Leto I.
Ljubljana, ponedeljek 2. junija 1919,
Stev. 115.
Cene po pošti: ‘
za celo leto K 40'— za polleta . K 20*—r za četrt ieta K 10'— za 1 mesec K 3 '50
Za Ljubljano mesečno 3 K.
Urednlžtvo In upravn. Kopitarjeva ulica St. 6. Uredn. telefon štev. 50,
NEODVISEN DNEVNIK
+
Posamezna številka Iv vinarjev.
Priklopitev slovenskega Prekmurja Nemški Avstriji.
Radgona, 1. junija. (Izvirno.) Po semkaj došlih vesteh Je bila v petek ob 13. uri v Murski Soboti na slovesen način proklamira-na priklopitev slovenskega Prekmurja k Demški Avstriji. Meja se je takoj odprla in ae izvažajo že danes velike množine živil iz Prekmurja proti Gradcu. Ta drzen nemški manever je povzročil znani advokat dr. Obal y Murski Soboti. Zatrjuje se, da so boljševiškl sovjeti v Prekmurju odstopili In so prevzeli Opravo meščanski krogi, na čelu jim dr. Obal.
Zadnji čas je, da Jugoslavija prekriža nemško mahinacije in zasede Prekmurje.
LDU Budimpečta, 31. maja. (ČTU) Ogrska vlada je poslala nem Sko-avstrijakemu tajniku Bauerju noto, v kateri pravi: Ravnokar smo prejeli brzojavno poročilo, da so proti-revolucionarji z avstrijskimi častniki na čelu vdrli v Prekmurje in proglasili sovjetsko vlado ogrsko za odstavljeno. Ukrenili smo, kar je treba. Kaj namerava Nemška Avstrija storiti proti tem častnikom?
Goriškim vrtnarjem zemljo v Jugoslaviji.
LDU Beograd, 1. junija. V okolici Novega Sada in Beograda se bo razdelila zemlja Vrtnarjem iz Goriške. — Za izplačevanje haka »ahteva ministrstvo za agrarno reformo 20
milijonov dinarjev, za stroške reguliranja, naseljevanja in kolonizacije pa pol milijona dinarjev.
Ententne čete pred pohodom v Nemčijo.
LDU London, 30. maja. (CTU) > Reuter c poroča: V poslanski zbornici je izjavil Churchill Položaj v Porenju je sedaj pred odlo-
čitvijo. Cele armade so pripravljene na pohod, zavezniki čakajo samo na povelje.
Francoski general poveljnik čehoslovaških čet.
LDU Bratislava, 31. maj.'. (CTU) Včeraj je prispel semkaj francoski general Mitter-
hausen s svojim štabom ter prevzel poveljni-štvo čehoslovaških čet na Slovaškem.
Wilsonov kompromisni predlog glede Jadrana.
Meje z Italijo bodo poznej ugotovljene.
LDU. Lyon, 1. junija. (Brezžično.) V soboto »o se v ministrstvu za zunanje stvari »brali k tajni seji of id jel ni delegati vseh dr-£av, ki so bile v vojnem stanju z Avstrijo, ka-*«r tudi onih, ki so nastale po razsulu iz stare Avstro - ogrske monarhijo. Načrt preJmirovne Pogodbe, določen za Avstrijo, bo izročen avstrijskim delegatom v ponedeljek ali v sredo. *Temps<: piše o sedanji obliki mirovnih pobojev: Po informacijah, dobljenih z raznih strani, kaže mirovna pogodba v svoii sedanji sestavi mnogo vrzeli. Osmo poglavje, ki so nn-tmžn na odškodnine, še ni urejeno. Tudi poglavje, ki govori o mejah z Italijo, je o/im-'■•eno le s pripombo: pridržana poznejši ugoditvi. Kar se Uče Prcdarlske, kjer se je f>re:l kratkim prebivalstvo v ljudskem glasovanju izrazilo za priklopitev k Švici, omenja 1
predmirovna pogodba, da je to glasovanje brezpomembno in da ostane ta deželica združena z Avstrijo ter bo morala prevzeti iste obvezuosti, kakor druge avstrijske dežele. Meje Cehoslovaške bodo določeno po posebni, mešani komisiji.
LDU. Paril, 1. junija. (Brezžično.) Svet ; Četverice je v soboto popoldne razpravljal o nemških protipredlogih, kakor tudi o reškem vprašanju. »Petit Parisien« piše, da se bliža reško vprašanje svoji končni rešitvi. Predsednik Vfilsun je sporočil jugoslovanskim delegatom zmisel kompromisnega predloga, kateremu se je tudi on pridružil. — V političnih krogih se domneva, da bodo zastopniki zavezniških in združenih držav tekom enega tedna sestavili svoj odgovor na protipredloge nemške delegacije. Grof Brockdorff-ttantzau name- i
I Naše čete na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 31. maja tl. ob 22. uri poluradno: Naša ofenziva se uspešno nadaljuje. Tekom 30. maja s« naše hrabre čete zavzele Borovlje in Suhi vrk (ob severnem izhodu podroškega predora). Labud je v naši posesti.
Nemci ob svojem umiku rušijo in plenijo. Vse hiše v Spodnjem Dravogradu so oplenje. ne. Železniške naprave so uničene.
Naše junaške čete so uplenile do sedaj okoli 20 topov raznega kalibra, veliko število strojnic (samo ena kolona je uplenila 42 strojnic), mnogo pušk, municije in tovornih avtomobilov. Ujeli smo večje število sovražnikov. Našo izgube so razmeroma male.
Cete, ki so osvobodile slovenski Korotan, prebivalstvo navdušeno sprejema. Povsod ču<* jejo naši vojaki o grozodejstvih, ki jih je upri-j zarjalo podivjano nemško vojaštvo v Borovljah j in Labudu, v katerih krajih se je s prihodom j naših čet povrnil mir in red.
Narodno predstavništvo.
LDU Belgrad, 31. maja. Današnjo sejo narodnega predstavništva je otvoril. dr. Draža Pavlovič ob 9.30, nakar je odobril zapisnik zadnje seje brez izpromembe. Zbornica preide na dnevni red: Nadaljevanje debate o proračunskih dvanajstinah za mesece junij, julij in avgust. Finančni minister dr. Ninčifi odgovarja na razne ugovore, ki so se izrekli tekom debate proti finančni poliUki vlade. Neumesten je primer, da imajo nekatere pokrajine več dohodkov, ker se ne more pre* prečiti, da bodo posamezne pokrajino pasivne. Pri sestavljanju proračuna so bile merodajne po-rebe posameznih dežel. Padanju dinarja napram frankom in drahmam ni kriva finančna politika in vlada, pač pa je temu vzrok star zakon v trgovini, da blago pada % vrednosti, ako se stavijo zahteve na zunaj« Priporoča narodnemu predstavništvu, da odobri dvanajstine. Posl. Bukšeg (socijalist)! očita ministrskemu predsedniku, da je hotet omejiti debato, rekoč poslancu Kristanu, da obstruira. — Ministrski predsednik ProtiČ odgovarja predgovorniku, da ni dal nobenega stvarnega odgovora na očitanje poslanca Kristana, ker sedaj ni proračunska debata. -«* Poslanec dr. Mehmed Spaho se omejuje *. svojem govoru na kritiko bosanske vlade. —i — Zakonski načrt se nato načeloma sprejme s 142 glasovi brez glasov socijalistov. — Prl-hodflja seja v pondeljek ob 16. uri, '
rava v Versaillesu počakati na ta odgovor. — Kakor piše JPetit Journal«, zavezniki svojih mirovnih pogojev ne bodo izpreineuili. Včeraj je bilo zastopnikom vseh interesiranih držav prečitano besedilo mirovne pogodbe, ki bo izročena avstrijskim delegatom. Danes se vrši lajna seja, na kateri bodo vse interesirane
Ureditev kazenskih zakonov v Jugoslaviji.
LDU. Belgrad, 1. junija. Minister za pravosodje je izdelal zakonski načrt o ureditvi kazenskih zakonov. Na podjagi tega načrta se bodo zgradile moderne kaznilnice, kakoršne obstoje na Angleškem in Francoskem. V teh zavodih se bodo obsojenci navajali k delu in »čili raznih obrtov. To bi bile torej nekake poboljševalnice. Nameravajo se ustanoviti štirje taki zavodi.
Sovražno postopanje z Italijo.
LDU Curlb, 30. maja. (ČTU) Italijanski publicist Rastignac se v rimski »Tribuni« pritožuje, da ravnajo aliiranci z Italijo ne samo lormelno, temveč tudi dejanski in namenoma Kot s sovražnikom. Istotako kakor Nemčiji, grozijo tudi Italiji, ker ji pretijo z izstradanjem.
Brockdorff ne bo podpisal?
LDU. Lyon, 1. junija. (Brezžično.) Zavezniki so sporočili groiu Brockdorff - Rantzau-u, da ne bodo sprejeli nadaljnih njegovih spomenic, ker je nemški delegaciji dovoljeni rok
potekel. Francoski diplomatični krogi se širinjajo glede mnenja, da je sedanjo obliko nemške mirovne pogodbe smatrati kot dovršeno, neizpremenljivo delo in da ne bodo dopuščali ustnega razpravljanja. Kakor poročajo jesti iz Nemčije, želi nemški narod mir in bo vplival na vlado, da podpiše pogodbo. Grof Brockdorff-Rantzau je izjavil v Berlinu odhajajočim članom nemške delegacije: Povejte v Berlinu, da ne bom podpisal miru, ako sedanji pogoji ne bodo izdatno izpremenjeni,
Nemčija mora podpisati mirovno pogodbo.
LDU London, 30 maja. (ČTU) »Reuter« poroča: Pred kratkim je govoril Lloyd George » Amiensu. Med drugim je rekel: Nemčija mora podpisati mirovno pogodbo, ako ne v Versaillesu pa v Berlinu.
Nemško-avstrijski vrhovni poveljnik odstopil.
LDU Dunaj, d. junija. (ČTU.) Nemško-ftvstrijski vrhovni poveljnik feldmaršallajt-nant von Boog je prosil, da ga odvežejo po-veljništva; prošnjo je utemeljil z zasebnimi ritelogl in ker je general Segre zahteval, da Be sedanja nemškoavstrijska narodna hramba »manjša.
Raznoterosti.
V'LDU Dunaj, 1, junija. (ČTU.) Kakor se poroča, bo dunajski mestni svet odpravljen.
•
države priobčile svoje pripombe in pomisleke. »Matin« piše: Lansing je včeraj razpravljal z jugoslovanskimi delegati o načrtu, ki so ga izdelali zavezniki glede ureditve jadranskega vprašanja. V italijanskih krogih izjavljajo, da vsebina tega načrta zpači višek njihove popustljivosti.
Namesto njega se bodo postavile mešane komisije s stalnimi referenti. Mestni okoliš da se bo razširil do Tullna. Občinski red se bo preuredil po nemškem vzorcu z nadžupanoin na čelu.
Predsednik Masaryk je potrdil zakon, s katerim dobi predsednik republike ustavo-pravno pravico, imenovati in odpuščati ministre. — Predsednik Masaryk je sprejel včeraj zastopnike političnih strank. Vsi so soglasno ; izrekli prepričanje, da je potreba, da vse stranke, kakor dosedaj, tudi še nadalje nastopajo vzajemno. — Ukrajinska vlada se je izselila iz Kamienieca Bodolskega radi preteče poljsko-rumunske nevarnosti. — Jekleni trust je podaril Jugoslovanskemu pomožnemu fondu v Ameriki 20.000 šterlingov. — Pohod rumunskih čet v vzhodni Galiciji ima namen — kakor pravi rumunsko poročilo — ustaviti sovražnosti med Poljaki in Ukrajinci. Rumun-ska akcija ni naperjena niti proti Poljakom, niti proti Ukrajincem. — Ukrajinski poslanik na Dunaju, Wassilko, je po nalogu svoje vlade brezžično brzojavil svetu/četverice in protestiral proti barbarskemu ravnanju Haller-jeve armade v Vzhodnji Galiciji. Predlagal je, da naj do končnoveljavne ureditve mej zasedejo Vzhodno Galicijo čete velesil, ali pa naj se za to poveri mandat Čehoslovakom. — Od 135 milijonov kron, ki so izginile v ogrskem poslaništvu na Dunaju, so našli 80 milijonov v kovčkih na kolodvoru in v hotelskih garderobah. —
Iz pokrajine.
k Dr. Korošec in belgrajski maturanti. Klub belgrajskih maturantov je izvolil za svojega pokrovitelja min. podpredsednika dr. A. Korošca, ki je pokroviteljstvo tudi prevzel in obljubil, da bo skrbel za klub. Klub belgrajskih maturantov je tudi sklenil, da priredi potovanje v Zagreb, Ljubljano, Dubrovnik, Mostar in Sarajevo.
k Draginjske doklade učiteljstvu. Belgraj-ska »Pravda« poroča 30. maja: Na zadnji seji ministrskega sveta je sklenil, da se draginj-ska doklada izplačuje tudi učiteljem v novih krajih. Položaj učiteljstva v novih krajih ni urejen. Zakonski predlog o izenačenju pravic učiteljev Srbije in novih krajev še ni gotov in dokler se definitivno ne reši, bodo uživali draginjsko doklado kakor v Srbiji tudi ostali učitelji.
k Nova pomorska akademija. V Dubrovniku se otvori koncem avgusta nova pomorska akademija, v katero se bodo sprejemali dijaki z dovršenimi gimnazijskimi študijami. Učna doba bo trajala 2 leti.
k Iz Tržiča. Občinski odbor je svoječasno na predlog g. župnika sklenil napraviti meščansko šolo. Višji šolski svet v Ljubljani je tozadevno prošnjo odobril. Na praznik Vnebohoda so se zbrali v občinski pisarni odbori sodnega okraja tržiškega pod vodstvom okrajnega glavarja g. Schitnika iz Kranja, raztrn-trivali to vprašanje in glede vzdrževanja nameravane šole. Vsi povabljeni odbori so se izjavili v pritrjevalnem smislu Stvar je v najboljšem teku in je upati, da bo omogočeno že z novim šolskim letom otvorili prvi razred meščanske šole, kar bo velikega pome-
v:< .,ri *	‘7	..	"•
na za naš obalni in delavski okraj. — Arne-, riška misija je privzela tudi naš trg med one kraje, ki bodo deležni ameriške podpore, ki se bo dajala otrokom do 14. leta v živilih. VS dnevnem zavetišču bo dobivalo nad 500 otrok zajtrk in popoldne južino.
k Užitninskim uradnikom na Štajerskem. Sestanek užilninskih uradnikov, se vrši dne 8. junija 1919 (ne 4. junija kakor se je pomotoma naznanilo) na binkoštno nedeljo, ob 10. uri v Narodnem domu v Celju. Pridite v obilnem številu.
Iz Ljubljane.
1 »Društvo tehnikov v Ljubljani« ima od-
borovo sejo v sredo, dne 4. junija t. 1. ob 20. uri zvečer.
1 Tihotapstvo s tobakom. Nadzornik polic. .ravnateljstva Alojzij Ljubič v Ljubljani je doznal, da prihaja neka ženska večkrat z Dunaja v Ljubljano ter odvaža s. selilnimi vlaki večjo množino tobaka v Nemško Avstrijo. Tft zapeljiva kupčija ji je seveda donašala lepflt tisočake. Da pa je bilo manj sumljivo, si j«: najela v Ljubljani tovarišico, katera se je pri. prevozu fingirala za bolano, ležala na blazinij pod katero je bilo skrito blago in s tem lažje; prevarala kontrolne organe. Poizvedbe so do* gnale, da se je doiičnica skrivala pri Matildi Kosec, na Marije Terezije cesti št. 13, kjer jot tudi tobak zbirala. Dne 31. maja >1919 §9 po,* licijski agenti nenadoma preiskali omenjene! stanovanje, izsledili verižnico v osebi Marije Kolb, roj. 189.1 v Hallu na Tirolskem, katera je imela že pripravljenega približno 30 kg cigaretnega tobaka za prevoz. Pri njej se je našel tudi znesek čez 9,0.000 kron. Tobak ib denar je bil seveda zaplenjen, verižnico so pa oddali deželni sodniji. Pri sodniji se bo zagovarjala tudi Matilda Kosec, ki je verižnici pomagala.
1 Tatvina. Tobak, in sicer* 250 zavojčkov, hercegovskega, je bil ukraden trafikantu Jakobu Sever, stan. Krakovski nasip >10. Skoda znaša 675 K. Storilec je prišel s ponarejenim ključem v stanovanje Severja, ter istemu 1* nezaklenjene omare tobak ukradel.
1 Star grešnik pred sodiščem. Rogelj Jurij iz Spod. Brnika, Mečanov Jurij po domače, je prišel bos pred sodnike. Mož je peljal dne 18. decembra 1918 iz Zaloga dva orožnika v Komendo. Voz je posodil župan Štern, konji pa je bil vojaški. Ko se je vozil nazaj, je prišel na Klancu skupaj z nekim Galjotom in z nekim Plevelom. Galjot ga je vprašal, če proda voz. »Pa sem ga prodal za 100 kron Galjotu, konjsko opremo Plevelu za 50 kron, konja sem pa spodil.« Predsednik sodn. svetnik Nagodč: »Kaj ste storili z denarjem?« »Vse smo zapili. Drugo jutro sem imel še 10 kron. E, saj je bila majhna stvar; en pas litrov. En frakelj žganja je stal 10 krom* Povedal je, da v šolo ni hodil in da je bil žd v špitalu, »ker sem alkoholik in star pijanec.* Zaradi te kupčije sta bila Galjot in Plevel že obsojena. Galjot je dobil 1 leto težke ječe« Plevel pa 40 kron denarne globe. Predsednik'-»No, kolikokrat ste bili kaznovani? Kajne, saj sami ne veste.« — »E, saj veste, star pi* janecl« Predsednik: »Je dolga povest: s hudodelstvi je začel leta 1903; obsojen je bil zaradi tatvine na 14 mesecev, zaradi vlačugar-stva je bil 21 krat kaznovan. Dalje je radi tatvine dobil veliko kazni: 6 mesecev, 10 mesecev, 8 mesecev, 2 leti, 1 leto ječe. Vsega skupaj ima 35 kazni. Sodišče je prisodil® Roffliu 6 mesecev težke ječe.
Štev. UB.\
— ii' 1 i.l *
Hal«, Sne Z Junija IfllflL
Naše čete napredujejo.
Nemcev se polašča panika.
Ljubljanski dopisui urad porota iz pol-, aadnega vira dne 2. junija ob 12. uri:
Kaše tete napredujejo. •
"1 Glasom »Wioner Allgomeine Zeitung« so grozečega napada jugoslovanskih žet ©b-**ti zapustile Celovec. Mesto je pred padcem.
Po drugih dunajskih vesteh’ so vzbudila i*tastrolalna poročila iz Koroške veliko pozorni v narodni skupščini. Prolesor Angerer jo '•javil, da se bo predal Celovec brez boja. De-fetea vlada (koroška) jo izdala že predvčc-ffrjšnim navodila ža slučaj evakuacije mesta ta sklenila oddati mesto brez odpora. Smatra
se za ugodneje, da zasedejo mesto srbske čete kakor pa kranjski Slovenci.
Poročilo iz Celovca 30. maja: Ponoči se je slišal grom topov, ki je proti jutru prenehal. Ker so se pripravljale oblasti, da zapuste mesto, se je polastilo velikega dela prebivalstva razburjenje. Mnogo družin je v velikih skrbeh zapustilo mesto in zbežalo čez Št. Vid. — Jako mnogo Celovčanov je bežalo čez Gornje Štajersko v Gradec. Jugoslovanske četo so dobile znatna ojačenja.
Vse te vesti se priobčijo brez pojasnila.
‘	Žena.
ž Proti vojni in drugo. Zanimivo je, kako slepa pisateljica Ellen Keller spodbujala 'eiiski svet k skupnemu nastopu zoper vojsko; %a misli, da so večji del gospodarski vzroki, ta katere so matere izgubile svoje sinove, žele svoje može, sestre svoje brate. Vojsko ima m največje zlo ter obžaluje, da nimajo žene tloslej pravice, da bi mogle na to delovati, da bi v zbornicah sedeli prijatelji miru! Jako ostro je obsodila nemški imperializem. Po sodbi Helene Kellerjeve je predvsem izobražena žena poklicana, da se take socialne nepravilnosti zatro. Današnja dama še nima dovolj pojmovanja za socialna vprašanje. Doslej je preveč tičala na ničevnostih vsakdanjega življenja. Ali lahko se jih otrese, če bo imela jfpšteno voljo pomagati. Treba pa je, da se spina izpreobrne, zakaj pogoji, ki, jih zahtevajo današnje razmere, so čisto drugačni. Predvsem bi se morale. žene iznebiti nekritične vere Sr avtoriteto. Iznenadilo me je, pravi Kellerjeva, da mnoge vodiljice ženskega ?ibanja, ki tako goreče branijo »naprednja-ike ideje«, inteligenco takoimenovanih »izobraženih« žen preveč precenjujejo. Predstavljajo jih kakor prava čudesa, katerim bi imeli možje prepustiti v svojo sramoto učiteljske stolice in laboratorije. Ker so velike pisatelji-efej ker je devica Orleanska stala na čelu armadi, menijo pogostokrat v resnici izobražene žene, da ima žena tiste zmožnosti kakor mož. Ali v tem se motijo. Pač pa bi morala varovati svoje osobite lastnosti in zmožnosti, katere ji je dala natura, a ne, da bi hotela tekmovati z možem. — Žena ne sme biti pasivni gledalec, ampak mora živeti skupaj z možem in dati svoje sposobnosti na drugih mestih v službo slpošne blaginje. V tem smislu bi morale delovati vse izobražene žene.
ž Žene ruskih boljševiških voditeljev imajo baje talent za upravo javnih uradov. Tako je Trockega žena državna komisarka moskovskih gledališč; gospa Kimovevova, žena predsednika petrogradske občine, je državna komisarka za socialno oskrbovanje; gospa Ka-menevova je komisarka javnega knjigovodstva; Leninova žena je pa načelnica boljševi-&ih šol.
-r     ■
Po svetu.
s Amerikanci padlim junakom. »Vsak -»tnali kot Amerike«, kot se imenuje vsak grob Amerikanca na Francoskem, mora biti slednje leto 30. maja okrašen s cvetjem. Poseben odbor je bil stopil v stik z amerikan-skiin rdečim križem za cvetje, in je bilo na te dan okrašenih 70.000 amerikanskih gro-W. Amerikanska armada je darovala za S*ak grob po eno zastavo.
s Rastlinska posebnost. Na Porto Rico so odkrili rastlinsko posebnost, rastlino, ki nima koreninic in dobiva vso hrano iz zraka in raste na železni žici. Od daleč je videti rastlina ko veliko gnezdo ali zvitek med seboj priraščene trave. Botanikom, ki so se trudili, da bi dognali ta pojav, je te vrste rastlina popolnoma neznana.
s Ibsenov vnuk letalec. Zadnjega zračnega letanja v Kodanju se je udeležil tudi letalec Tankred Ibsen, ki je Henrik Ibsenov vnuk. Dasi je Tankred Ibsen potomec dveh slavnih norveških družin (njegova mati je bila edina hči pisatelja BjOrnsona), nima Tankred Ibsen kar nič veselja do pisateljevanja. Posvetil se je avijatiki in je dosegel že prav lepe uspehe. Vnuku se je izpolnil dedov sen, zakaj, Henrik Ibsen je nekoč napisal: »Zakaj moramo biti na zemlji, zakaj nismo v zraku?«
s Imenitna iznajdba. Vimarski skladatelj in kapelnik Karel Goepfart je izumel s svojim bratom slikarjem važno iznajdbo. Posrečilo se jima je baje, napraviti prav takšen rumen lak, kakršen je na kremonskih goslih, lak, ki daje goslim izreden zvok. Tako bo baje umetnikoma mogoče izdelati za malo denarja instrument s prekrasnim zvokom, kakršen stane danes velikansko vsoto.
s Število rojenih in umrlih v boljševiškem raju. Boljševiška »Ekonomičeskaja Zizu« s skrbjo opazuje, da število porodov v sovjetski Ruski pada ter poroča med drugim, da umrje osemdeset odstotkov porodnic v moskovskih bolnicah, ker zaradi preslabe in prepičle hrane prebole porodnih bolečin. Še večje število umrljivosti navaja statistika med novorojenčki. Velika umrljivost se je pojavila tudi med umobolnimi, kojih število raste od dne do dne. — Rusija je daleč.
s Iznajditelj telefona. Telefon je iznašel Aleks. Graham Bell. Bell je prišel iz Škotske leta .1870, da prevzame tukaj službo učitelja v neki gluhonemnici. S seboj je prinesel pričetke čudne iznajdbe, s katero se je pečal že tri teta doma — iznajdbe za sporočanje artikuliranih glasov preko žice in s pomočjo elektrike. On sam ni od prvega pričetka spoznaval velikih možnosti te iznajdbe. Svojo iznajdbo je smatral le za pomoč pri poučevanju gluhonemih. Počasi pa je pričel razumevati in spoznavati, da se nudi njegovi iznajdbi širše polje delavnosti. Spoznal je brezmejne možnosti govora na razdalje ter se lotil z ne možnosti govora na razdalje ter se lotil z veliko vnemo dela pri tem širšem načrtu. Veroval je v sebe in svoj načrt. Zalibog pa ni bilo nikogar drugega, ki bi istotako veroval v ta načrt. On sam ni imel nobenega denarja. Brez denarja pa ni bilo mogoče spraviti tele-
Stran 3.
fona na trg. Tedaj se je lotil neizmerno težje naloge, da dobi kapital za telefonsko družbo, katero je ravnokar ustanovil. Povsod so ga — zavrnili. Londonski »Times« je govoril o njegovi iznajdbi kot »najnrvejšem ameriškem humbugu«. Nikdo ni hotel naložiti denarja v podjetje. Človek, ki bi bil manj železne volje, bi že davno opustil vsak boj. Bell pa tega ni storil ter se trudil naprej, dokler ni konečno -*■ zmagal. Dolžan je bil svoto 500 funtov za aparat, kojega je bil kupil. Njegov upnik ni hotel sprejeti petdeset delnic telefonske družbe v plačilo za dolg. Če bi bil upnik toliko pameten ter sprejel delnice, bi dobil približno 200.000 dolarjev za svojih 500 dolarjev. Uspeh enega ali dveh predavani V zvezi s poskusi pa je konečno napotil skupino mož v Bostonu, ki so dali Bellu toliko denarja na razpolago, da qe mogel zgraditi tri milje dolgo progo med Sommerville in Bostonom. To je bil pričetek. Praktično delo te črte je prepričalo ljudi, da je ravnokar zagledala luč sveta ena največjih iznajdb modernega časa.
s Jasna Poljana pod zaščito ruskega naroda. Iz Moskve poročajo, da je vlada sovjetov proglasila Tolstojevih premoženje Jasno Poljano zn neodvisno graščino pod zaščito ruskega naroda.
s Smešnice. V silno deževni noči je bil poklican neki zdravnik k jako bogati dami Preiskal jo je in potem s slavnostnim glasom rekel: »Gospa, svetujem vam, da takoj pokličete notarja ter napravite testament.«, — »Za Boga,« je vzkliknila dama, »kaj je moja bolezen tako nevarna?« — »Tisto ue,V je odgovoril zdravnik, »bolezen ni prav nič nevarna, ampak zadela vas bo kap, ko izveste." koliko zahtevam, da ste me v taki noči po nepotrebnem klicali.« — Star aristokrat: Ta novi, čas je nekaj strašnega. Ta bedasti demokratizem onečašča naše najsvetejše pravice . « * Mlad aristokrat: Kaka je to?. Star aristokrat: No, ali ni dovolj tega, da sme že vsak trgovski vajenec nositi monokel? — Prvi visoko-' šolec: Ti se pa držiš kakor mila Jera. Ali se ti je kaj zgodilo? Drugi Visokošolec: Izgubil sem svojo legitimacijo in zdaj ne vem, kaj študiram! — Gost: Kaj pa ste imeli danes z gospodom profesorjem, da je bil tako hud? Natakarica: Poklical me je ter me vprašal, kaj plava v juhi. Rekla sem mu: Vi ste pa lep profesor prirodoslovja, če še muhe ne poznate. In zaradi tega je bil potem hud. — Žena: Ti naši sosesdje so že neznosni. Cim začne Milka peti, pa že trkajo na zid. In še kako! Kaj praviš, kako bi spravili te ljudi iz hiše? Mož: To je vendar lahko; Milka naj poje, pa bodo kmalu šli. — Sodnik: Vas torej sploh ni bilo v gostilni, ko se je začel pretep? Priča: Seveda ne, saj bi se bil sicer sam tudi tepel. — Zavarovalni akviziter Lisica obdeluje pekovskega mojstra Hlebca, naj se zavaruje proti nezgodam. — Premija je vendar jako majhna, a zavarovani ste potem za vse slučaje. Če si zlomite roko, dobite tri tisoč kron, če si zlomite nogo, dobite pet tisoč kron in če imate srečo, da se ubijete, ste bogat mož. — »Tukaj čitam, da bo prihodnji teden luna mrknila. Astronomi pravijo, da bo to posebno interesantno.« — »Lepo te prosim, nikar ne povej tega moji ženi, drugače bo takoj zahtevala, da ji moram za to nebeško prireditev kupiti nov klobuk.« — Mož: Danes sem pa imel na lovu srečo. Sedem zajcev sem ustrelil! — Žena: Beži, beži, kaj boš take pravil — saj si imel samo deset kron denarja s seboj. — Mati: Pepček, ali bi rad imel še enega malega bratca? — Pepček: Oh, kadar začneš tako govoriti, že vem, da ga bomo kmalu dobili.
•mm
s Dober spomin ie temelj učenosti.
Dober spomin je imei nek vaški deček Scoejske okolice na Francoskem, ki je po enoletnem šolskem pouku v nekem pariškem zavodu znal na pamet tri slovnice in ravno toliko slovarjev, ki jih je povedal brez pogreška, kakor tudi vsebino vseh knjig, iz katerih se je v tem letu učil, — Dober spomin je Imel Italijan Magliabechi, književnik velikega dostojanstvenika Co-me. Knjižnica, ki jo je imel v oskrbi, je bila v treh dvoranah. Nered v njej pa je bil tolik, da je človek le s težavo prišel iz dvorane v dvorano. Poleg tega so bile knjige po vseh kotih in vseh postranskih hodnikih razmetane, Ali Magliabechi je oašel v množici razmetanih knjig brez dolgega iskanja tudi najmanjši spis. Pripoveduje pa se o njem, da je na knjigah jedel in spal in je le malokdaj stopil iz knjižnice.
s Zanesljiv vremenski prerok je pi-
Savka. Ob jasnem vremenu je zvita in mirna na dnu posode ali pa zlagoma plava po vodi. Če ima nastati deževno vreme, zleze na rob posode in ostane tam, dokler se vreme ne ustanovi. Ako ima priti vihar, postane nemirna, se dvigne od dna steklenice, plava po vodi ter dela nagle in nepravilne kroge s tem, da se različno upogiblje. Isto pomeni, kadar nekaj dni vrh ,vode plava ter dela nepravilne kretnje. Ko je mraz, leži kakor ob lepem poleten-#kem času na dnu posode; če gre sneg, se drži kakor ob deževju na robu steklenice. Posoda, ki jo imamo za pijavke, mora biti savadna steklenica s Širokim grlom, a iz belega stekla. Na dno steklenice nasujemo plast peska, potem jo napolnimo do 3 če-ifcrtin z vodo in šele potem denemo v posodo pijavko. Odprtino pa pokrijemo s platnom. Voda se ne obnovi, ampak zdaj-pazdaj se je nekoliko prilije, da se nadomesti oni del vode, ki je izhlapel.
Jaroslav.
Zgodovinski roman,
Ruski spisal J, Smldt-Melln; preložil Al. Benkovič.
ilprovizacija.
a Amerikanska akcija aa priboljšek prehrano otrok do 6. leta. I. in II. uradniška skupina dobi izkaznice za otroke do 6. leta v mestni aprovizaciji na Poljanski cesti št IB po sledečem redu, in sicer: I. uradniška skupina dne 3. junija od 8. do 12. ure in II. uradniška skupina dne 3. junija od 3. do 5. ure popoldne. — Stranke morajo prinesti s seboj izkaznico I, ali II. uradniške skupine in poleg tega a) za otroke do 3. lota zeleno izkaznico aa zdrob in b) za otroke pd 3. do 6. leta dokazilo (krstni izpisek), da otrok ni manj kot tri lota in ne več kot 6 let star.
a ltemi otroci do 6. leta is Most in Viča ae bodo dobili izkaznic pri mestni aproviza-tiji, temveč na Viču pri patronatu Vincenci-jeve družbe in v Moatah pri šolskem vodji gosp. Orehku.
Ko! profiiaktično sredstvo proti boleznim grla
m vratu se priporočajo izpiranja » Fellerjeviin anti-teptiikim, razkuževalnsm „EIza-fluldom“. Ta učinkuje s tem, da umori kali, čisti ta vzbuja delavnost vseh organov grla. Utrjuje slezne kožice proti škodljivim učinkom mraza. 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici tega stsropreizkušenega domačega sredstva pošlje povsod za 24 K lekarnar E. V, Feller, Stubica, Elzufrg 5t. 245. (Hrvatsko), Tudi Fellerjeve miioodvajajoče rabarbara „Elza-krogHce", 6 Škatel 12 K, sc morejo obenem naročiti. Oni' - o.štnlna *c računa posccej najceneje. Cim več i;do skupno naroči, tem ve& prlStedi na poStnini.	(«•)
Vse, v kar je upal, za čemer je stremel z vsemi močmi, se je razpršilo. Življenje ni imelo zanj nobene mikavnosti, nobenega namena več. Tiho je vzdihoval in pritiskaje roko na prsi, ki so mu hotele počiti, se je obrnil k vozniku in rekel:
»Ne pojdemo v Teheran, ampak k piramidam egiptovskim, v Ameriko, ali pa kamorkoli, samo proč odtod, kjer vsak trenotek človeku bodalo zasadi v srce.
IV.
Medtem sta Jaroslav in Natalija nadaljevala svojo pot. Ker pa sta ubežnika mogla za beg uporabljati le malo nočnih lir, sta le počasi prišla naprej. Za zdaj je bil njiju cilj Grivan, kjer sta upala priti v rusko varstvo.
Doslej ju ni zadela še nobena nesreča. Pozneje pa sta morala premagovati različne neprijetnosti. Luna ni vedno, kakor prvo noč na begu, razsvetljevala teme in en sam napačen korak ju je lahko pogatbil. Drugod je zopet cesta vodila po močvirjih in pustinjah, kjer bi ju bile lahko roparske tolpe napadle in ubile. In dočim ju je podnevi žgalo vroče solnce, jima je ponoči mraz pretresal ude; včasih sta komaj zaprla trudne oči, ko ju je že predramilo daljno rjovenje tigrov in šakaloV,
A kljub svoji mladosti je Natalija c ganljivo vztrajnostjo prenašala vse neprijetnosti, Čestokrat, ko ji je pot v velikih kapljah stal na čelu in je prsom nedosta-jalo sape, je bilo videti, da mora obne-moči vsled prevelikih naporov; pa se je vendar okrepila, premagavši slabost in kazalo je, da bolest in nevarnost podvo-juje odločnost duševno ter telesu daje novih moči.
In Jaroslav je z vso nezmanjšano odpornostjo svojega plemenitega značaja Iz-polnoval dano obljubo. Dokler se je Natalija, zapuščina svojega očeta, njemu dvakrat draga, nahajala v njegovem varstvu, ni trpela nobene sile. Jaroslav je bil po-dnevu in ponoči pripravljen za vsako žrtev.
Bila sta že drugi teden na begu, ko je bilo nazadnje videti, da so Natalijine moči izčrpane. Ubežnika sta prišla v gozd ter tam našla kočo, očividno bivše bivališče pušoavnikovo. In res je bilo v kotu videti slamnato ležišče in raztresene liste korana. Tam se je Natalije lotila tako huda vročica, da ni bilo mogoče misliti na daljno potovanje.
Z napol odprtimi očmi in vročim čelom je ubogo dete bolno ležalo na bednem ležišču ter mali prostor napolnjevalo z vzdihi in stoki, ki so jih ji izsiljevale divje slike razburjene domišljije.
Jaroslav je z bratovsko skrbjo in materinsko požrtvovalnostjo čuval poleg nje; nobenega gibljaja in nobenega stoka ni iz-grešil in čutil ni nobene trudnosti, dasi celi dan in dve noči ni bil zatisnil očesa.
Drugi dan se je prvi skrbi pridružila še druga — zaloga hranil je bila pošla popolnomal
Vsaka ura, vsaka minuta je povečevala njegov nemir in njegovo oko je blo« dilo po stanici, iskajoč pomoči in sveta« A zamanl Vendar je moral bolnico varovati glada in zaradi nje samega sebe.
Da je njegova skrb postala še huj*«< se je še Natalijina bolezen poslabšala« Senca so ji gorela hujše od prej, žila it j® silno bila, ustnice so ji koprnele po okre-pitvi, ona pa je zdaj izgovarjala žalostne' pretrgane besede, zdaj bolestno kričala fa zopet ljubeznivo govorila s starši.
A Jaroslav ni bil tak, da bi se bil dolgo časa brez dela vdajal čuvstvom« Odhitel je ter čez kratek čas prinesel svežega listja, ker se mu je zdelo, da Na* taliji glava prenizko leži, položil ji hladno roko na razpaljeno čelo, nato pa hitel vett'< Zavalivši pred vrata veliko skalo, je be* žal v bližnjo vasieo, ki je imela hiše kof gnezda pripete ob gori.
Luna je bila ravno izšla, ko je JarO* slav prišel na cilj. A vsa vrata, katera \6 skušal odpreti, so bila zaprta; tudi vod* njak, mimo katerega je šel, je bil po ori-jentalski navadi zaklenjen.
Nemir in skrb za Natalijo sta ga rila, naenkrat pa je slišal korake in nekaj korakov daleč ugledal dva Perzijanca. Že' se je hotel vrniti, ko so mu na uho udarile' besede, ki so vzbudile vso njegovo pozor* nost. Stisnivši se k steni bližnje hiše poslušal. Eden izmed mož je pripovedoval podrobnosti teheranske moritve in da* je stari šah kolovodje upora kaznoval #' smrtno kaznijo.
»Ko pa je padišah ukazal,« je končal1 pripovedovalec, naj mrtvece pdlože vi krasne rakve, je zdajci manjkalo trupla poslanikove hčere in še enega krščanskega psa, ki je vernikom dal dosti opravka. Oba sta ubežala. Toda Mošalah! Zanju ni pomoči, Abbas-Mirza je skrivaj razpisal, en tisoč in petsto tomanov za glavi ubežnikov, Njegovi ljudje so sedaj za njimav Na cesti v Erivan, kamor sta se bržkone namenila, ne spuste skozi niti miši. Pri preroku! ta dva nam ne uideta!«
Dasi je vse to bilo zanj velikanske važnosti, je vendar vso njegovo pozornost vzbujal lončen vrč, kakršnega rabijo ori-jentalci za zajemanje vode. Da je temu tako, se je prepričal takoj, ko je pripovedujoči Perzijan dvignil posodo ter pil v, velikih požirkih.
Silno je Jaroslavu bilo srce. Zdelo se mu je, da razločno čuje sMokanje na smrt bolnega otroka in njegova razdražena do" mišljija se je čedalje bolj polnila z groznimi slikami. Že je bil napol potegnil meč/ da bi kakor blaznik planil nad moža; a zavedel se je, da bi bil to zločin na ljudeh brez orožja, zato je zopet spravil meč.
(Dalje.)
izdajatelj honsorcii »Večernega list««. Odgovorni urednik Viktor Cenčlč. • Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,