled naj v noči od četrtka na petek med 11. in 12. uro vstane in naj se zedini z njim v molitvi, da utolaži jezo božjo in grešnikom izprosi od-puščenja.
Tretje ali glavno razodetje, ki je postalo tako slavno, se smatra kot glavni začetek splošnega če-ščenja Presv. Srca Jezusovega: je bilo 16. junija 1675, v nedeljo ob osmini Presv. Rešnjega Telesa. Ko je Marjeta molila pred Najsvetejšim ter vsa prešinjena hrepenenja, da povrne Gospodu ljubezen za ljubezen, je zopet stal pred njo Zveličar v vidni podobi ter ji rekel:-
“Ne moreš mi izkazati Večje ljubezni, kakor če storiš, kar sem že tolikokrat zahteval od tebe.” Potem ji odkrije in pokaže svoje Srce in pravi: “Glej to Srce, ki je ljudi tako zelo ljubilo, da se ni ničesar zbalo, ampak se popolnoma izčrpalo in žrtvovalo, da jim pokaže svojo ljubezen. Za plačilo pa prejemam od večine ljudi le nehvaležnost, ker se nespoštljivo obnašajo pred menoj, me božjeropno prejemajo v sv. obhajilu, ker me zaničujejo in so mrzli do mene v tem zakramentu ljubezni, še bolj pa me boli, da tako delajo duše, ki so meni posvečene. Zato zahtevam od tebe, da bodi prvi petek po osmini Presv. Rešnjega Telesa poseben praznik v čast mojemu Srcu. Ta dan naj prejmejo verniki sv. obhajilo in s slovesno spravno molitvijo naj vračajo mojemu Srcu čast, ki so mu jo vzela žaljenja, ki so se godila kadar je bilo izpostavljeno na oltarjih. Obljubim ti pa, da se bo razširilo moje Srce in izlilo obilno svojo ljubezen na yse, ki mu bodo izkazovali to'čast in se trudili, da mu jo izkazujejo tudi drugi.”
Boječa redovnica se seveda nemalo prestraši težke naloge, ki je presegala vse njene moči ter odgovori: “O Gospod, na koga se obračaš? Na ničvredno stvar, na tako grešnico, da bi že sama njena nevrednost mogla preprečiti tvojo namero.”
“Ali ne veš,” ji odgovori Zveličar, “da izberem slabotne,'da osramotim močne in da kažem svojo moč najsijajneje v malih in abogih v duhu?” — “Tedaj pa mi daj,” odgovori Marjeta,
“sredstvo, da izvršim, kar vele* vaš.
Nato ji reče Gospod: “Obrni se na mojega služabnika, patra Kolombiera, ki sem ti ga poslal, jn reci mu v mojem imenu, naj se trudi na vso moč, da vpelje to pobožnost in razveseli moje Srce. Naj se ne straši težav, ne bo jih manjkalo; ali pomisli naj, da je vsemogočen, kdor ne zaupa sam nase, temveč vse svoje zaupanje stavi v mene.”
V tretjem razodetju je Gospod zahteval praznik Svojemu Božjemu Srcu. Pač težka naloga za ubogo redovnico. Kako naj ona to izpelje. Tedaj se je očitno pokazalo, da je bilo to vse božje delo, ki ga je vodil Jezus sam. Bil je boj in težko je šlo, a zmagal je Bog. 'Sv. Cerkev je natančno preiskovala vse, kar je bilo v zvezi s češčenjem Presv. Srca Jezusovega, preiskovali so kakor prav sumljive stvari. Tudi življenje sv. Marjete Alakok in končno našli, da je to res delo božje. Papeži so se za to zanimali in Pij IX. je 20. avgusta 1856 določil, naj se praznuje praznik Presv. Srca Jezusovega po vsej katoliški Cerkvi; vsak duhovnik naj v petek po osmini sv. Rešnjega Telesa moli brevir in bere sv. mašo Srca Jezusovega. Leon XIII. je povzdignil praznik Srca Jezusovega v prvo vrsto cerkvenih praznikov. Papež Pij XI. pa je 8. maja 1928 izdal okrožnico o zadoščevanju, ki smo ga dolžni Presv. Srcu Jezusovemu ter povzdignil praznik presv. Srca Jezusovega v praznik prve vrste z osmino in ukazal, da opravijo verniki ta dan vsako leto po vseh katoliških cerkvah na svetu zadostilno (spravno) od Sv. Stolice odobreno molitev in tako zadoščajo Sren Jezusovemu za hudobije sveta.
Tako je zmagal Gospod in o-čitno dokazal, da je vse to Njegovo delo. In danes je ta pobožnost razširjena po vsej zemlji in je skoroda ni cerkve, kjer bi ne bilo slike ali kipa Presv. Srca Jezusovega. Pa tudi praznik Presv. Srca Jezusovega se obhaja. Le poglej v 'koledarje, pa ga boš našel. Praznik se ravna po Veliki noči in letos se obhaja v petek, 21. junija.
Rojak in rojakinja. Če ti je kaj mar za svojo dušo, praznuj ta praznik tako, kot želi Gospod, ko je v tretjem videnju dejal sv. Marjeti Alakok:	“Ta dan naj
prejmejo verniki sveto obhajilo in s slovesno spravno molitvijo naj vračajo mojemu Srcu čast, ki so mu jo vzela žaljenja, ki so se godila, kadar je bilo izpostavljeno na oltarjih. Obljubim ti pa, da se bo razširilo moje Srce in izlilo obilno svojo ljubezen na vse, ki mu bodo izkazovali to čast in se trudili, da mu jo izkazujejo tudi drugi.”
To je smisel praznika Presv-Srca Jezusovega, ki ni zapovedan. Je na videz le navaden dan, v resnici pa velik praznik. Saj (Dalje na 3. strani)
------o------
Triglav v Milwaukee vafei na piknik v svoj park
MILWAUKEE, ,Wis. — Slovensko kulturno društvo Trl' glav vabi v nedeljo, 23. junija, v svoj park na tradicionalni pik' nik. Vabljeni so vsi Slovenci iz bližnje in daljne okolice, pa tudi njihovi prijatelji. Triglavani bodo poskrbeli za okusne jedi, dobro pijačo in tudi za dobro p°' strežbo. Ob zvokih domače, slovenske godbe se bo lahko vrtelo mlado in staro.
Dohod do parka je po 36 avtocesti v smeri proti Wind Lake-Pred tem so začne nova cesta, ki sa ogne Wind Lake in križa velecesto 36 na koncu omenjenega jezera. Od tega križišča do jezera pol milje na desni strani bo napis “Triglav piknik”. Tarn zavijte na desno in pridete na staro velecesto 46 prav naspi-0 1 vhoda v Triglav park.
Na veselo svidenje v nedeljo, 23. junija, v Triglav parku!
France Levičar, taj.
Bogomir magajna:
GRANIČARJI
“V večno življenje, ki ga »ihče več ne bo mogel zabrisa-*1'’ je vzkliknila Mira.
Hotela se je zasmejati, toda 113 mah so se ji vdrle solze, pla-je k očetu in se mu vrgla ‘rog vratu.
"Če se bo to zgodilo, bo to naš ^vi krst — krst krvi, ki ga še ^ doživel Črtomir — krst za vHike bodoče dni, oče, morda
med njimi tudi Gorjan, razu-
H tudi Gorjan!”
, Božala je očeta, se smejala in Mala obenem.
Tine Sodja se ženi.
Tine Sodja se je ženil z Dano. zMal £>i je cerkev sv. Treh kra-iev za kraj poroke, da bi bilo Hj visoko in bliže soncu, kot rekel. In res se je tisti dan kopala v žaru luči, ki se je Metala nad jasno sinjino. Brugovala sta Brko in Luka banski.
župnik ni mogel zakriti veseli ko je položil roko mladenke krepko zagorelo roko Tineta °dje in ko se je po cerkvi ogla-veseli “Hočem!” obeh.
Botem so odšli vsi navzdol po :egovih h gostilni ‘Pri Tončki’.
, aPetan, zdravnik in Mira so lezdili tik za parom, potem pa lPnik s trumo pojočih domačih ‘aatov in deklet in vriskajočih
janičarjev, med katerimi je rko igral na svoje godalo. Stojki so po bregovih, kot da bi °sila vse le pesem in godba in jdro veselje, ki se je večalo od etlotka do trenotka. Celo Gav-t3ll> Jasna in Belec so brskali ^ Veselja.
^ samotni dolinici skrita go-5klna je bila okrašena s cvetjem 111 zelenjem. Z lip in kostanjev so viseli trakovi. Tudi na Mah, ki so stale pod drevesi, 0 se košatili šopi travniškega in ^Zdnega cvetja, med njimi pa Mo, široke potice in narezki Mati in sira.
.H. tej bogati skladovnici do-rot je privriskala vsa pisana Sma. Smejoča se gostilničarka ^ komaj razvrstila svate. Tineta ^ Dano so posadili v ospredje. Mi je bilo postavljenega naj-cvetja, ki se je dvigalo vi-Mo, tako da se je zdelo, kakor j* sta obraza neveste in ženina Mana z njim kot mladi, veseli jMobi v živem pisanem okviru.
a drugem koncu mize se je Jdružil pridružil Brkovim go-‘ib kmečki fant harmonikar in ^ atje so komaj ukrotili oba, da jbašli, čas za kosilo. Toda ta-1 po kosilu je zopet zavriskala Ba. Rdeče vino je še bolj
Mi,
vino je
w §ralo vse. Petja, godbe (jokanja ni hotelo biti konca. vasbo veselje je plavalo daleč ^Mugo stran v gozdove proti
Graniča
ar ji so skoraj z zavida-C'“l strmeli na mladi par in srbeli, da bi tudi njihove žene

sedi
tokljUbice, ki Hb nis° Videli
s lko časa, bile sedaj tu in bi ty6!6 Poleg njih kakor tg da Dana poleg Tineta Sodje, vražjega človeka, ki je bil Ojj že tak, kakor bi se hotel Pa je kar mimogrede ujel z gozda to prelepo mlado 't ° se pomladil za deset let. duša graničarjev je vesela. Radovali tegaSVojega
tu^aj tik pred njo, vse prepojeno s srečo in z voljo, roditi zopet silno življenje, ki bo raslo nekoč nekje v tej slovenski pokrajini, medtem ko bo že daleč nekje zamrl strašen krik... Tudi žalost je bila v njenih očeh: Bog ve, ali ne bodo skušali ugrabiti sreče novemu rodu, kakor jo bodo ugrabili sedaj onim tam daleč in njemu in njej. Toda upanje — živo upanje je vendarle živelo tik pred njo, da nikdar ne bo zamrla živa pesem po teh prekrasnih dolinah.
Sredi vsega tega veselega hrupa pa je vstal narednik Brko, odložil gosli in govoril ženinu in nevesti takole:
“Dragi tovariš, ki bivaš z menoj daleč v gozdovih in varuješ mejo kakor medved s tovariši medvedi, in ti, lepa ženka njegova, čarobna roža temnih gozdov, govoril vama bom besede 'danes, ko sije sonce, ko poje godba vesela in pesem vriskajoča. Tu pred vama stoji narednik Brko, ki vama bo govoril o prečudnem dogodku in bo govoril vam vsem, svatje veseli!
Tudi narednik Brko je imel ženko nekoč, ki ji je bilo Jelena ime. Oba sta bila mlada in prepevala sta radostne pesmi ob ovcah po srnjih gorah. On je pasel pet sto ovac in pobijal m preganjal volkove, ki so se žaganj; li od vrhov, da bi klali belo čredo, ona pa je v koči prala svile'fto volno. Nič takega ni bilo tedaj, kar bi grenila srce, in Večje od silnih gora je bilo veselje, ko je Jelena sina rodil a. O, Brko ve, kaj je ljubezen, čeprav nima več ženke Jelene Poslušajte me, ženin mladi in nevesta mlada in vi drugi svatje! •
Lilo je tiste strašne dni, ko je moral moj narod bežati čez neizmerne albanske gore, daleč tja k morju Adrijanskemu. Tedaj, dragi moji, je poginilo .ia daljni poti toliko ljudstva, da se je zdelo, da so rmTči nadomestili obcestne kamna, kjer je bila cesia, in narisali pot tam. kjer ni bilo poti. Tedaj je bežal tudi Brko. Nikdar bi ne bežal, toda ukazano je bilo tako, kajti v težki borbi je poginilo pol naroda. Ni guslarja, ki bi mogel opevati vse, kar se je zgodilo.
Tako je bežal Brko, ob njem pa je stopala ženka Jelena, ki je triletnega sinka vodila s seboj. Dolge dni in noči so stopali ■kozi burjo in mraz po strmih gorah, med visokimi prepadi, č:z deroče potoke. Vso to dolgo pot pa je Brko imel za sebe, za Jeleno in za sinka le dva hleba kruha s seboj. Pa je videl Brko, kako je ob poti poginil tukaj mož, kako se je tam zvrnila žena na mrzla tla, kako je objel smrt mali deček, kako je ugasnila deklica, in je sklenil, da sam neba jedel kruha, kajti kako naj bi zdrav mož, ki je prebredi! oliko težav, ne vzdržal nekaj dni brez hrane, mož, ki je oku-
JUNIJ

:LJD
llliili
mm
!16!73L8'|19
M
m

KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ	12. — Podružnica št. 14 EŽZ
22. — Družabni klub Baragovega priredi ob treh popoldne v doma priredi članski večer z I SDD na Recher Avenue “card
večerjo in plesom v Baragovem domu.
23. — Hinko Lobe Memorial
Fund priredi piknik na Slov. pristavi.
23.—Demokratski klub 32. varde
priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road.
23, — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi Balin-carsko tekmovanje,
23.	Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj prvi piknik na svojih prostorih v Triglav parku.
30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
15. — Društvo SPB Cleveland priredi piknik na Slovenski pristavi.
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava.
24.	— Klub upokojencev na Waterloo Rd., priredi piknik na SNPJ farmi.
28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.
AVGUST
4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
H. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
18. — Pol-letni festival pri
Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne.
18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku.
18. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje.
18. —Slovenska telovadna zveza priredi na Slovenski pristavi piknik za svoje članstvo in prijatelje. Ob štirih popoldne bo telovadni nastop.
18. — Belokranjski klub priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road.
25, __ KSKJ dan na prostorih
Društva sv. Jožefa na White Road.
25. _ Mladi harmonikarji pri-
rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
31. __ Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” —-62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo trajala do 2. septembra. SEPTEMBER
j jn 2. — Slovenska pristava
priredi piknik na svojih prostorih.
party”.
26.	— Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30.
27.	— Podružnica št. 25 SŽZ
praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne.
27. — Občni zbor Slovenske
pristave.
NOVEMBER 3. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
9. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
16.	— Belokranjski klub priredi - martinovanje v Slovenskem
domu na Holmes Ave.
17.	— Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28. — Tony’s Polka Party —
Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue.
V tiskovni sklad AD sta darovala v spomin sinčka Martinčka Mr. in Mrs. Anton Gorše z E. 157 St., Cleveland, O., $10.14; g. Izidor Medved z Ingallis Ave., Joliet, 111., $4.00; ing. Simon C. Kregar iz Jackson Heights, N. Y., $2.00; ga. Agnes Možina, Salem, O., $2.00 in g. Frank Roth, Chicago, 111., $4. Vsem iskren Bog plačaj!
Paray le Monial: Svetišče, kjer se je Jezus Kristus prikazal sv. Marjeti Alakok.
DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
APRIL
19. — DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DECVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
V PARAY LE MONIAL
(Nadaljevanje s 2. strani)
in
ki
sil že vse trpljenje, jedel krJrJg. _ DSPB TABOR priredi gladujeta žena in sin. Rekel spominsko proslavo 25-letnice je torej ženki. Jeleni: ‘Jaz nc | tragedije Turjaka in Grčaric
Či
bila so se sre-tovariša in lepote dekleta, ki so jo uživali ^fano kakor otroci. Dana je g0raM v hipu sestra vsem in sG(jJe tistemu, ki bi ji hotel ai reči najmanjšo žal besedo, v? glave bi ne odnesel več.
Pa nz zapazil, s kakim ^^dotn je gledala Mira na Mb * B31- Čudno, morda se je „v0te tudi sama napravila kot
tak Sta’ sai oči 30 H Sorele
°’ da bi mislil tujec, ki bi flairno, da je nevesta tudi ■ toda ta izraz njenih oči ^ Ha le neka žalost, združena U„Veseljem. Z veseljem zaradi ker s’ J6 slikala v duši 0st tega življenja, ki je vrelo
Misel
b,m jedel, dokler ae pridemo d., morja Adrijans-cga. Jej ti, Jelena, in sinku daj, da ne bo po.cinil medvedič od gladu r..n visoki planini.’
Brko je torej vsak dan odrezal od hleba dva kosa Kruha in ju izročil Jeleni, sam pa jo med tem počitkom položil glavo na kolena in zaspal, čeprav mu je šumelo v glavi, kakor da bi človek poslušal daljno bobnenje. Toda nekoč mu tako bobnenje ni pustilo zaspati in jo videl od strani, kako je dala Jelena oba kosa kruha malemu in je vedel takoj, da žena nič ni jedla, kakor ni jedel tudi on njen mož. Tedaj se je Brko razsrdil, vstal, je in slepil k njej in zaklical ji je:
(Dalje prihodnjič)
nc. Slovenski pristavi 15. __ Društv© SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, 0.: v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku.
22. _ Trgatev na Slovenski
pristavi.
22. — Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue večerjo s plesom. Igra Rudy Tomsich. Začetek ob petih popoldne.
OKTOBER
5. _ Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
5. _ DSPB Tabor priredi ob 25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave. 12. __ “Slovenska noč” v avdi-
toriju SND na St. Clair Ave.
ga je Gospod sam zahteval obljubil veliko nagrado tem, ga praznujejo po Njegovi želji. Zato Slovenec in Slovenka, odzovi se temu Gospodovemu vabilu in želji, pa prejmi sv. zakramente. Nikoli se ne boš kesal, če to storiš, kesal se pa boš ako ne storiš, če prej ne, na zadnjo uro, ko boš tako potreboval Gospodove ljubezni in Ti bo Njegovo božje Srce v zadnjem trenutku varno zavetje. Ne u-tegnem, delo imam, porečeš. Le pusti ga, ker ljubezen Božjega Srca je vredna več kot ves denar in vse bogastvo. Pa še druge pridobi za to. Imaš prijatelja, znanca, podvzemi korake in pridobi ga, da bo na ta praznik storil to, kar Gospod želi.
Tukaj, v tem svetišču, na tem
oltarju, ki je bil pred menoj, je Gospod zahteval ta lepi praznik.
In ljudje, romarji, ne le navadni verniki, tudi duhovniki, da, celo škofje so prihajali, da tukaj v tem svetišču praznujejo praznik Presv. Srca Jezusovega. Pustil sem na stran Rim in Lurd, Paray le Moniala pa ne, radi tega lepega praznika.
Ko sem se precej časa pomudil pred oltarjem prikazovanja, sem šel v hotel na večerjo, potem pa nazaj v svetišče, kjer se je pričela sv. ura. Verniki, duhovniki in dva škofa sta bila navzoča pri tem češčenju Božjega Srca. Jaz francosko ne znam. Imel pa sem s seboj knjižico Presveto Srce Jezusovo, katero je sestavil Janez Pristov D.J., ki je izšla v drugi, popravljeni izdaji pri Mohorjevi družbi v Celju 1. 1929 in je bila odobrena po sledečih: dr. Cukala, censor ex officio, Andrej, škof lavantinski in p. Anton Prešeren, provincial D.J.
Te knjižice, ki je bila obenem tudi molitvenik, sem se poslužil tudi jaz v svetišču Presv. Srca Jezusovega v Paray le Monialu in iz te knjižice sem povzel tudi razodetja Presv. Srca Jezusovega sv. Marjeti Alakok, kakor tudi obljube Presv. Srca Jezusovega, katerih je dvanajst. Jaz bom poleg obljube Božjega Srca, ki se tičejo praznika Presv. Srca Jezusovega, kot že navedeno, o-menil še takozvano Veliko Obljubo deveterih petkov, in se glasi:
Jezus je rekel sv. Marjeti: “V neizmernem usmiljenju svojega Srca ti obljubim, da bo podelila moja neskončna ljubezen milost spokorne smrti tistim, ki prejmejo sv. obhajilo devet mesecev zapored vsak prvi petek. Ne bodo umrli v moji nemilosti, niti brez svetih zakramentov, ker bo moje božje Srce v zadnjem trenutku njih varno zavetje.”
Ta obljuba Gospodova polni na prve petek cerkve, a marši kateri ne ve, da prihaja iz Paray le Moniala. Malo pred svojo smrtjo je pisala sv. Marjeta patru Kroazetu: “Zveličar je ob ljubil: Ne bo dopustil, da bi bili pogubljeni tisti, ki se mu daru jejo in posvete v namen, da mu napravijo to veselje (da namreč širijo to pobožnost) po svoji zmožnosti in s sredstvi, ki jih jim bom dal. Varno zavetje jim bom proti vsem zasedam sovražnikov, posebno ob smrtni uri. Sprejel jih bom z ljubeznijo v to božje Srce in jim zagotovil zveličanje. Skrbel bom, da bodo posvečeni in poveličani od večnega Očeta v isti meri, kakor so se potrudili za razširjenje kraljestva njegove ljubezni.”
Nekega dne je pokazal Jezus svoji učenki sv. Marjeti svoje Srce vse v ognju, rekoč: “Hči, moje Srce trpi nepopisne bolečine, ker se ne more darovati dušam tako, kakor bi se rado. Pomagaj mi ti, hči, in ohladi ta silni plamen. Razglasi in daj razglasiti pa vsem svetu, da nočem omejiti svojih milosti tistim dušam, ki jih iščejo v mojem Srcu.”	. *• f
, Tako darežljiv in velikodušen |e bil Gcspod, ki je s polnim prgiščem dajal bogate darove iz neskočne, bogate zakladnice svojega Srca v obliki'svojih'obljub, za katere je porok On sam.
Japonska se pripravlja na senatne volitve
TOKIO, Jap. — Na Japon-
vesno sv. Marjeti: “Jaz sem več-|skem bodo imeli 7. julija volitve v senat. Mandatov je vsega
na resnica, ki ne more varati, jaz sem zvest v svojih obljubah, skuPaj 125< kandidatov pa nad in milosti, ki sem jih izkazal te- 300- ?a zaupanje volivcev se bi, lahko prestanejo vsako pre- namrec Pote^e vladf llderal-
skušnjo ali preiskavo.” Gospod h0-demokratska stranka’ kiJ° torej obljubil j e milosti v življe. vodi ministrski predsednik Sa-
nju, in še več, v odločilni zadnji H0’ dalje socijalisti	.komunist!,
uri. In kakor da bi bilo vse to foka ^akkai budistična) stran-še premalo, pristavi, da “svojim ka m se par manjših strank.^ milostim ne bo postavil nobene Volivni boj se vrši o vpraša-meje za one, ki jih bodo iskali v niu> a^ ie dobro za Japonsko, da njegovem Presvetem Srcu.” podaljša sedanjo obrambno pogodbo z Ameriko. Vladna stran-Človek božji, kaj hočeš še je za podaljšanje, socijalisti več? Gospod ti je na razpolago z jn komunisti so naravno proti, vsemi milostmi svojega Srca. Soka Gakkai pa želi, da pogod-Samo posluži se in nabiraj si za- t>a postopoma odmre. Japonska kladov božjega Srca, ki imajo iahko pogodbo že 1. 1970 odpo-veliko vrednost v življenju in še ve_
več za večnost. N6 bodi len pa Volivni boj ne bo samo odlo-nemaren, in z veseljem preje-Ujj 0 usodi pogodbe. Pokazal bo maj to, kar ti Gospod tako da-Uy^ kako daleč je nenehno le-režljivo ponuja. Ne tarnaj in ne I vi£arsko hujskanje proti zvezi čolni ter se ne jezi, ampak k L Ameriko prodrlo v miselnost božjemu Srcu pojdi, tam boš pa | japonskega naroda, dobil to, kar potrebuješ. Porok
za to ti je Gospod sam.	,	dobij0 de|c
Po večerni pobožnosti, sveti---------------------------------
uri, ki je kar dolgo trajala, sem	Gospodinja
šel v hotel, kjer sem prespal Iščemo gospodinjo za starejšo prvo noč v Paray le Monialu. | žensko. Svojo sobo. Kličite Zjutraj
-(122)
MALI OGLASI
v Paray
sem bil zgodaj na no-1 S^ron8svHle 238-6283. gah, kjer sem bil v svetišču Prikazovanj pri sv. maši in sv. ob-aajilu. Prvo sv. mašo ob 6. uri je opravil navadni duhovnik, drugo za njim pa škof. In po-l	Pozor!
tem so se vrstile sv. maše na Izdelujem umetno pletene vseh oltarjih. Kakor vernikov, prtičke različne velikosti in tako je bilo dosti tudi duhovni- oblike. Maria Germ, 7980 Stuart cov. Koliko je bilo škofov, pa ne Ave. No. 1, Montreal 15, P. Q. vem. Vedno in vedno pa so pri-1 Canada.	(U9)
naj ali verniki in duhovniki, da,	^	.
kar mogoče lepo v praznujejo	15i/4 aker zemije, 5533 Rt. 20,
praznik Presv. Srca Jezusovega, North Madison; Q 6_sobna hiša>
ki je bil tedaj na 25. junija. kopalnica, plinska gorkota, 2 Po par sv. mašah sem si ogle- rastlinjaka, $35,000. Se lahko dal predvsem grob sv. Marjete takoj vselite. Več zemlje na raz-Alakok, ki je na desni ali listni polago. Nizka hipoteka. Lastnik strani. Svetnica počiva v drago- 128-1280 ali 466-4719. ceni stekleni krsti, glavo ji krasil	—(122)
zlata, z dragimi kamni posuta,	,	.,	,,
,	r-,,	? x v,	.Tv.	Zenitna ponudba
krona. Skozi težke preizkušnje Slovenka srednjih let, dobro
je šla, toda zvesto hodila za Go- zap0Sjena] s pritiklinami za dom, spodom, ki jo je podpiral v teža-1 okoiicj Montreala, želim spoz-vah in bridkostih, da ni omaga- naj-j Slovenca v starosti 35-45 la. Lepo in čisto je bilo njeno let za bodoče življenje. Slika življenje in lepa tudi smrt. U-Laželjena Pišite na AD p0d mrla je 17. oktobra 1690. Nie- zna£k(;) “preVarana ljubezen.” na zadnja beseda je bila: “Je-	(121)
zus” — in nato je izdihnila. Se- --------------------------------
stre so bridko zajokale. Vsi pa	Zavese naprodaj
so bili prepričani, da je umrla V prvovrstnem stanju, podlo-svetnica. Papež Pij IX. jo je 19. žene, poceni. Kličite 531-3151. avgusta 1864 proglasil za blaže-	' 1^0)
no, papež Benedikt XV. pa jo je	Lbt naprodaj
13. maja 1920 proglasil za svet- Lastniki prodajajo sami brez nico. Zdaj počiva nasproti oltar- posredovalca ju, kjer je nekoč molila Evhari-	10,453 sq ft
stičnega Boga in. govorila z Go- Brazil Rd. severno od Lake spodom, ki se ji je prikazal v I Shore Blvd. blizu cerkve in šol. vidni podobi. Na njenem grobu Tel 1.4824.	(119)
se zdaj daruje sv. maša. Tako je
poveličana na zemlji, kaj šele v nebesih, ker je zvesto hodila za Gospodom. Je prava učenka
Hiša naprodaj
Ljubka 4-sobna enodružinska, spalnica, klet, garaža in pol,
Presv. Srca Jezusovega in prva krasen	H- 185 St. Za ogled
Presvete- P°kličite 942-3852.	(121
Hiša naprodaj
3-družinska hiša naprodaj 15-6-6, v ospredju trgovina, ki je pa oddana. Carl and Norwood. I Kličite 261-6295.
10,12,14,17,19,21 jun)
Grob sv. Marjete Alakok. Nekega dne je Gospod dejal slo- koplovom nazaj v Ameriko. Kličite IV 6-1105.
apostolka pobožnosti ga Srca Jezusovega.
Potem sem si ogledal še dru-| gc zanimivosti. Tudi više gor, nad svetiščem Presv. Srca Jezu-| sovega sem stopil, kjer sem obiskal kapelo blaženega patra Ko-|
**""1
kok Opoldne sem v hotelu, kjer ™h-JAMO TUDI je bilo dosti romarjev, civilnih,	za OSTARELE
in duhovskih, obedoval, si po: AJD FOR AGED PRESCRIPTIONS tem še ogledal Paray,-le Monial St. Clair Ave. & fiRth St; EN 1-4212 in ob 2. uri popoldnei-šel na kb- Sobo in garažo oddajo lodvor ter se z vlakom odpeljal Opremljeno sobo in garažo proti Parizu. Od tam pa z zra- oddajo na 21431 Naumann Ave.
(120).
AMERIŠKA D0M07WS,
•*»», OJ. Artmk, kaj pa st.
g
8

D. RAULJEN:
Mrtvi ognjenik
It,
5| I hoče! Bolje je kupiti novo, rnia-do, da se še do jeseni napase in bo na pomlad godno za telege S ali za pleme.”
SS| Kupci in mešetarji so se spo-^ gledovali in ugibali, kakšna je § zdaj ta reč. Mar živina ni Art-^|nikova? Prekanjeni Smrekov-čan pa se je muzal, pomežikoval,
hala. Potem pa se iztrgala iz objema, sem, lahko noč!” je rekla in izginila v gornjo izbo.
otipaval lastno živino kakor da I jo izbira zase, se pričkal s Topo-v . J .	lovcem zastran cene in se ves
j* je b.l našel v temi In priteg- ra2greli ko s0 vmes ,, ,r e. ml je ud. njo m jo pnzel k sebi. sarji. K Jija je .,a v k,asje in Vzdrhtela je m globoko zadi- L hrupn0 šalo in prerekanjem
je sunkoma se je mešalo zateglo mukanje
Trudna j g0vedi) rezgetanje konj, vrišč
otrok, tleskanje dlani ob dlan.
Mirt je pristopil, pritegnili so
T, v. .	.	,	,ga prizori, ki podobno živih že
Vročina je na sejemski dan dolgo ni videl alf jih vsaj ni le.
ze zgodaj podkurila d.igal se dal s tako pozornimi očmi, zdaJ je prah po cestah, koder so gnali živino v trg. Pisani vrvež je bil Mirtu všeč, kakor da ima pred seboj oder šegavih, razigranih lutk. Barve so se prelivale v soncu, poletje je kazalo svojo mujno lepoto in dolina se je hotela pobahati, kaj vse premore. Poznalo se je, da je ta in I Ameriška Slovenska oni gospodar prignal živinče j Katoliška Jednota nejevoljen, skoraj žalosten. Toda
čas je terjal, da mora kaj od I D?J^TVQ SV-.VIDA ST. 25 KSKJ hiše.
Toda molčeči pomenek naj bo le kratek, da ne ubije in da se ne izprevrže v puščobnost. Mirt je imel kaj izpraševati.
“Kako živite na Smrekovcu?” je načel kakor iz navade, vendar ga je zares žejalo, da čuje, kako bo Lenka dopolnila, kar je bil prejle tako zgovorno natčel Art-nik.
“Kako!” se je vprašanju začudila Lenka. “Živimo, jto je vse.”
“Preprosta modrost!” se je nasmehnil Mirt. “Živite, kakor se živeti spodobi. V soncu, v nevihtah, v gorskem miru, vedro in voljno, kakor prinaša leto ...”
“To se lepo čuje, tako govorite dolinci,” se je posmehnila Lenka. “Poznam to, bila sem v mestu”...
“V mestu?” se je začudil Mirt.
“Da, za samostanskim zidom. V mariborski šoli.”
“Nu, tedaj...”
“Da, tedaj in zato vem, kako si dolinci predstavljate naše življenje. Ni takšno, Mirt. S samo domišljijo ni nič. Živeti ga je treba!”
“Dostikrat sem zahrepenel po planinah, ko sem se izgubljal in potepal ponoči po mestnih ulicah!”
“Tudi nas kdaj pa kdaj žene v dolino, v mesto, v pisani svet. Toda vsaka taka želja mine ka-
da mu je vsega skupaj toliko mar, kolikor piškavega oreha kor veter. Preveč smo prikovani na veji, in je naglo odšapal h
pa zdaj je pogledal Lenko. Bila je kakor razdražena, zajeta v
kupčijski krog, da so se ji rahlo tresle ustnice in so oči dobivale blesk, kakršnega je Mirt v mestu večkrat opazil pri kvartopircih. In ko je nazadnje Artnik nekajkrat udaril najboljšemu kupcu v roko in pobasal pisane bankovce v svojo veliko listnico, se je naglo unesel, pristopil k prodanim volom in kravam, jih brž še počehljal in poklical po imenu, — in ko se je tako poslovil od njih, je odstopil, obrnjen od Mirta in Lenke, da ne bi videla, kako motne so njegove oči. Potem je ubral korake na drugo plat sejmišča, mec konje.
(Dalje ‘prihodnjič)
Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
Po istem vzorcu
MONTEVIDEO, Urug. — U stava Urugvaja, sprejeta leta 1934, je bila sestavljena po vzoru ustave ZDA.
I
Imenik raznih društev
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Tu-Artnik je stopil košato po rek; podpreds. Ernest Racic; tajnik sejmišču. Mirtu, ki je hodil za ^bin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd.,
niim in cnrnmlioi T nnUn ™ te1, 481-1481; zapis. John Skrabec; njim m spremi al Lenko, se je b]agajnik Janez Ovsenik. Nadzor-
zdel kakor medved na pohodu, oiki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
ki previdno izbira, kam bo po- 3CPh J- Nemanich, F.udolf Drmota;
ložil svojo težko šapo. Ko se je 'vratar A> J- Fortuna- Vodia atle-
ustavil med voli, jih otipaval, |
meril z očmi od vseh strani, članstva vsi slovenski zdravniki, jemal čedro iz ust in momljaL Društv0 zboruje vsak prvi torek
grajal ali hvalil, je bil videti pri j zvečer. Mesečni asesment se prične
hudo resnem opravilu. Nazad- P°birah ob 7:00 Pred sejo in 25. v
nje je odmahnil z roko, kakor	od do.8„urf .zve“r1 v
1 društveni dvorani. V slučaju bolez-
,ni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar blagajnik Louis Jarem; nadzorniki Frances Somrak, Frances Stariha, Mary Schmoltz. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu n.a Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in dn $2.00 bolniške podpore na dan.
na gorska tla.”
“Lenka, kmalu odrinem v Ljubljano. Pričakoval te bom. Moraš priti za menoj.” Pomolčala je, povabilo jo je osupnilo. Rahel vzdih je izdal njeno nanovo prebujeno željo. Kako rada bi...
“Ne bo nič,” se je potajila. “Nimam v mestu opravkov ... kvečjemu ... na velesejem ... ali pa na Brezje” ...
Tako je ugibala in Mirt jo je navdušeno poslušal. Že jo je videl ob svoji strani v Ljubljani, kjer bosta ves čas tako sama. kakor samujeta zdajle, kjer pa ju nič ne bo zadrževalo, da si ne bi še bliže pogledala v oči in se pogovorila o mnogem, kar si morata povedati.
“Zanašam se. Lenka,” je Mirt iskal njenih rok.
“Že prav,” je privolila, “toda prej ne smeš odreči mojemu vabilu. Pojdi z nama v planino, všeč bo očetu, jutri nakupimo konj, za gonjača pojdeš z nama.” Spet je razigrano zazvenel njen smeh. Ni se branila, ko je pritegnil k sebi njene roke, ki
konjem. Spotoma pa se je ustavil in vprašal Lenko:
“Naših še ni?”
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik ,	.. v	...	.Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-
Potrpite, oce, naročila sem 5201; zapisnikar Charles Virant, bla-Topolovcu, naj žene počasi, da gajnik Josip W. Kovach; nadzorniki:
goved ne bo zlakana in preteg- P j1 v e s t e r Urbančič in Charles •	„	Virant. Zastavonoša Joseph
W. Kovach. Zastopnika za SND na “Prav,” je pritrdil Lenki, ka- 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Go-
kor je to bilo v navadi. Ob tem dec; Zast°Pnik za SND Maple Hts.: s.	j« „,„1. „	•	. J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko
je ze videl, da se vali na sejmi- in booster club: Joseph W. Kovach
šče majhna čreda govedi, pred in Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-njo njegov kaj žar Topolovec, za	J- Perko, Dr. Wm. Jeric,
čredo pa kajžarjeva dva sina. I Društvo IborSedvsako JdrurgoC'n7 Lepe, zdrave planinske živali so deljo v mesecu ob eni uri popol-trudne, zasople in kakor bebave dne v SND na 80- cesti- — Spre-
zijale v prečudno razgibani vr- 'f™ Z:131^0 "d r°:istva do 60 let .. .	itarosti. Bolniški asesment 65c na
vez, nemara prepričane, da tak mesec in plačuje $7.00 bolniške hrup ne more biti nič prida. Brž oodpore na teden, če je član bolan so jih obstopali mesarji. Pristo- 3et dni ali več- Rojaki v Newbur-pil je tudi Artnik in rezal z be- | lha;„pristopite v dru5tvo sv- L°v-sedo kar počez:
renca.
nil?”
CHICAGO, ILL.
“Poglej ti Topolovca, koliko I TEJ je prignal! Ros kar hlev izpraz- j raga, predsednica Josephine Mulh,
podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Zdravnika dr. Perko in
BUSINESS OPPORTUNITY
WATCH AND CLOCK REPAIR SHOP 35 years in Crete, Illinois. Reason- I Winter.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednica Josephine Ovsenek, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1133 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna tajnica-zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorni odbor, Josephine Ovsenek, Anna Palčič in Josephine Weiss. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo v Baragovem domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1133 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
able. Private party.
Call 672-7131
(119)
dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
WESTMONT — BY OWNER Well built frame ranch, 3 bdrm., tile bath, modern kit., full bsmt, 2 car gar. — Nr. schls., parks, shopg., transp. $28,300. Ph. 964-3850. __________________________________(120)
3 FLAT BRICK INCOME PROPERTY — BY OWNER — 3-6’s, 2 full baths; 6-4%’s; 1—3 room bsmt. apt. $90,000. Moving to Hawaii. — Ph. 338-1590.	(122)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN & GROCERY Well established — 5 rm. apt. and 2 rms. up — % acre land — Chain of Lakes area — Shown by appointment. Ph. 395-2777	(122)
PIZZA and Ice Cream Truck By OWNER. — Good condition — Must sacrifice, being drafted — Call weekdays after 6 p.m.
585-4683
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60.
DRUG STORE
I letT'KI SSEWS iSrtXX
S * IKS*™ -
00/ 9541	y mladinski oddelek se sprejema
( 120) j otroke od rojstva pa do 16. leta.
Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-
BROOKFIELD ---------' I manich, taj. Maria Hochevar, 21241
Income Property _ Bv Own pr Jl1111«* Ave- l«1- IV 1-0728; blagajn. Brick duplex- each unh	MaCero1' ^mkarica Pa_
tile bath m o d e r n kH	3 lne, S^npfel. Nadzornice: Fran.
Near everything on woii inrA	i Novak- Josephine Ambrosic in Do-
fol S” »TV, ili1	J iolhy ,S,tra' R?d“ika J“"1'
separately. Call 485-7467 or 485-2965.	Kemaalch z":
(119) stopnice za Ohio KSKJ Federacijo:
DRUŠTVO SV. KRISTXNE „ , ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik;
predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Malt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ane Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečr.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Slokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Jennie Barle. Redite Ijica Angela Stražar: Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
in William Hočevar. Zastopnik za mladino Joseph Lausin, reditelj Florjan Mocilnikar, poročevalec za liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Frank Chesnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v S.N.D. na St. Clair Ave. člane se sprejema v društvo od rojstva do 60 tega leta starosti.
na 80 St. Antonia Slokar in Jennie Pugely; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Slokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop, v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, .tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugi nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Frank Plut, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jacir Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar? Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer m Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zamlck, pod-nredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi sloyenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, P°a' predsednik Martin Romih, tajni® in blagajnik Frank Perko,
East 174 Street, telefon 481-5658i zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: James Novak, Martin. Kp' mochar in Frank Dremel; zastopni® za Slov. dom na Holmes Ave.: Fran® M. Perko. — Seje se vrše vsak drug> mesec četrto nedeljo v mesecu o'5 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, de' cember, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Strauss, podpre«' sednik Louis Erste; tajnik in bla|-Frank Macerol, 1172 Norwood R«’’ tel. EX 1-8228; zapis. Joseph P°' nikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Finki vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop-v SND na St. Clair Ave. Soba št. !•
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. J317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baz-nik; nadborštnar: David J. Telbani podborštnar: Angelo J. lannarel'1-bivši borštnar: Fred Sternisa; b' nančni tajnik: Anthony J. Urbas> 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; bja' gajnik: Rudolph V. Germ; tajnik' zapisnikar: Alphonse A. Germ, R Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzt£ niki: Herman E. Dule, Louis ' Erste, Albert R. Giambetro; sPreAi, ditelja: Alois Erste, Adelbert J- ^
bert; bolniški nadzornik: Alois, _ ste, 3813 Schiller Ave., (9)i ga. ON 1-3777; vratarja; Joseph C-ver , Frank J. Kolenc; zdravn Dr. James Seliškar, Dr. Anthony^ Spech, Lawrence B. Ogrinc. valeč novih članov: Frank J- ”rlu-tel, telephone:	845-4440.	v
štvo zboruje vsak tretji PeteKyj. mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. da. Asesment se pobira od 6:30 prej na večer seje in vsako P -q nedeljo v mesecu od 9:30 do U-dopoldne v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Slokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581i4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND
ST. MARY’S COURT # N*40 CATHOLIC ORDER Of FORESTERS
Spiritual Director Rev. RaY1" . Hobart, Chief Ranger John Petrl ’ Vice Chief Ranger A n t h o n Y Kushlan. Past Chief Ranger Lorn® V/. Somrak, Honorary Speaker • J. Hribar, Speaker FrankKocin ^ Recording Secretary Louis J. de.s<' ’ Financial Secretary John M. Spu ’ 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasur William F. Pavšek, Youth Louis J. Jesck, Trustees Louis S° rak, Felix Korošec, John Osredk ’ Jr., Conductors Bastian Tramp ’ Frank Mlinar, Sentinel Antho-Mrhar, Sick Visitor Anthony
Kushlan, and Field Representativ
Frank J. Prijatel, 261-5197.	.	d
Meetings are held every thi Wednesday in St. Mary’s assemb hall (downstairs of the ne church).
REAL ESTATE FOR SALE
HOUSEHOLD HELP
Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole 45. Must be neatly dressed ~ sober" ^ SV‘ Vida ob 7:00 zv' A868111611* se
HOUSEKEEPER — COMPANION Lite, cooking. Permanent. To age
Would prefer woman that could pobira vsakega 25. v mesecu od 6. drive. References necessary. Call Ido 8' ure v ravno istem prostoru, after 12 noon.
HOUSEKEEPER
528-7446| (120)
to live in I
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 .	KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt
motherless suburban home-Father IV°dja, RfV-1
,	,,	N. Tomc. častni predsednik John
and 10 year old girl — Days — DE Habat, predsednik Eugene Kogov-
2-7878 — Eves, and weekends HO sek’ PodPredsednik John Habat, fin. n R9Q9	tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152
(121) St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI
ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
HE 1-3500

M. A. TRAVEL SERVICE -
'	6516 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio 44103
Potovanja posameznikov z ladjo in letalom Grupna potovanja z letali — Ljubljana, Celovec Najemanje avtov — ameriški, evropski modeli Romanja — Lurd, Fatima Izleti po Ameriki (Alaska, Havaji)
Urad odprt od 9:00 AM do 6:00 PM vsak dan razen srede.
Iz okolice Euclid in Collinwood se lahko zglasite po 8:00 g zvečer v pisarni na domu.
___________ _ _____________________________________
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Ivanka Hrvatin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI OČE, STARI OČE, BRAT, BRATRANEC
SeUTOI
Ura slovesa pred letom je bila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno še živa
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 14. junija 1967.
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo,
mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas,
v vsem našem življenju kot luč kjer Stvarnik je Tvoje neskone-nam gori.	no plačilo,
tja s svojo priprošnjo pripel)1 Žalujoči:	še nas.
hčeri EMILY MIKLAUSICH in LILLIAN STIFTAR
Z (j m j y j n m n
sinovi ERNEST, ROBERT, JOSEPH, RAYMOND, ALFRED FRED in FRANK in njihove družine, brat ANTON, sestrična PAULINE STAMPFEL in OSTALI SORODNIKI Cleveland, 17. junija 1968