GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR LETO I LJUBLJANA, FEBRUAR 1965 Izbiramo kandidate Naši predlogi za kandidate skupščinskih odbornikov so evidentirani. Sekretariat za informacije Skupščine SRS je tudi že objavil sporočilo, da so predlagani dnevi volitev: 26. marca naj bi volili v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin, 28. marca pa naj bi volili odbornike v občinske zbore skupščin. Letošnje priprave za volitve so se pričele zgodaj in danes že lahko zapišemo ugotovitev, da so bile tudi temeljite. V teh pripravah je lahko sodeloval vsak občan. Preko katerekoli svoje organizacije ali kot posameznik je lahko predlagal volilni komisiji pri Občinskem odboru SZDL občane, ki jim zaupa. Občinska komisija je zbrala (evidentirala) vse te predloge in o teh predlogih bomo razpravljali na zborih volivcev po volilnih enotah. Kandidate za občinski zbor bomo izbrali v svojih krajevnih organizacijah, kandidate za zbor delovnih skupnosti pa na sestankih v delovni organizaciji. Torej pomeni, da vsi evidentirani predlogi še ne pomenijo, da so kandidati že izbrani. Prav izmed teh predlogov bomo izbirali kandidate, po dva, tri ali štiri (kakor se bomo pač odločili na zboru volivcev) za vsako odborniško mesto. Zakaj pa smo potem predlagali in evidentirali toliko predlogov?-Tako smo najlaže posredovali Občinskemu odboru SZDL občane, ki jim res zaupamo in za katere bi želeli, da bi nas predstavljali v volilnih telesih oziroma, da bi jih v bodoče upoštevali pri izboru posameznih komisij in za delo v raznih organih. Mislimo, da ni treba poudarjati, da letos poteče mandat polovici skupščinskih odbornikov in poslancev, tistim, ki smo jih volili pred dvema letoma za dobo dveh let. Druga polovica odbornikov in poslancev bo zamenjana čez dve leti. Tako, kot zagotavlja nova ustava, se naše skupščine nenehno zamenjujejo in v nje prihajajo novi ljudje. Prav zato, da bi bila zagotovljena neprekinjenost dela, skupščin popolnoma ne razpuščamo in ne zamenjujemo. Razumljivo je, da novi odborniki ne morejo poznati vseh tekočih problemov in ;to bi vplivalo na njihovo delo. Zato torej ne volimo vseh odbornike in poslancev hkrati. Še vedno je čas, da še enkrat razmislimo o vseh kandidatih. Prav je, da v skupščine izvolimo tudi mladince in mladinke, da poskrbimo, da bodo v njej tudi delavke, predvsem pa naj ostane osnovno vodilo pri izbiri: novi odborniki in poslanci naj bodo družbeno razgledani, da bodo uspešno opravljali svoje odgovorne naloge. Nsem ženam posebno pa članicam naše delovne skupnosti čestitamo za dan žena 8. MAREC 8. marec Ta spis m-m je poslala Nada Lombardo, dijakinja ESŠ. 8. marec je dan žena. Letos mineva že 55 let, odkar praznujejo 8. marec kot mednarodni dan borbenih in naprednih žena. Praznovanje 8. marca je predlagala Klara Zetkin, znana revolucionarka in borka za pravice žensk in delavskega razreda sploh. Leta 1909 so ženske na kongresu socialistk v Kobenhavnu sklenile, da bo prav 8. marec njihov praznik. Poslej so se ženske na ta dan zbirale na sestankih in demonstracijah ter zahtevale pravice zase in za ves delavski razred. Dolgo časa so morale ženske praznovati svoj praznik ilegalno in leta so se borile z nazadnjaškimi silami, ki niso priznavale položaja ženske v družbi, s '“tistimi malomeščanskimi primitivnimi silami, ki so smatrale ženo za bitje, ki mora biti vezano samo na dom. Pot je bila trnova in le polagoma so si ženske priborile svoj položaj v družbenem življenju ter enakopravnost z moškimi. Pri nas je bilo že v stari Jugoslaviji mnogo žena, ki so se navduševale in se'tudi priključile naprednemu ženskemu gibanju v svetu. Naše žene so se vključevale v delavsko gibanje, ki ga je vodila KP Jugoslavije. Skupaj z moškimi so se borile za pravice delovnih ljudi in za svoje pravice. Vrhunec svojih moči pa so naše žene pokazale med NOV, ko so se skupno s tovariši borile in prelivale kri za osvoboditev naše domovine. Mnoge med njimi so žrtvovale tudi življenje, in te nam morajo biti svetel vzor. V tej borbi so naše žene stopile prvič v javno življenje in postale enakopravne moškim. Opravljale so prav takšne funkcije kot moški tako v vojaških enotah kot v zaledju. Danes so ženskam dostopne vse šole in vsa delovna mesta ter osvajajo če najvišje vrhove družbenega življenja. Vsepovsod so jim na široko odprta vrata in vsepovsod, so zaželene, ker s svojo pomočjo dvigajo državo k napredku, skušajo izpolniti vrzeli in odpraviti napake, da bo življenje v naši domovini čim lepše. Spomnimo pa se ob tem prazniku vseh žena in jim voščimo za njihov praznik in jim zaželimo še mnogo delovnih uspehov tako v službi kot doma. Samopostrežna prodajalna PE »Hrana« v Dobrovi — pogled v notranjost Gospodarjenje in delitev Komisija CDS za gospodarjenje in delitev je na svoji I. seji obravnavala osnovne principe za enotno vrednotenje dela ter enakopravnost obveznosti enot do podjetja in obratno. Komisija je ugotovila, da sta to temeljni vprašanji, ki jih je treba uskladiti z določili statuta in drugimi samoupravnimi akti enot in podjetja kot celote. Dosedanji rezultati analize devetmesečnega poslovanja in proučevanje gornjih vprašanj kažejo, da so medsebojni odnosi enot v smislu vrednotenja dela in v smislu skupnih obveznosti dejansko precej različni ali bolje rečeno neenakopravni. Ker je pa za uspešno reševanje teh vprašanj devetmesečni rezultat poslovanja nepopoln, je komisija ugotovila: — da je treba osvojiti principe vrednotenja dela na podlagi temeljite obdelave strukture prometa po prodajalnah vseh enot; — da se na tej osnovi določi vrednost dela; — da je treba izdelati predlog okvirnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, tako da bo omogočal kolektivom enot kar najučinkovitejšo stimulacijo delavcev; — da se zagotovi obračunavanje storjenega dela. vsak mesec sproti; — da je treba izdelati predlog okvirnega pravilnika o delitvi čistega dohodka skladno z določili statuta in splošnih predpisov, ki bodo zagotovili enakopravne odnose enot, enot do podjetja in obratno. kaže, da bo moral okvirni pravilnik o delitvi čistega dohodka vsebovati predvsem elemente, ki bodo preprečevali neenakomeren položaj enot do pridobivanja in ustvarjanja skupnih sredstev. Zaradi tega je nujno, da bo podkomisija za delitev in gospodarjenje dobila potrebne podatke in rezultate iz zaključnega računa, da bo lahko izdelala konkretni predlog za okvirni pravilnik o delitvi čistega dohodka v smislu navedenih načel. Enote pričakujejo, da bo okvirni pravilnik o delitvi čistega dohodka in okvirni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov kot predlog čim-prej izdelan, da bi lahko pričele izdelovati svoje lastne pravilnike. Ker je pa to trenutno še nemogoče zaradi nezadostnih podatkov, je 'potrebno še počakati na rezultate zaključnega računa. Takoj nato bo CDS sprejel konkretna priporočila za ralo biti vsekakor bolj kon- izdelavo pravilnikov enot. kretno, kritično in objektiv no ocenjeno kot v splošnih Vsem tistim enotam, ki pa že opravljajo spremembe načelih. Le tako bomo do- SVojih pravilnikov, priporo-segli za vrednotenje dela v čarno, da s tem delom prodajalnah boljše in stimu- počakajo, dokler ne bodo lativnejše rezultate. izdelani predlogi okvirnih Pravilniki o delitvi oseb- pravilnikov. To pa zato, ker nih dohodkov enot bodo je želja vseh, da bi bili na-morali tudi vsebovati žago- ši notranji odnosi v vseh tovila za izvajanje načela pogledih kar najbolj enotni o rednem mesečnem obra- in enakopravni. Zelo koristno bi bilo, če bi naše glasilo imelo po- Da bi bile te ugotovitve čimprej in temeljito obravnavane, je komisija izvolila dve komisiji: komisijo za izdelavo predloga okvirnega pravilnika o delitvi čistega dohodka in komisijo za izdelavo predloga pravilnika o delitvi osebnih gohodkov. Obe komisiji sta že zasedali in obravnavali do sedaj izdelane analize v možnostih enakega vrednotenja dela za težino dela. Analiza za enako vrednotenje dela je o-snovana na podatkih o strukturi prometa blaga po prodajalnah iz vseh poslovnih enot. Struktura prometa blaga je vzeta na osnovi ocenitve težine dela- n. pr.: da spadajo prodajalne, ki prodajajo živila in med njimi tudi sveže meso, kruh, mleko, zelenjavo v eno grupo, medtem ko prodajalne, ki imajo poleg gornje strukture blaga še galanterijo in kratko manufakturno blago, pa v drugo grupo itd. Tako se bo vsaka sprememba strukture blaga, ki je bistvena za ustvarjanje prometa in ki vpliva na težino dela, uvrstila v posebno grupo. Ocenitev vsake grupe pa je odvisna od pov-prečka do sedaj ustvarjenega prometa na zaposlenega in od povprečka do sedaj izplačanih osebnih dohodkov. Na podlagi tega so prodajalne iz vseh enot razporejene v 14 grup po vrednosti in težnostni strukturi od 3 milijonov do 600.000 din prometa na 208-urno zaposlitev na enako višino osebnih dohodkov. Ta načela za vrednotenje dela bodo služila v okvirnih pravilnikih kot osnova, da bodo vse enote glede obračuna osebnih dohodkov ob analizah enako obravnavane. Istočasno pa naj bi okvirni pravilnik določil °/o opravičenosti do osebnih dohodkov od storjenega dela (opravljen promet). Komisiji sta mišljenja, da so ta načela razumljiva in enostavna in bodo najbolj objektivno in enakopravno ocenjevala vrednost dela. Ta načela za vrednotenje dela bodo morala biti upoštevana v poslovnih enotah pri izdelavi lastnih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Pri izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov je pustiti enotam čim širšo samostojnost. V ta namen bodo tudi izdelana priporočila za konkretno realizacijo načel, vsebovanih v okvirnih pravilnikih. Vrednotenje dela po prodajalnah v okviru enot bo mo- Prejeli smo KOLEKTIVU VELETRGOVINE »MERCATOR« čunavanju dosežene vrednosti dela. Takšno mesečno obraču-navanje vrednosti dela bo *ebno rubriko »Gospodar-le akontacija na osebne do- jenje in delitev«, v katero hodke. Uspehi poslovanja bi morali čim več pisati o posamezne prodajalne enote problematiki, ki se pojavlja m podjetja pa bodo obracu- . _ . , . _ . nani v določenih razdobjih. prl resevanju teh vprašanj. Obračunavanje vrednosti V tej rubriki pa naj bi obdela obravnava le težino javljali tudi razna vprašanja storjenega dela aktivno za- in tak - odgovore nanje poslemh. Vsako neaktivno delo bo potrebno posebej Stane Črne obravnavati (inventure, dopusti, odsotnosti in drugi ----------------------------- primeri neaktivnega dela). Potrebno bo tudi določiti oblike stimulacije za končni uspeh prodajalne, enote in podjetja. Podkomisiji bosta v ta namen izdelali na podlagi zaključnega računa za leto 1964 ekonomsko analizo, iz katere bo mogoče ugo- Not bivši sodelavec z ve-toviti način in možnosti sti- likim zanimanjem sprem-mulacije v obe smeri. Na ^am razvoj in napredek podlagi sedanjih analiz pro- P°dietja. Ko takole večkrat dajaln in enot je ugotov- Jrs^am po spominih na pr-Ijeno, da večina enot nima Va ^eta obstoja »Mercator-urejene sistematizacije in la< pokojnine zavarovancem, ki imajo 38 ali 39 let, zavarovankam, ki imajo 33 ali 34 let pokojninske dobe. Ce pa ima zavarovanec 35—37 in zavarovanka 30—32 let pokojninske dobe, znaša to znižanje po 2,5 °/o pokojnine. V prehodnem razdobju, ki traja od 1. 1. 1965 do 1. 1. 1970 omogoča zakon, da lahko zavarovanci pridobijo pravico do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo naslednje pogoje: Zavarovanci: Leto Leta starosti Pokoj. doba 1965 55 35 1966 56 36 1967 57 37 1968 58 38 1969 59 Zavarovanke: Leta 39 Pokoj. Leto starosti doba 1965 ' 50 30 1966 51 31 1967 52 32 1968 53 33 1969 54 34 Pogoj je , da sta pokojnin- Ska doba in leta starosti v določenem letu istočasno izpolnjena. Posebno ugodnost določa zakon glede pridobitve pravice do starostne pokojnine za zavarovanke, ki v letih 1965—1969 dopolnijo 55 let starosti, če imajo v posameznih letih tole pokojninsko dobo: v letu pokoj, doba 1965 15 let 1966 16 let 1967 n let 1068 18 let 1969 19 let Ugodnost zavarovancev, ki si pridobijo starostno pokojnino pod pogoji določenimi za to prehodno obdobje je v tem, da se za te zavarovance ne uporabljajo določila, ki veljajo za pred- Dne 16. februarja 1965 so delavci glavnega skladišča v Tobačni ulici prvič stopili v svoj novi obrat družbene prehrane. Novi obrat je lepo urejen, ima sodobno kuhinjo s potrebnimi stranskimi prostori ter jedilnico, kjer se bo lahko hranilo 250 delavcev. Tu bodo delavci dobili tople malice dopoldne in popoldne, kasneje pa tudi kosila in večerje. Poleg navedenih prostorov so na novo preurejene tudi sanitarne naprave in garderobe delavcev časno pokojnino, ampak se jim izplačuje pokojnina, katera, jim po zakonu pripada. Novi zakon omogoča tudi zavarovancem, ki so pridobili pravico do starostne pokojnine po starem zakonu, da jo uveljavijo še v letu 1965 oziroma, da lahko uveljavijo po starem zakonu to pravico tudi tisti zavarovanci, ki bodo izpolnili pogoje za starostno pokojnino v letu 1965 in to še 6 mesecev od dneva, ko so te pogoje izpolnili. Ta možnost varuje predvsem tiste zavarovance, ki so tik pred tem, da izpolnijo pogoje za pokojnino po starem zakonu, a te pravice ne bi še imeli po novem zakonu, kakor tudi tiste zavarovance, katerih pokojnina določena po prejšnjih predpisih bi utegnila biti večja kot prevedena pokojnina. V teh primerih se tako določena pokojnina ne bo izplačevala, temveč bo služila ta pokojnina za prevedbo, ker se bo izplačevala le prevedena pokojnina, če bo večja. Bili smo na seminarju v Velenju Tudi letos smo nadaljevali staro tradicijo ferialcev občine Vič-Rudnik in odšli na seminar v Velenje. Prireditelj seminarja je bil JO PZ občine Vič-Rudnik. Kakor je navada mladih, smo se udeleženci spoznali med seboj že na vlaku. Kmalu smo veselo zappli in potovanje je tako hitro minilo. Naslednji dan so se pričela predavanja, ki so trajala tri dni. Predavanja so bila kvalitetna, ker so nam predavatelji znali s preprostim izražanjem približati delo, dolžnosti in pravice ferialcev. V diskusijah o predavanjih je bila naša najpogostejša tema: problemi posameznih družin — nepravilnosti in neznanje v samem vodilnem kadru teh družin, ponekod tudi nezanimanje mladincev za delo v PZ in končno, večni finančni problemi Na podlagi teh razprav smo sklenili, da je potrebna večja povezava med družinami, povezava z množičnimi organizacijami in večje sodelovanje z IO PZ Vič-Rudnik. Predzadnji dan smo praktično izvedli organizacijo izleta. Predavatelji so določili organizatorje izleta, ki so nas peljali k Velenjskemu jezeru. Tako smo se seznanili tudi s praktičnim delom. Ob večerih se je v domu PZ odvijalo družabno življenje. Besedo so imeli humoristi in plesalci. Domov smo se vrnili polni novih napotkov za nadaljnje delo in Velenje nam bo ostalo še dolgo v spominu. K. V. in T. F. Načrtno izobraževanje kadrov Vodje splošnih služb v PE so v mesecu decembru pričeli s seminarjem, na katerem so obravnavali razen vsebine in sistema dela teh služb v PE predvsem vprašanja v zvezi s kadri v podjetju, Na seminarju je bilo ugotovljeno, da mora biti to izobraževanje načrtno. 1. Podjetje povezuje veliko Število delavcev, ki delajo v enotah, v raznih krajih in ob različnih pogojih, pri čemer nastaja nujna potreba, da se delavci enotno, strokovno in družbeno ekonomsko izobražujejo. Samo takšna enotnost ustvarja razumevanje, ustvarja 'boljše medsebojne osebne in poslovne odnose ter zagotavlja tudi enotna stališča pri reševanju problemov, utrjuje poslovanje, da se dosegajo še večji poslovni uspehi v korist posameznikov, prodajalne, PE in podjetja kot celote. 2. Podjetje je z integracijami zelo hitro raslo in nastajalo iz posameznih različnih organizacijskih enot, kar zahteva še večjo intenzivnost in nujnost izobraževanja kadrov: ker le^ti izhajajo iz'več poslovnih enot, morajo dobiti več ali manj enotno organizacijsko in poslovno doktrino ali pozitivno miselnost, s katero bodo laže in pravilneje ustvarjali tiste poslovne naloge in cilje, ki izhajajo iz pripojitve k podjetju. Zaradi tega je izobraževanje kadrov v podjetju važen činitelj, ki mo-xa predvsem delovati v smeri nadaljnjega izboljševanja in izpopolnjevanja poslovanja, razvijanja in razširjanja organizacije ter utrjevanja medsebojnih notranjih odnosov. V 213. členu statuta je zapisano: »Delovna skupnost mora stalno skrbeti za strokovno, politično in ekonomsko izobraževanje svojih članov, kar zahteva stalni razvoj proizvajalnih sil ter ■družbenih ekonomskih odnosov.« Izobraževanje kadrov po načrtu in programu, ki bo izhajal iz potreb posameznih poslovnih enot in splošnih sektorjev podjetij, bo zagotovil: — da bodo kadri v prodajalnah laže spoznavali, kje in kako je možno dosegati prihranke v času, v stroških poslovanja, v posameznih vrstah poslov in kako se lahko dosegajo boljši rezultati; — da bodo kadri v enotah laže spoznavali in reševali probleme notranjih rezerv, ovir, težav v organizaciji in v poslovanju ter o teh vprašanjih zavzemali pravilnejša in laže ostvar-Ijiva stališča; — da bodo razna posvetovanja in razgovori o notranji ureditvi prodajaln in odnosov prispevali k utrjevanju reda, pravilnosti ter notranji prožnosti človeških in tudi noslovnih odnosov, kar je osnovni pogoj za večanje prometa, izboljšanje poslovanja ter za večanje osebnega dohodka po vloženih kvalitetnejših naporih. Rezultati izobraževanja se bodo nedvomno odražali v zmanjšanju večkrat nepotrebne kritike in v potrebi po kontroli. Čim manjši je obseg znanja delavca, tem večja je njegova odvisnost od drugih in manjša njegova samostojnost in sposobnost za odgovornost. V takem primeru je nadzor nujen, mora biti trajen, kar zahteva veliko dela, dosega pa le minimalen učinek. Izobraževanje pa usposablja kadre, da so samostojnejši in da laže ustvarjajo večji obseg odgovornosti, kar omogoča, da vodilni kadri enot in podjetja nadzorujejo le najnujnejše zadeve ter se lahko posvečajo reševanju tistih vprašanj, ki bistveno vplivajo na doseganje boljših rezultatov, izboljšanje poslovanja in drugo važno problematiko, na katero vsakodnevno zadevajo tako v enoti kakor v podjetju. Z naraščanjem prometa, s spreminjanjem tehnike in metod poslovania nastajajo številne nove vsebine in zahteve glede organizacije, reda, odnosov in ciljev poslovanja. Takšne spremembe je treba najprej opredeliti, nato obravnavati, pripravljati za uvajanje, uvajati in izvajati. V izvajanju je potrebno ugotavljati pomanjkljivosti in jih sproti odpravljati. Končno je treba meriti na enoten način dosežke in uspehe ter jih kritično ocenjevati. Omenjeni vrstni red in posamezne stopnje pa si ni mogoče niti zamišljati niti izvajati drugače kot z ustreznimi prijemi izobraževanja kadra. Modernizacija in uvajanje novih metod v prodaji, nabavi ter na drugih področjih poslovanja zahteva brezpogojno napredovanje in razvijanje posameznega izvajalca vsega tega — človeka. Večkrat ugotavljamo, da posamezniki zasedajo nova delovna mesta, ne da bi jih predhodno za nove naloge in za novo vsebino dela vzgojili, preizkusili, kaj šele usposobili. Zato je pomen vzgoje kadrov tudi v predvidevanju potrebnega izobraževanja ob pravem času, pred nastajanjem sprememb in pred prevzemanjem nalog in odgovornosti. Le na takšen način bomo usposobili kadre, ki se jim ne bi bilo treba učiti na lastnih napakah, če bodo pravočasno usposobljeni, na novih delovnih mestih ne bodo delali napak in ne bodo povzročali škode in ne bo trpel ugled. Zato mora biti vzgoja kadrov vedno korak pred spremembami, postavljena mora biti kot pogoj in sestavni del vsega sedanjega in bodočega dela tako v enotah kakor v podjetju kot celoti. Ob konicah, ko je pred blagajnami gneča kupcev, mora blagajničarka pokazati vse svoje spretnosti Blagajničarka mora biti vedno nasmejana in še zlasti prijazna s kupci KDO NAJ BO DELEŽEN VZGOJE? Na to vprašanje dobimo tudi odgovor, da je vzgoja potrebna za učence v gospodarstvu in le za mlajše kadre. Takšni odgovori izhajajo verjetno iz šolskega načina pojmovanja vzgoje. Pravilnejši je odgovor, da so vzgoje potrebni vsi člani delovne skupnosti, ne oziraje se na starost in delovno mesto. Seveda pri tem ne mislimo na izobraževanje kadrov v šolskem smislu, temveč smatramo iz- Martin Markovič in Milan Novak iz glavnega skladišča pripravljata komision v oddelku za sadje in zelenjavo cbraževanje kot činitelj, ki zbližuje ljudi v pojmovanju, jih obvešča o pravilnih vsebinah zahtev in sprememb, ki daje možnost, da se vsak posameznik povsem sprosti in dobi odgovor na vsako vprašanje, ki ga želi. Izobraževanje je sestavni del poslovanja, ki dopolnjuje praznine, ustvarja gotovost, kjer je negotovost, ustvarja voljo za odgovornostjo, kjer je ni ali je ni dovolj. Izobraževanje je obenem tudi pomoč kadrom, da z lahkoto prihajajo do enotnih stališč in predstav, da laže premagujejo lastne ovire in težave ter da laže obvladajo težnje in cilje enot in podjetja kot celote. Zato si ne smemo zamišljati izobraževanja kot posedanje v šolskih klopeh, kot nadležno učenje, temveč kot organizirano in smotrno usmerjeno politiko za izmenjavo znanja, izkušenj ter mnenj. Tudi kot organizirane sestanke za spoznavanje zadev in vprašanj, s katerimi izboljšujemo lastno delo, delo enote in delo podjetja. Izobraževanja smo potrebni vsi tudi zato, da določene stvari obnovimo, utrdimo, predvsem pa najdemo sprostitev za nadaljnje ter uspešnejše delo. KAJ SESTAVLJA VZGOJO KADROV? Vzgojo kadrov sestavljata izobraževanje in utrjevanje kadrov. KAJ JE IZOBRAŽEVANJE Posredovanje osnovnega znanja individualno za osebo na posameznih delovnih mestih, kakor tudi kolektivno za skupine ljudi v določeni enoti oziroma podjetju ali za osebe, ki opravljajo enaka ali pa podobna dela. Način, s katerim izvajamo vključevanje ljudi na področje in bistvo problematike ali tehnike organizacije, dela in poslovanja. Način posebnega tolmačenja vzrokov, potreb, razlogov, osnov in smotrov delovanja in poslovanja za doseganje ciljev uspešnosti poslovanja. Način in sredstvo za oblikovanje, povečanje in utrditev volje za izboljšanje produktivnosti dela in uspehov poslovanja. (Se bo nadaljevalo) DOPISUJTE V SVOJE GLASILO »MERCATOR« ★ Sindikalne podružnice po V. kongresu ZSJ tične manifestacije teh gibanj. Da bi se lahko uspešno ukvarjali z izboljšanjem poslovanja in povečanjem produktivnosti dela, se je treba istočasno ukvarjati tudi s problemi samoupravljanja, ker se problemi organizacije poslovanja in družbenih odnosov vse bolj med seboj povezujejo. Novi družbeni odnosi in vsa Razvoj delavskega samoupravljanja in njegove materialne osnove v času med IV. in V. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije je zahteval, da se organizacijska struktura in metode 'dela sindikatov in zveze 'sindikatov prilagode razvoju družbeno-ekonomskih odnosov ter novim nalogam v nadaljnji graditvi naše družbene stvarnosti. V. kongres ZSJ je med drugim obširno obravnaval organizacijo, metode dn vsebino dela sindikalnih podružnic. Ugotovil je, da so se v skladu s spremenjenimi pogoji dela spremenile tudi oblike pomoči, ki so jo nudili višji sindikalni organi sindikalnim podružnicam in delovnim 'skupnostim, pri vodenju poslovne politike in delitve 'ter pri urejanju notranjih odnosov v statutih 'in drugih normativnih aktih, katere samostojno sprejemajo delovne skupnosti. V novih pogojih dela mora biti omenjana pomoč konkretna in osnovana na širokem poznavanju vseh odnosov ter problemov določene gospodarske dejavnosti, kakor tudi poznavanju vseh družbeno-ekonom-skih procesov pri mas. Za pravilno spoznavanje gospodarskih gibanj in problemov notranje ter zunanje delitve je pa nujno tre- zamotanost njihovega raz-ba istočasno spremljati in voja se najbolj izrazito ma-analizirati idejne ter poli- nifestirajo v delovni orga- nizaciji. Tu se usklajajo interesi posameznikov in skupnosti, ustvarja se enotnost intelektualnih in ma-nualnih delavcev ter se neposredno uresničuje demokratična družbena vloga delavskega razreda. Večina nalog sindikatov, stališč in odločitev višjlih sindikalnih vodstev se realizira v delovni organizaciji skozi aktivnost in delo sindikalne podružnice. Glede na poseben pomen, ki ga ima sindikalna podružnica kot osnovna celica sindikalne organizacije, so vsi organi sindikatov im zveza sindikatov posvečali posebno pozornost podružnici v času in še posebej na V. kongresu ZSJ. Vse navedeno zahteva, da sindikalne podružnice na osnovi svojih konkretnih problemov dn pogojev, kakor tudi na osnovi splošne politike zveze sindikatov, vse bolj samostojno ugotavljajo svoje konkretne naloge in metode dela, se vse bolj odločno borijo za izboljšanje poslovanja, za povečanje produktivnosti dela, za uveljavljanje principov delitve po delu ter za izboljšanje in dvig življenjskega standarda. Njihovo delo se mora odražati predvsem v delovni skupnosti, ker so le od delovne skupnosti in njenih samoupravnih organov odvisni rezultati na vseh navedenih področjih. Mesto in vloga kolektiva v delovni organizaciji zahtevata od sindikalne podružnice vlaganje velikih naporov za vse bolj demokratične notranje odnose, za razvijanje demokratizma in aktivnosti vseh članov delovne skupnosti v upravljanju ter odločanju. Samoupravljanje ni samo pravica, temveč je tudi dolžnost, ki zahteva od vsakega (posameznika, da pri opravljanju svojih samoupravnih funkcij svobodno izraža svoje mnenje, daje predloge, prikazuje slabosti in morebitno rušenje tovariških ter humanih odnosov v delovni skupnosti. Za razvijanje demokratičnih oblik upravljanja naj sindikalne podružnice uporabljajo, kot zelo uspešno obliko dela, svoje delovne konference in razgovore v delovni skupnosti. Potrošnik si poleg ostalega večkrat tudi zaželi dobro knjigo, ki so jim na voljo tudi v naših SP Integracijski procesi v našem gospodarstvu so zahtevali prilagoditi organizacije in metode sindikata novim konkretnim pogojem in potrebam. V našem podjetju so sindikalne podružnice v enotah ohranile vso samostojnost dela, koordinacijski sindikalni odbor pa je v glavnem obravnaval problematiko, ki je zadevala podjetje kot celoto, skrbel za enotnost stališč pri posameznih vprašanjih, informiral sindikalne podružnice enot o delu centralnih .organov upravljanja ter podobno. Tak način idela je nudil dovolj možnosti za nemoteno demokratično delovanje vseh sindikalnih podružnic enot ter se je 'pokazal kot edina sprejemljiva oblika 'dela v veliki integrirani delovni organizaciji. Takšna organizacija sindikata v integriranem podjetju je dobila 'tudi svoje mesto v novem statutu »Zaupanje«. Prizor smo posneli pred našo SP na Dobrovi ZSJ, ki določa osnovne naloge in organizacijo sindikalnih odborov, katerih status do V. kongresa ZSJ ni bil določen. V našem 'podjetju je obstajal koordinacijski sindikalni odbor in je tudi aktivno delal. Novi statut je sicer postavil načelo: »Ena delovna organizacija, ena sindikalna podružnica,« vendar pa je predvidel, da naj bodo v velikih delovnih organizacijah sindikalne podružnice organizirane na nivoju samoupravnih organizacijskih enot (obrati, poslovne enote itd.). To se pravi, da so nasproti samoupravnim organom PE in OE organizirane sindikalne podružnice, nasproti centralnim samoupravnim organom pa sindikalni odbori delovne organizacije, kar je v našem podjetju že izvedeno. Po določilih statuta ZSJ je sindikalna podružnica osnovni nosilec aktivnosti sindikata, ki ima zlasti naslednje osnovne naloge: —• skrb, da se v celotnem delovnem procesu ali v njegovih posameznih delih dosledno izvaja neposredno upravljanje in da delavci odločajo o vseh vprašanjih glede dela in življenja, posebno (pa gospodarjenja, delitve, delovnih in (medsebojnih odnosov; — da skrbi za dosledno izvajanje načela delitve po delu na vsakega posameznika ter vse enote delovne skupnosti in za odpravo [nesocialističnih pojavov, ki 'še (Nadaljevanje na 9. strani) Smeh ni greh RAZLIKA Mama je povedala Petrčku, da bodo kupili bratca. Toda rodila se je deklica. Petrček, nezadovoljen, svoji mamici: —- Pa kaj res ne znaš več razlikovati zelja od rože? OBUPANA Urednik dobi pismo bralke: — Vprašala sem moža, kaj bi storil, če bi umrla. Zelo sem obupana, ker mi je odgovoril: »Isto kot ti.« DEBUT — Poslušaj, dragica, — reče novoporočenec svoji ženi, — kupil sem ti kuharsko knjigo in sedaj že tri dni jeva samo juhe! — Vem, toda žal S’em šele pri prvem poglavju! NE IZGUBLJAJ ČASA — Kako daleč ste bili, ko ste zaslišali prvi strel, vpraša sodnik pričo. — Približno petdeset metrov. — In ko je počil drugi strel? — Najmanj pet sto metrov. ■PAMETEN Odgovor .na anketo, ki jo je pripravil dnevnik . z naslovom »Kako naj kličem svojo taščo«: — Jaz je ne kličem... pride kar sama. ČUDOVITA ŽIVAL Oglas iz ameriškega dnevnika: —■ Iščemo tajnico, graciozno kot labod, potrpežljivo kot mravlja, s spominom slona in z delovno zmožnostjo vola. ZAUPANJE .... Anglež pride k svojemu mesarju in gd vpraša, zakaj mu ob mesecu ni poslal računa. — Od gentlemana nikoli ne zahtevam denarja. — odgovori mesar. — Nemogoče! In če vam ne plača? sprašuje začudeni Anglež. ■—• Po določenem času, če ne plača, smatram, da ni gentleman in tedaj zahtevam denar! VPRAŠANJE — Ste bili poročeni? — vpraša sodnik. — Da, dvakrat. ■—- Koliko ste stari? —• Trideset let. — Tudi dvakrat? ZAUPLJIVI MOŽJE Mladoporočenec sreča prijatelja in mu ves srečen razlaga: — Moja žena bo te dni rodila. —• Ampak saj sta poročena šele pet mesecev? — Vem, ampak zdravnik mi je rekel, naj se ne vznemirjam. Prvi otrok se pogosto rodi predčasno, pri ostalih pa je potem vse v redu. DEFINICIJA Optimist je tisti, ki pusti vžgan motor svojega avta, medtem ko njegova žena kupuje v trgovini, kjer razprodajajo. NEDVOMNO Po prerekanju, komu je podoben sinček, mladi očka odločno izjavi: »Spredaj meni, zadaj obema.« PRESENEČENJE »Si vedel, da naša industrija bolj skrbi za domačega potrošnika kot za tujega oziroma za izvoz?« »Ne bi mogel verjeti.« »Zakaj ne, saj mesna industrija raje zmelje svinjske kože v hrenovke za domači trg, kot da bi jih dala usnjarjem, ki svinjsko usnje izvažajo.« Sindikalne podružnice po petem kongresu ZSJ (Nadaljevanje z 8. strani) pojavljajo v delitvi in medsebojnih odnosih; — da v cilju izboljšanja življenjskih pogojev in dela razvija iniciativo delavcev za stalno rast proizvodnje in produktivnosti dela, učinkovito poslovanje in racionalno izkoriščanje družbenih sredstev, namenjenih za družbeno-ekonomsko in splošno izobrazbo delavcev; — da skrbi za razvijanje socialistične zavesti 'in solidarnosti med delovnima ljudmi ter vpliva na razvoj kulturnega in zabavnega življenja, da pomaga pri organizaciji odmorov, športa in razvedrila delavcev; — da stalno spremlja stanje in probleme, s katerimi se srečuje delovni človek v delovni organizaciji, sproži iniciativo ter daje predloge samoupravnim organom za njihovo rešitev; —- da doseže sodelovanje delavcev v družbenonpoli-tičnem življenju njihove občine. Sindikalni odbor delovne organizacije združuje in koordinira delo sindikalnih podružnic, pomaga podružnicam pri izvajanju njihovih nalog, daje pobudo za reševanje problemov, iki so pomembni za delovno organizacijo kot celoto. Delo sindikalnih organizacij in njihovih organov je javno. Le-ti so dolžni, da informirajo članstvo o svojem delovanju in so za svoje delo odgovorni članstvu, volilnim telesom ter pred javnostjo. Stališča, priporočila in odločitve sindikalne organizacije in njenih organov morajo biti rezultat medsebojne obravnave in borbe mnenj. Sindikalne organizacije in njihovi organi so pri svojem delu samostojni. Delo sindikalnih podružnic enot in sindikalnega odbora podjetja je odvisno od programa dela, ki ga imajo, oziroma, ki ga bodo sprejeli na občnih zborih. Zato se moramo s posebno odgovornostjo lotiti vsebinskih, kadrovskih in drugih priprav za občne zbore, od katerih bo mnogo odvisno bodoče delo naših sindikalnih podružnic in sindikalnega odbora, ki naj bo vsklajeno s sklepi V. kongresa ZSJ in interesi družbenopolitičnih in delovnih skupnosti ter željami in upravičenimi zahtevami delovnih ljudi. 2T TAKO PA ŽE »Kaj, tudi ti boš šel v juliju na dopust? Ali nisi bral, da naj bi v sezoni prepustili vse postelje ob morju tujcem?« »Res? No, pa se bom prihodnje leto poleti paril doma in v pisarni, na dopust pa bom šel izven sezone. Saj res, kaj bi hodil po največji vročini na morje.« »Seveda, seveda, saj je tudi izven sezone na morju lepo.« »Dobro, le ti mi boš povrnil stroške za dopust, če ne bo!« NOVICI Včeraj so na kolodvoru v Ljubljani zabeležili zanimiv primer. Dva potnika sta šla skozi novo zgrajeni »Vhod na perone«. Eden od njiju je celo poskušal skozi omenjeni podhod prodreti do 11. perona, ki so ga pred leti pomotoma (že) pričeli graditi. —o— Izvedeli smo, da bodo v kratkem pričeli graditi novo — že tretjo po vojni — pošto v Ljubljani. Po geometrijskem zaporedju sodeč bo ta 20-nadstropna. Merodajni pravijo, da letos še m bodo zvišali poštnih tarif. SPOZNANJE »Torej ne gradimo nove Ljubljane, temveč jo rekonstruiramo!« »Jaz sem pa mislil, da jo rušimo.« ZGODOVINSKO ZAŠČITENO Baje do 2000. leta ne smejo porušiti hiš na obeh straneh dolenjskega mostu čez Gruberjev kanal v Ljubljani, ker se bodo dotlej tako same porušile pa tudi glede varnosti prometa ne kaže pretiravati. SPET NATEČAJ »Si bral, da je spet razpisan natečaj za zazidavo predela med Titovo. Nazorjevo, Miklošičevo in Dalmatinovo ulico? Najbrž bodo po novi zamisli morali podreti nebotičnik Metalke in Dom sindikatov.« »Brez skrbi! Gradili bodo naprej ne glede na natečaj. Le od časa do časa, ko bo spet potreba po dvainpolmilijonskih nagradah, bodo razpisali nov natečaj.« LJUBLJANSKA ZNAMENITOST Tujci — kot prej Ljubljančani, dokler se niso privadili — se večkrat spotaknejo nad čudno »pozo« stolpnice v Kidričevi ulici. In baje — po vicu, ki kroži — jim Ljubljančani takole razlagajo: »To je višek tehnike in urbanizma. Stolpnica se vrti, da bi bili vsi stanovalci enako deležni sonca. Trenutno stoji, ker je pravkar zmanjkalo ‘elektrike.« Ob rob izpolnjevanja nagradnih testov Izpolnjevanje nagradnih testov, objavljenih v glasilu delovnega kolektiva Veletrgovine »Mercator« se je do sedaj že močno uveljavilo in razširilo. Kljub temu pa je potrebno, da se v izpolnjevanje nagradnega testa vključijo še drugi člani delovnega kolektiva našega podjetja in sicer predvsem tisti, ki delajo v trgovini na drobno — v prodajalnah — ker je izpolnjevanje testa namenjeno prav njim. Poslovodje in drugi člani kolektivov posameznih trgovin morajo namreč stalno skr: beti, da bo trgovanje v skladu z določili ustreznih pravilnikov o kakovosti raznih živil. Nekaj teh pravilnikov je podjetje že izdalo v .posebni modri knjižici, vendar pa je bilo že po izdaji te knjižice v Uradnih listih objavljenih še nekaj novih pravilnikov, na katere posebej opozarjamo. To so: Pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov, dalje Pravilnik o kakovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov in Pravilnik o kakovosti rib, rakov, školjk, morskih ježkov, žab, želv, polžev in njihovih izdelkov. Neizpolnjevanje oziroma kršitev kakršnihkoli določil navedenih pravilnikov, je zvezano s precej visokimi denarnimi kaznimi za podjetje in za odgovorno osebo. Ce pa je odgovorni osebi — poslovodji — izrečena nepogojna denarna kazen, le-ta tudi ne more biti več poslovodja za dobo dveh let od pravnomočnosti sodbe. Glede na to je poznavanje in izpolnjevanje predpisov o kakovosti živil nujno potrebno. Z rednim izpolnjevanjem objavljenih nagradnih testov je mogoče spoznati vse že navedene predpise o kakovosti živil, zlasti še glede tistih vprašanj, ki so trenutno najbolj aktualna. Posamezna vprašanja nagradnega testa je potrebno izpolnjevati večkrat kompleksno, z upoštevanjem določb več členov posameznega predpisa, ali več predpisov hkrati, da dobimo pravilen odgovor na postavljeno vprašanje. Za primer naj navedemo-1. vprašanje iz III. nagradnega testa, na katerega je; precej reševalcev nepravilno odgovorilo. Vprašanje: pravi: »Kaj mora vsebovati oznaka na cenikih bifejev pri prodaji grenkih likerjev?« Pravilni odgovor se-glasi: »a) ime proizvajalca in njegovo morebitno trgovsko ime, b) osnovne sestavine proizvoda ter njihove količine, izražene v merskih enotah ali v odstotkih čiste količine proizvoda.« Za ugotovitev tega odgovora je potrebno pregledati določbe Pravilnika o kakovosti alkoholnih pijač, piva,, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa. Pod naslovom 4. Likerji, je med določbami, ki obravnavajo kakšni so likerji in kako smejo v promet, v 36. členu določeno, da veljajo določbe 25. člena tega nravilnika tudi za likerje. Ce pogledamo določbe 25. člena lahko »ugotovimo, da morajo gostinska podjetja-in gostišča za naravna žganja označiti v svojih cenikih podatke iz 1. in 9. točke drugega odstavka 4. člena pravilnika. 1. in 9. tč. 4. čl. pravilnika moramo torej u~ poštevati tudi za likerje ter dobimo tako pravilen odgovor, ki je naveden na začetku obravnavanja tega primera. Precej nepravilnih odgovorov je bilo tudi na 4. vprašanje, ki se glasi: »Ali je dovoljeno v prodaji na drobno rezati mar-(Nadaljevanje na 12. stranil ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI — DOPISUJTE! Osebne novice PRIŠLI EMONA Jože Kukman, delavec GRMADA Anton Piskule, delavec Branko Račič, delavec Helena Gruden, trg. pomočnica HRANA Drago Verbič, poslovodja Ivanka Goreč, delavka — snažilka Marjan Ogrič, delavec Jože Vintar, Andrej Kamnar, Pavel Jankovec, Stane Rangus, Fani Hribar Viktor Veršnik STANDARD Jože Lilek, šofer Martin Šafar, prodajalec ODŠLI EMONA Ana Majetič, Marija Kovač, Ivan Raščan, Marija Brvar GRMADA LITIJA Jože Pušnik, namestnik poslovodje MERCATOR Angela Primc, Štefka Štraser, Jože Goršič, Franc Marn, Milan Bitenc, Alojz Macuh Jože Sešek HRANA Bogo Miklič, Vinko Zajc, Ivan Košir LITIJA Janez Kepa MERCATOR Vinko Remškar, Azds Avdulj, Dragan Hrvačanin, Nevenka Hromeč, Marija ftebernišek, Adil Veljačič, Janez Perme Brahim Hodžič STANDARD Fani Bratkovič POROKE HRANA Anica Virant, poročena Virant TRŽAN Mihaela Lenarčič, poročena Hočevar Marija Metelko, poročena Frankovič ROJSTVA GRMADA Vera Sever, sina LITIJA Marta Blaj, hčerko MERCATOR Hermina Gašperič, hčerko POLJE Minka Gužvinec, hčerko TRŽAN Marija Frankovič, sina TEČAJI, izpiti itd. EMONA Angela Štefančič, izpit za trg. pomočnico, Ladislava Zore, prestop v II. letnik trg. šole Ana Gogala, prestop v II. letnik trg. šole HRANA Marija Colarič, Mihaela Ivanc, Obe izpit za trg. pomočnici TRŽAN Marica Mikec, izpit za trgovsko pomočnico NEZGODE GRMADA Majda Cvelbar, Helena Gruden, Manija Pleše HRANA Fani Kralj pri padcu ranila desno roko. PO VRNITVI IZ ANGLIJE Danes bom skušal opisati izgled in organizacijo dela Prodajalci delajo izmeni vsak dan od 8- neke samopostrežne trgovi- z enournim opoldanskim od-ne v Newcastlu. Seveda bom marsikaj izpustil iz svojega spisa, ker sem si supermarket ogledal bolj mimogrede. Supermarket podjetja LAWS STORE Ltd. s ca. 800 m2 prodajne in 400 m' skladiščne površine je ob prometni cesti med številnimi drugimi prodajalnami različnih strok. V njem prodajajo okoli 5.000 različnih izdelkov. Mesečna realizacija je povprečno 60 milijonov din, oziroma na 1 m! prodajne Površine din 76.000. Paposle-mh je 40 stalnih delavcev in 16 honorarnih, ki opravljajo pomožna dela ob petkih in sobotah, ko je naj-v&čji promet. Vsak redno zaposleni delavec opravi torej ca. 1,5 milij. din prometa mesečno. Tedensko obišče Poslovalnico približno 60.000 kupcev, od katerih nakupi vsak povprečno za ca. 1.000 morom, ob sredah popoldne pa imajo zaprto. Vsak delavec izrabi po razporedu en prosti dan med tednom, vendar skoraj vsi delajo ob petkih popoldne in ob sobotah, ko je naj večji promet. Blagajne Blagajne imajo razporejene ob glavnem vhodu (5) in ob stranskem (4). Vseh 9 blagajn, znamke National o-bratuje ob petkih in sobotah, med tednom pa le 2—3, oziroma ob konicah 4—5. Blagajne opravljajo razen običajnih operacij, kot pri nas, še naslednje dodatne operacije: 1. Operacijo, s katero blagajničarka ugotovi, koliko drobiža mora vrniti kupcu, ki ne plača točnega zneska nakupljenega blaga. 2. Priključek na avtomat za vračanje drobiža oziroma kovancev kupcu. Tudi majhna prodajalna se da preurediti v SP. — Tale ima komaj 50 m3 tranjost, če pride kupec z nakupnim vozičkom. Vozički za nakup blaga imajo razen dveh košaric še sedež za otroka. Pri razporeditvi opreme in blaga, ki je več ali manj podobna kot pri nas, bi o-menil le posebnost in to je, da veliko blaga prodajajo iz odprtih originalnih paketov, oziroma kartonskih škatel. To »hitro idoče« blago prodajajo ob koncu gondol, ob vhodu, oziroma izhodu. To je sicer zelo ekonomično, ni pa ravno maj-lepše za oko. sko za vsak izdelek število skladiščnih enot (t. j. polnih ali delno načetih paketov, oziroma žkatel) in dobav- da poslovalnico obremenijo po nekoliko nižji ceni od prodajne. Za vsako znižanje cene Ijeno količino. Tako imajo mora poslovodja imeti pred- Organizacija dela Delo imajo razporejeno kot pri nas, po skupinah, glede na vrsto izdelkov. Posebnost predstavlja skupina 5 prodajalk, ki skrbi samo za prevzemanje blaga, kontrolo zalog in polnjenje polic. stalno kontrolo nad višino zalog posameznega izdelka. S pomočjo teh podatkov pomočnik poslovodje ugotovi prodano količino v preteklem tednu in količino, ki jo mora naročiti za naslednje obdobje. 'Zaradi velike konkurence med dobavitelji prihajajo predstavniki proizvajalcev nekaterih vrst piškotov, bonbonov in čokolade ob sredah popoldne v večje samopostrežbe in sami polnijo police. Kalo, znižanja, inventure Na upravi so s poskusi ugotovili odstotek kala v določenem času, potrebnem za razprodajo posameznega izdelka. Na podlagi navedenih ugotovitev obračunavajo Ta skupina prodajalk pre- ves kalo poslovalnicam tako, vzema dobavljeno blago kar hodno soglasje uprave, razen če se kvari — hitro pokvarljivo blago (sadje-zele-njava) ali če kupec reklamira previsoko ceno t. j., če je cena izdelka višja kot v katerikoli bližnji trgovini (podjetje namreč tako reklamira svojo konkurenčnost med potrošniki). V takih primerih .poslovodja z zapisnikom naknadno obvesti upravo. Vse inventure v poslovalnicah opravljata dva uslužbenca uprave podjetja. Inventuro opravijo v 2—3 u-rah, tako da prodajalci vpišejo na popisne pole količine in cene izdelkov na zalogi. Te podatke kontrolira komisija in nato v pisarni izračuna vrednost zaloge, ki jo primerja s podatki v računovodstvu. Miro Krištof v prodajalni in ga takoj po prevzemu vloži delno v police, preostalo količino pa transportira po tekočem traku v skladišče, ki je v I. nadstropju. S tem prihranijo na času, ker jim ni potrebno blago najprej pospraviti v skladišče in ga nato ponovno vračati v prodajalno. To je lahko izvedljivo, ker prejemajo blago vedno ob istem času in ko je najmanj prometa. Največjo pošiljko blaga prevzemajo iz lastnega centralnega skladišča ob ponedeljkih zjutraj. Od ostalih dobaviteljev pa prevzemajo blago od ponedeljka do petka do- tes: poldne, tako da prodaja ob konicah poteka nemoteno. § Ista skupina prodajalk skr- ' d bi, da so police pravilno za-ložene. Police polnijo nače- CT loma le enkrat na dan, zju- |r,s' traj ali zvečer. 3. Priključek za pomika- Glede na organizacijo na- C, nje tekočega traku na poli- ročanja blaga v lastnem L— ci ob blagajni, na katero centralnem skladišču, ki sem'sSk zlaga blagajničarka obraču- jo že delno opisal v pred-nano blago in nakupovalne hodnem članku, vodijo po-košarice. sehno kontrolo nad vsemi . ------ V podstavku pod blagajno zalogami. Za kontrolo zalog 116 površine namenjene kup- je vgrajena premična polica, in pripravo naročila imajo carn (široki prehodi med na katero kupec odloži roč- kartoteko, v kateri ima vsak gondolami zaradi nakupo- no košaro, oziroma jo bla- izdelek svoj list — karton. ^ja z vozički). gajničarka potisne v no- Na ta list vpisujejo teden- RESITEV in izid žrebanja nagrad ZA 11. NAGRADNO KRIŽANKO japi S| iSMS [Tir ’l A M | E | C |«r A «S"4 , A fesi A K & I Motiv iz neke angleške samopostrežne trgovine din blaga. Navedeni podatki so približno enaki povprečju naših samopostrežb, imajo pa nekoliko večjo vred-nost če upoštevamo, da ne Prodajajo alkoholnih pijač ln da imajo ca. 50 %> prodaj- H R rap S A 1 KOZ R H 'e A R KJ ::*.r O P R tar M D K A C L A u D 1 A A. J D Sr e C p. r u A P 5 ’rr o B O V A p R A B D 0 M A Za 11. nagradno križanko, ki je bila objavljena v 12. številki našega glasila, smo prejeli 54 rešitev. Za nagrade so bili izžrebani: Suzana Modrijan, OE »Mercator«, 5.000 din, Alenka tBremec, OE »Mercator« 3.000 din in Marica Megušar, PE »Litija« 1.000 din. Ali poznamo predpise, po katerih delamo? Objavljamo V. nagradni test, katerega namen je, da se čimbolj seznanimo s predpisi, po katerih delamo in ki so bili objavljeni v knjižici »Pravilniki in odredbe«. Poleg navedenega je potrebno pri reševanju tega testa še upoševati naslednje predpise: Pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov (Ur. list SFRJ št. 15/64, popravek 22/64 in 36/64); Pravilnik o kakovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov (Ur. list SFRJ 27/64, 32/64, 44/64); Pravilnik o kakovosti rib, rakov, školjk, merskih ježkov, žab, želv, polžev in njihovih izdelkov (Ur. list SFRJ 29/64, 38/64); Pravilnik o kvaliteti živil in pogojih za njihovo proizvodnjo in promet (Ur. list SFRJ 12/57, 25/57, 26/57, 13/58, 32/58 in 48/59); Uredba o trgovanju in trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list SFRJ 49/59, 9/60, (19/60, 13/61, 27/61, 6/62, 16/62, 4/63). Za pravilne odgovore bodo izžrebane nagrade in sicer: I. nagrada din 6.000 za vse pravilne odgovore, II. nagrada din 4.000 za vse pravilne odgovore lili. nagrada din 3.000 (pri tej bodo upoštevane rešitve tudi z najmanj 5 pravilnimi odgovori), IV. nagrada din 2.000; upoštevali bomo najmanj 5 pravilnih odgovorov, V. nagrada din 1.000; upoštevali bomo najmanj 5 pravilnih odgovorov. Navodila za izpolnjevanje nagradnega testa: Pri posameznih vprašanjih so nekateri odgovori delno napisani zato, da bi laže odgovorili na druga vprašanja iste skupine. Stavke, ki niso dokončani, je treba pravilno dopolniti. Posamezne točke je treba v celoti napisati, vendar tako, >da dopolnijo vsebinsko zvezo z drugimi točkami iste skupine. Natančnejša navodila glede izpolnjevanja je treba iskati v članku, ki je objavljen v tej številki glasila. V. nagradni lest 1. Kakšne dopolnilne oznake morajo imeti vrečke koncentratov za juhe z dodatki? Na embalaži za juhe z raznimi dodatki mora biti označeno tudi koliko...........morajo vsebovati in koliko .... sme vsebovati ena porcija pripravljene juhe. 2. S kakšnim imenom se sme dajati v promet topljeni sir, ki je narejen iz ementalca in trapista v enakem razmerju? Če je topljeni sir narejen iz več vrst sira v enakem razmerju, se sme dajati v promet z imenom 4. S kakšnim imenom sme v promet in kaj mora vsebovati deklaracija za čajno mešanico raznih rastlin? Čajna mešanica raznih rastlin sme v promet z imenom ............................ v deklaraciji pa mora biti navedena tudi....................... in .................. rastlin, iz katerih je na- rejena mešanica. 5. Katere so osnovne sestavine mleka? 1................. 2. suhe snovi — a) ......................... b) mlečni sladkor d) anorganske soli 6. Ali veljajo vsa določila Pravilnika o kakovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov tudi za individualne proizvajalce? Pri prodaji sadja in zelenjave na trgih v teži do .......... kilogramov, morajo biti izpolnjeni le .........................pogoji kakovosti (....... člen omenjenega Pravilnika). 7. Kbkšne oznake morajo biti na ovoju, v katerem so jajčni izdelki? V deklaraciji za jajčne izdelke morajo biti navedeni naslednji podatki: a) vrsta jajčnega izdelka b) ........................ c) ........................ d) čista teža 8. Kakšne oznake morajo biti na breskvah prve kakovosti, ki so izležene na prodajnem pultu? Na breskvah I. kakovosti, ki so izložene na prodajnem pultu, morajo biti naslednje oznake: b) kakovostna vrsta c) .................. d) .................. 3. Kakšno deklaracijo in kje morajo imeti jajčne testenine, ki se dajejo v promet v raztresenem stanju? Jajčne testenine smejo v promet le................. 9. Kakšne vrste živilo je »Antipasta« in kakšne dodatne podatke mora vsebovati deklaracija za to živilo? »Antipasta« je ................................. katere deklaracija mora vsebovati še podatke o ........................ uporabljenega olja ter ........................ 10. Ali je posamezno pakirane bonbone (karamele, fure in podobno) smatrati za izvirno pakirane? Takšna pakiranja ........... v smislu določil Pra- vilnika o kakovosti živil smatrati za izvirna. Ob rob izpolnjevanja nagradnih testov (Nadaljevanje z 10. strani) garino na manjše kose?« Odgovor »ne«, ali »zato, ker ni higienično«, ali »ker ne odgovarja predpisom« ni zadosten, ker Pravilnik o kakovosti rastlinske masti in rastlinskega olja, margarine, majoneze, sladkorja in drugih saharidov, slaščičarskih izdelkov, medu, kaka-ovih izdelkov in čokoladi podobnih izdelkov v 32. členu točno določa, kako se mora dajati v promet margarina. Zato je treba ta določila točno navesti, ali pa vsaj navesti člen, ki ga je treba pri prometu oziroma prodaji margarine upoštevati. Tudi zadnji objavljeni nagradni test ima zelo široka vprašanja, tako da je za rešitev posameznega vprašanja potrebno večkrat pregledati celoten pravilnik, ali pa upoštevati tudi določila drugih predpisov, kot n. pr. Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah, na kar še posebej opozarjamo. Ker so vprašanja v testih večkrat precej težka, je prav in koristno, da jih člani kolekti- va rešujejo skupinsko in se med seboj posvetujejo. Prav tako je prav, da se posvetujejo tudi s poslovodji in ti z direktorji poslovnih e-not in kontrolnimi organi podjetja. Kajti glavni namen reševanja nagradnih testov je spoznavanje predpisov o trgovanju, ki pridejo v poštev. Kdor pa bo imel pri tem srečo, da ga bo določil žreb za nagrajenca, bo dobil tudi razpisano nagrado. V. A. IN žrebanjeEnagrad ZA m. NAGRADNI TEST K tretjemu nagradnemu testu, ki je bil objavljen v 12. številki našega glasila, objavljamo le pravilne odgovore na posamezna vprašanja. Ad 1. a) ime likerja in njegovo morebitno trgovsko ime, b) osnovne sestavine ter njihove količine, izražene v merskih enotah ali v ®/o od čiste količine izdelka, Ad 2. c) ni dovoljeno Ad 3. posamezni izvirni ovitek vafel izdelkov do 250 gr čiste teže se sme v teži razlikovati do 5 “/o, povprečna teža 20 ovitkov pa mora ustrezati deklarirani teži Ad 4. b) ne — ker se sme dajati v promet le v izvirnem pakiranju Ad 5. Obveznost garanta je, da: b) izdelek zamenja z drugim izdelkom Ad 6. prav tako je postavljeno načelo za enote, da ne smejo dosegati uspeha na način, ki je očitno v škodo podjetju kot celoti ali neki drugi enoti ali skupini enot. Ad 7. Razvoj človeka kot svobodne osebnosti mora biti zagotovljen tudi s tem, da bo vsakomur ob enakih pogojih omogočeno, da dela na delovnem mestu, za katerega ima največ sposobnosti in za katerega čuti največ veselja do dela. Ad 8. Dejavnost podjetja narekuje delovnim ljudem na vseh delovnih mestih, da so prizadevni in vljudni in da s svojim delom in odnosom do ljudi ustvarjajo ugled podjetja in lastni osebni ugled kulturnega in strokovnega trgovskega delavca. Ad 9. Nihče nima pravice žaliti človeškega dostojanstva kateregakoli delovnega človeka v podjetju, ne glede na to, ali opravlja umsko ali telesno delo. Ad 10. V vrednosti 800.000 din. Izmed 85 prispelih rešitev je komisija izžrebala tele, ki prejmejo nagrade: 1. nagrada — 6.000 din Marija Miklič, 2. nagrada — 4.000 din (Peter Mohar, 3. nagrada — 3.000 din Heda Krmelj, 4. nagrada 2.000 din Fani Hribernik in 5. nagrada 1.000 din Viktor Cimperman. Vsi nagrajenci so iz OE »Mercator«, kar je ponoven dokaz, da člani kolektivov PE vse premalo posvečajo pozornost rubriki »Ali poznamo predpise, po katerih delamo«. Za IV. nagradni test, ki je objavljen v 1. številki našega glasila v tem letu, pričakujemo več rešitev — saj je še čas do 5. marca 1965. MERCATOR — glasilo delovnega kolektiva veletrgovine »MERCATOR« Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja centralni delavski svet veletrgovine »Mercator«, izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MARJAN POGACNIK.Cena enega izvoda 20 din, letna naročnina 200 din. Plačila na tek. rač. 600-18-1-89 (za časopis). Rokopisov ne vračamo. Naročila na naslov: Veletrgovina »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3. — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru.