Poštnina plačana v gotovini. Maribor, oefc* 16. oktobra 1956 HUKBEIk???.ttSS3RESn38Ee'-- T^TIEIVJZT . : Štev. 257. teto X. OTU.) BMMBMBBi BHBHBBBg!2H MARIBORSKI Gena 1 Dm VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. urcdn. 2440, uprave 24S5 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št, 11.409 JUTRA' n Sovkhozi MSFiSfmMM Načrt o demokratizaciji ruskega ustav-ae2a in političnega življenja, o katerem s®o svoječasno poročali, kaže ti mik na političnem področju, kjer je doslej absolutno vladalo načelo diktature proletaria-a >n diktature vodilnih organov državne ^Drave. Vesti, ki prihajajo te dni iz Sov-J8tske Rusije pa kažejo, da se pripravlja Ur,1ik tudi na torišču družbeno agrarne sfrukture sovjetske državne skupnosti. Kakor znano obstojata v Sovjetski Ru-dve obliki in dve vrsti podržavljenih tarm oziroma veleposestev. Prva oblika •e takozvana državna farma oziroma državno veleposestvo, ki mu uprav-lia po sovjetskem režimu imenovani in 1!s mesto upravitelja postavljeni državni °rSan. So to takozvani sovkhozi. Na t£!i farmah in veleposestvih delajo poljedelski delavci, ki jih država plačuje za [klo, ki ga vršijo. So to plačani delavci, Kakor so n. pr. pri nas delavci, ki za go-:°vo mezdo in plačo delajo po tvornicah 'n drugih objatih, torej nekakšni kmetje Proletarci, ki so napram zemlji v istem °dnošaju kakor industrijski delavci na-Pram tvornici. Namen sovkhozov je bil, se v teh poljedelcih proletarcih goji utrjuje zavest eksistenčnega pripadava k podržavljeni zemlji. To poljedel sko proletarstvo naj bi bilo zakoreninjeno tako v materialnem kakor tudi v duhovnem in miselnem oziru ter naj bi v teku razvoja zasiguralo številčno premoč delavskega stanu. Poseben sistem vzgo-Je naj bi v njih privabljal zavest in po-nos poklicnega dela, ki jih druži z to Podržavljeno veleposestjo. Druga vrsta in oblika skupne posesti Pa je takozvana kolektivna farma ‘kolkhozi). Na čelu uprave teh kolektivih farm je odbor, ki si ga izvolijo sami c|aui dotične farme. Upravnik in odborniki razdeljujejo pridelke med pripadnike 'e kolektivne veleposesti šele potem, ko s° izročili državnim organom določeno Možino pridelkov. Bistvena razlika v ^stroju teh kolkhozov napram sovkhozom •c Potemtakem v tem, da so kolkhozom Pridržane možnosti samouprave v v°dstvu in upravljanju teh kolektivnih ^leposestev. Dejansko pa odloča seve-a tudi pri teh kolkhozih volja sovjetskega režima. Rezultati teh agrarnih eksperimentov fa so v teku zadnjih let nedvomno izk; Čah> da delajo kmetje in poljedelci z ve->ko večjo ljubeznijo in vnemo na kolek-lynih farmah, to je kolkhozih, kakor pa _\a državnih veleposestvih, ali sovkho-j1- Stalinov režim pa je iz tega dejstva 2vajal posledice tako, da se na obzorju ;0vjetske agrarne politike pojavljajo ne-•>tere korekture in reforme. . Pričetkom oktobra se je namreč kar Jtteriada pričela stopnjema izvajati 1 i-sovkhozov. Doslej je likvidiranih teh državnih farm v J^Pni izmeri 4 milijonov hektarjev ze-rki so se porazdelili med poedine c?lcktivne farme, to je '"olkhoze. Likvida-teh kolkhozov so zaenkrat izvedli v k BRUSELJ, 16. oktobra, iiavas poroča: Tekom seje ministrskega sveta je imel kralj Leopold velik govor, ki pomeni globoko spremembo v belgijski politiki in mednarodnem položaju. V tem govoru je kralj Leopold utemeljeval, zakaj je potrebna ojačitev belgijske vojske. Belgijska vlada se več kakor leto dnj bavi z okrepitvijo belgijskega vojaškega stanja. Vzrok temu so zlasti ponovna oborožitev Nemčije, spremembe v metodah vojskovanja pod vplivom tehničnega napredka, okupacija Porenja, rahljanje mednarodne sigurnosti. Radi tega smo odločeni, da ne pripravljamo več zmagovite vojne s pomočjo kakšne koalicije, ampak da preprečimo vojno na naši zemlji. Naš zemljepisni položaj nam narekuje, da vzdržujemo takšen vojaški aparat, ki bo lahko kogarkoli odvrnil od tega, da bi preko naše zemlje vpadel v drugo državo. Radi tega se morajo vse naše obveze napram drugim ravnati po tem našem načelu in ne smejo iti preko tega. Vsaka enostranska politika slabi naš zunanji položaj ter povzroča nesoglasja v notranjosti. Naša zunanja politika mora torej iti za tem, da postavi Belgijo izven vseh sporov s sosedi, kakor to odgovarja belgijskemu narodnemu idealu. Pri tem je navajal kralj Leopold primer Nizozemske in Švice, o čemer naj razmišljajo zlasti oni, ki dvomijo o tem, da bi bila dobra takšna nova belgijska zunanja politika. Vsaka zveza, tudi samo delenzivna, bi nas ne privedla do cilja in če bi bila pomoč zaveznika še tako velika, bi vendarle koristila šele potem, ko bi napadalec že izvršil svoj udarec. Radi tega mora Belgija misliti predvsem na obrambni sistem, ki bo dovolj močan, da brani Belgijo od vseli strani. ŽENEVA, 16. oktobra. V tukajšnjih krogih se komentira položaj po pro-klamacijl kralja Leopolda III. tako, da je načelo kolektivne varnosti popolnoma propadlo in da s tem propada tudi locarnska pogodba ter vojaška pogodba med Francijo in Belgijo. Z druge strani pa sumijo v ozadju angleško politiko, ki hoče dati Nemčiji neko koncesijo, za katero naj bi Nemčija kot pro-tiuslugo sodelovala pri sklenitvi zapadnoevropskega pakta v smislu angleškega predloga. S tretje strani zopet se naglaša, da nista bila o tem informirani niti Francija in niti Anglija ter opozarjajo na koincidenco belgijske odločitve in nemškega odklonilnega odgovora glede sodelovanja pri ustvarjanju novega Locarna. V nekaterih krogih tolmačijo manifest tudi tako, da pomeaš nova belgijska politika ukinitev francosko belgijskega generalštabnega sporazuma, četudi naglašajo dobro informirani krogi, da ni kralj Izrekel besede »nevtralnost«. Kot predgovor kraljevemu manifestu smatrajo znani govor novega socialističnega ministra zunanjih zadev v drugi Van Zeelandovi vladi g. Spacka, ki ga je imel dne 20. julija in v katerem je izjavil: »Nočem druge politike kakor je politika ekskluzivno v interesu Belgije!« Iz teh besed so že tedaj nekateri politični krogi sklepali, da bo nova politika Belgije politika izolacije in politika neodvisnosti in politka z geslom »proč od vseh paktov«. Iz Pariza se doznava, da se tamkaj smatra govor belgijskega kralja kot operetni udar, četudi je v Parizu radi tega zelo veliko razburjenje, ker izgubi francosko angleški vojaški sporazum brez Belgije vsak smisel. If Mudi& J0& ZADER, 16. oktobra. Po vesteh, ki prihajajo iz Italije, je nastalo tamkaj veliko pomanjkanje hrane in prihajajo tudi informacije o lakoti v južnih in vzhodnih italijanskih pokrajinah. V nekaterih krajih Kalabrije v okolici Taranta so imeli že več smrtnih slučajev radi lakote. Takšnega pomanjkanja, hrane ne pomnijo niti iz dobe svetovne vojne. Pomanjkanje se čuti celo v onih proizvodih, ki jih Italija ima sama doma, predvsem v rižu, fižolu in zelenjavi. Trgovine, ki so pod kontrolo cioniral tako, da postanejo njegove pre-•sative vrhovni zakon Italije. Na pod-gi nove ustave bo Mussolini prevzel naziv velikega kancelarja italijanskega cesarstva. Predsednik vlade bo -postal sedanji zunanji minister in Mussolinijev zet grof Ciano, vojni minister pa sedanji guverner Tripolisa maršal Balbo. Položaj prefektov v vseh italijanskih pokrajinah re bo izenačil položaju pokrajinskega tajnika fašistične rtranke in bo odslej položaj prefekta in tajnika fašistične stranke zavzemala samo ena oseba. Emke mU oblasti, ne smejo več prodati kakor samo 250 g riža, 250 g graha ali 250 g krompirja na dain na osebo. Še težje je z mesom, mlekom, sirom in jajci. Vsem tem predmetom so narasle cene v zadnjih mesecih za 200%. Četudi imajo oblasti navodila, da preprečujejo dviganje cen, so vendar brez vsake moči napram realnosti življenja. Sedaj se šele čutijo posledice neumestnega sklepa fašistične vlade, da je prepovedala uvoz hrane v Italijo. k** t'tmmei III.; „Cesac ^fašističnega m^eti^a' 'Mussatmi: .Miki koht&tot Atol* Msatskva" inf)iriji, na Kavkazu in na Ukrajini. Po Ofinacijah naj bi v teku sledečih me-v ^v sledila likvidacija sovkhozov tudi drugih predelih sovjetske Rusije. Pi, skrajno levičarskih sovjetskih skuri,.1?'1 vzbuja likvidacija sovkhozov ne-„ a 0 razburjenje in se čujejo proti Stalina u^‘tki, ja se oddaljuje od onih smer* na katerih naj bi se razvijala sov-rjj;a‘država in v smislu katerih so tvo-sovkhozj temelj eksperimentom za. RIM, 16. oktobra. Ob priliki 15. obletnice pohoda na Rim bo proglašena nova italijanska ustava. Ob tej priliki bo Viktor Emanuel III. (o teh spremembah je naš list pred dnevi že poročal; op. ur.) proglašen za cesarja fašističnega imperija. Z novo ustavo se bosta reformirala senat in zbornice v duhu fašističnega korporativnega parlamenta. Tudi bodo pov- socializacijo ruskih vasi. Dočim so v smislu prvotnih zasnutkov bilj kolkhozi zamišljeni kot prehodna kolektivna a-grarna oblika, ki naj bi po likvidaciji prešla v sovkhoze, se je sedaj zgodilo ravno obratno: kolkhozi požirajo sovkhoze. Niso še povsem jasne dalekosežne po- darjene funkcije velikega fašističnega sveta. Položaj predsednika vlade Mussolinija kot vodje fašistične Italije bo še močnejše preciziran, tako da bo Mussolini iznad vse državne in režimske hierarhije, tako da ne bo odgovarjal za svojo politiko niti vladi, niti parlamentu, niti velikemu fašističnemu svetu. Njegov položaj se bo z novo ustavo sank- TRŽAŠKI ŠKOF DR. FOGAR POJDE V RIM. Tržaškemu škofu dr. Fogarju, ki ga je kakor znano, patež odstavil z mesta tržaškega škofa, je premeščen v Rim, kjer mu bodo baje dodelili neko važno mesto. ZAGREBŠKI NADŠKOF KOADJUTOR V BEOGRADU. Te dni se mudi v Beogradu zagrebški nadškof koadjutor dr. Stepinac, ki je bil med drugim v avdienci pri knezu namestniku Pavlu in ki je imel razgovore tudi z nekaterimi ministri. V BEOGRADU 11,800 ŽIDOV. Kakor imajo zagrebški Židje sv:1' list »Židov«, tako so tudi beograjski Židje osnovali svoje glasilo »Beogradske Jev-rejske Novine«. Kakor zagrebški, tako je tudi beograjski židovski orgain tednik. Urejuje ga Žiga Fellner. V prvi številki je za splošnost malo zanimivega. Interesantni so samo podatki o številu židovskega prebivalstva v Jugoslaviji. Po teli podatkih, ki so gotovo točni, živi v Jugoslaviji 71.570 Židov. Porazdele sc na večja mesta takole: v Beogradu jih živi 11.100, v Zagrebu 9500, v Sarajevu 0,520. v Subotici 4270, v Novem Sadu 3698, v Osijeku 3220, v Petrovgradu 1516. v S:n:-boru 1332, v Varaždinu 1000 in v Senti 1000, skupaj jih v teh mestih živi okroglo 46.000. Ostali so razkropljeni po dni ih manjših mestih, trgih it! vaseh, po večini v dunavski in savski banovim. Najmanj Židov je v dravski banovini — nekaj nad 1000. V Ljubljani pa ne doseže njih število niti enega stotaka. Pripomniti pa je treba, da je bilo leta 1910. v slovenskih krajih samo 167 Židov. Uvaževati pa je treba, da je bilo takrat Prekmurje, ki ima okrog 1000 Židov, pod Ma ciprsko. Število Židov v slovenskih krajih se torej ni znatno pomnožilo. DR. MAČEK IZDAJA NOVO GLASILO. Trenja v Mačkovi okolici so najbolj razvidna iz okrožnice, ki jo je dr. Maček poslal vsem narodnim zastopnikom ter predsednikom njegovih organizacij, v kateri jim naznanja, da naj zbirajo naročnike za novi tednik »Seljački dom«, katerega lastnik in izdajatelj bo dr. Vladko Maček, glavni in odgovorni urednik pa lakov Jelašič. Stvar je tem zanimivejša, ker ni prav dolgo od tega. ko je pričel izhajati »Hrvatski dnevnik« kot dr. Mačkov organ, od katerega pa že sedaj po nekaj mesecih odteguje dr. Maček svojo protektorsko roko. sledice nove sovjetske agrarne politike. Stalinov režim hoče očividno s popuščanjem zbuditi v kmetskih masah večje veselje do dela na veleposestvih, ki jih po izvoljenem vodstvu upravljajo v samoupravi. Vprašajije pa je, če se bodo ti cilji mogli doseči, čujejo se namreč tudi informacije, ki pravijo, da naj bi v teku sledečih let sledila likvidacija sovkhozov tudi likvidacija kolkhozov. Navederfih informacij ni mogoče trenotilo še kontrolirati; vsekakor pa bi njihova resničnost pomenila brodolom sovjetske agrarne no litike. fe Ut v mtfd&k Sftmske mAti§e Karlisti, falangisti, alfonzisti . . . Precej zanimive in poučne so informacije. ki segajo v ozadje španske državljanske vojne in pestre sestave vstaških formacij. V vstaškili vojnih formacijah so glavni činitelji takozv. k a r 1 i s t i in falangisti mladega Primo de Rivere, katerega usoda je do danes še nepojasnjena. Po nekaterih vesteh so ga baje miličniki že ustrelili, po drugih verzijah pa je mladi Primo de Rivera še živ in je skrit nekje v Madridu. vorica današnje Španije je, da je ubiti monarhistični prvak Calvo Sotelo, katerega smrt je bila neposredni vzrok današnje vstaje, računal v prvi vrsti na falangiste, da bodo edini sposobni, da stro špansko ljudsko fronto. Program, ki ga zagovarjajo falangisti, naj bi bil'neke vrste kopija italijanskega fašizma in to z malimi spremembmi, ki jih narekujejo razne okclnosti in razmere v Španiji. V pogledu zopetne vzpostavitve monarhije zavzemajo falangisti odklonilno stališče. SCarSisSi proti rebubiiki in proti Alfonzu 331. Po njihovem načrtu naj bo nova Španija država, ki naj ima samo enega pred- stavnika in to po vzorcu današnje nacio-nalno-sociallstične Nemčije. Zdi se, da je večina generalov, ki so pristaši nacionalne junte, istega mišljenja kakor falangisti. Najvažnejši činitelji itn predstavniki nacionalne junte niso navdušeni za event. povratek Alfonza XIII. ali kateregakoli njegovega naslednika. In kaj hoče generalska junta, ki je strmoglavila Alfonza KUB? Kako vendar? Saj so baš ti španski generali prisilili Alfonza XIII., da je mo- ral zapustiti Španijo. Iz pisanja pariške revije »Revue de Pariš« posnemamo, da so najbrže vsi španski generali pfe* stopili že leta 1925 v prostozidarsko ložo in da so že leta 1929 ustanovili vojaško prostozidarsko zvezo, ki si je nadela nalogo, čimpreje prisiliti kralja Alfonza XIII., da se odpove prestolu in da se po njegovem odhodu proglasi republika. Kakor nam j-e zgodovina pokazala, je tudi ta zarota uspela, kar gre na rovaš sodelovanju brezdvomno vseh španskih generalov in madridskega Atheneum®, kjer so se zbirali vsi svobodomisleci i® nasprotniki monarhije. Ne pozabi naročnine! Karlisti so poseben pojav v Španiji in ne naletimo na sličen pojav nikjer na svetu. Glavna sila karlistov je zbrana v Navarri. Karlisti so najhujši zagovorniki španskega legitimizma. Oni ne priznavajo ženskega nasledstva po Ferdinandu VIL, katerega potomec je tudi bivši kralj Alfonso XIII. Radi tega so isto-'tako proti vsaki liberalno demokratski vladavini in zahtevajo korporacijsko predstavništvo, ki naj pa brezpogojno spoštuje verske in cerkvene tradicije. — Obenem zahtevajo tudi, da mora biti glava države istočasno tudi glavni činitelj v javno političnem življenju, ne samo pa individuum, kakršni so bili dosedaj španski kralji. Vrhovni šef vseh španskih karlistov je princ Xavier iz rodbine B o ti r 1) o n - P a r m e, brat bivše cesarice Zite. V Španiji pa stoji na čelu karlistov d o ci; M a n u e 1 F a 1 c o n d e. On je še pred desetimi dnevi zastopal kot navdušen karlist 86 letnega princa Carlosa Bourbonskega, ki je umrl te dni na Dunaju ob priliki neke avtomobilske nesreče. Karlisti so torej za avtoritativno monarhijo. Mirno lahko trdimo, da je general Franco odklonil sprejeti naslov državnega poglavarja in to samo radi tega, da bi s tem ne ranil velike občutljivosti karlistov, ki bi morda v tem koraku videli namen nacionalne junte, onemogočiti vzpostavo monarhije ------------------------------ 5 | namenjeno. Le Slovenija naj ostane pra- i zna?« BAR JAKO VANJE ... Ipl! * - V j Spomenik kralju Petru Osvoboditeliu in kralju Aleksandru Ujedinitelju v Parizu pred odkritjem. Alfonzista za Alfonza XHI. in proti republiki Ostane torej še odprto vprašanje, kako se bodo sporazumeli karlisti in allou- z-istj (pristaši Alfpnza XIII.), če pride do zopetne vzpostave monarhične oblike španske vladavine. Istotako je tudi negotovo, kakšno stališče bodo zavzeli karlisti v slučaju, da nova Španija, ki se bo rodila iz sedanje državljanske vojne, ne bi bila monarhija. Falangisti proti monarhiji, za fašizem Falangisti so po številu mnogo pomembnejši nego karlisti in se je njihovo število računalo že pred vstajo na 200.000 organiziranih članov. Njih vodja je mladi Primo de Rivera. Splošna go- Francoski zunanii minister Delbos ob prihodu na lyonski kolodvor. Spomnite se CMDI Čam&ke LE SLOVENIJA NAJ OSTANE PRAZNA? »Trg. list« piše: »Jugoslovenski Kurir« poroča, da 'se na odločilnih mestih proučuje vprašanje zgraditve tvornice avtomobilov v Jugoslaviji. Po informacijah lista bi se zgradili prihodnje leto dve tvornici avtomobilov, in sicer bi ena tvornica izdelovala samo tovorne avtomobile, druga pa osebne raznih tipov in po najboljših modesnih načelih. Tvornica tovornih avtomobilov bi bila v Rakovici, tvornica osebnih avtomobilov pa v okolici Beograda. V zvegi z vprašanjem zgraditve tvornic za avtomobile pa se proučuje tudi vprašanje zgraditve tvor-nic motorjev, za katerih pogon bi se uporabljal les. Lepo je to, da se namerava zgraditi v Jugoslaviji tvornica avtomobilov in da se hoče tudi na tem polju doseči naša gospodarska osamosvojitev. Toda kje je zapisano, da morata biti tudi ti dve tvornici v Srbiji, zakaj ne bi mogla saj ena teh tvornic biti v Sloveniji. Beograd dobi vendar letos veliko pristanišče, Bosna ima Zenico, Srbija poleg tega še nove instalacije v Boru ter vrsto drugih rudnikov, Dalmacija dobi nova pristanišča itd. Vsaki pokrajini je nekaj »Hrvatska Istifla« piše: Zavedni Hrvati so se barjakovanja (nošenja in razobe-šanja zastav ali barjakov) s stokrat pre-žvekanimi frazami naveličali. Narod vidi, da mu govorniki že 18 let govore eno in isto, a vse frazerske abstrakcije i® zdravice hrvatski prošlosti in bodočnosti ob spremljanju rodoljubnih davorij so mu zoprne, ker mu niso ničesar prinesle razen ostrih ukazov oblasti. Hrvatski narod komaj čaka, da bi hrvatska gospoda enkrat posegla v socialno področjje. Brez svobodne Hrvatske se lahko dvigne hi-rijena naših kmetskih domov, brez svo-rodne Hrvatske se lahko nauče naše kune, da si umijejo roke, predno sežejo v testo, brez svobodne Hrvatske se lahko pospeši racionalno gospodarstvo, brez svobodne Hrvatske se lahko prežene pošast bele kuge,, brez svobodne Hrvatske se lahko vzgoje našo vasi, da jim postanejo lepe knjige življenjska potreba, brez svobodne Hrvatske je mogoče iz naših vasi izgnati prostaške kletve, lahko se snujejo zadruge in končno je mogoče brez svobodne Hrvatske preroditi našo vas v kulturnem, socialnem in gospodarskem oziru. In naravno pojavlja se reakcija na barjakova-| nje. V romantiki zborovanj je slišati strašno disonanco: pritajen krik ozlovoljenega naroda. Naroda ne zanima več zastava, njega zanima vprašanje kruha, vprašanje davkov in dolgov! Dovolj je kričanja in vpitja!« Tako smelih in »krivoverskih« besed že dolgo nismo čitali v kakem hrvat-skem listu. To bo sedaj zašumelo... Raztreseni profesor: (dobi v žepu svo jega telovnika pismo, ki ga je bil napisal že pred dvema mesecema). Pomislite, tu je res nesramnost. Že pred dvema mesecema sem napisal to pismo in še vedno ni bilo dostavljeno. Pošta pa taka, da se Bogu smili... Prvi: Prihodnji mesec grem v Rim-Pri tej priliki moram obiskati tudi siksti® sko kapelo, o kateri toliko pripovedujejo-Drugi: V katerem baru pa igra ta kapela?... Ali lahko vplivamo na sanje? Henri Ouatre je večkrat sanjal o mačkah. Naslednjega jutra ga živ krst ne bi mogel pripraviti do tega, da bi se lotil kakšnega državniškega posla. Ob takih dnevih se je rajši podal na lov ali pa je javil, da je bolan. Razlaganje sanj je stroka zase. »Sen je pribežališče zasledovanih in preganjanih duš«, meni Sigmund Freud, »skrivališče prepovedanih' želja, ki s svojo kipečo silo zastrupljajo misli in čustva.« V usodnih trenutkih pa lahko na razburljivih sanjskih prividih opazimo tudi nasprotni učinek, da namreč sanje nepričakovano osvetlijo cilj, misli pa bistrijo in jim dajo poleta. »Kadar si nikakor ne morem pomagati iz zagate«, pravi pesnik in dramatik Ferdinand von Saar, »takrat premislim zvečer, preden zaspim, prav iskreno in glo- boko vse, kar mi dela skrbi. Pogosto se zgodi tako, kakor da bi medtem, ko trdno spim, vse skupaj pregnetel in predelal neviden stroj, ki mi zjutraj ponudi ličen izdelek v obliki rešilnega domisleka.« Učenjaki menijo, da so nastale sanje v oni pradobi, ko so naši predniki spali še v drevesnih krošnjah in vrhovih in jih je celo v spanju vznemirjal ‘strah pred sovražnimi napadi. Del njihove zavesti je moral biti torej vedno na straži. Samo oni, ki je tudi v spanju čutil in zaznaval bližino roparskih zveri, se je lahko pravočasno rešil. To sposobnost, ki se je izražala v tem, da je človek tudi v spanju zaznaval z napeto nemirnimi živci lin čuti, so naši predniki od svojih staršev naravnost podedovali in so jo svojim potomcem zapuščali kot dedščino. Tako si je mogoče razlagati, da kakšen vonj, okus ali celo samo neudobna telesna lega lahko vpliva na sanje. Domišljija pa te čutne dražljaje le delno okrinka in jim potem dodeli vloge na odru naših sanj. Zvone-nje iz bližnjega cerkvenega stolpa se pre- obrazi v signal na parniku, ki kliče k odhodu, k zbujenju. Prvi ropot jutranjega cestnega prometa lahko zaigra vlogo stroja, ki moti sanjajočega človeka v pomenku ... Tudi v spanju so odprti oziroma dostopni zunanjemu svetu in dogajanju vsi čuti, samo oči so zaprte. Vendar pa tudi te dojemajo na posebno občutljiv način. Kako nemirni postanejo ljudje, če se jim v spanju približa luč! Marsikoga bo nenadna svetloba v sobi zbudila prej kakor še tako močan ropot. Grozljivo neprijetno se izraža svetlobna dražljivost zaprtih sa-njarskih oči pri mesečnikih. Kakor zapeljuje čarodejna, bleda mesečina svoje žrtve k skrivnostnim potovanjem in plezalnim vajam, tako se lahko tudi sicer celo rahli dojmi? ropoti in vonji vtihotapijo v sanje, ne da bi jih prekinili. če pokličemo mesečnika, se zbudi, ker je sanjski čar pretrgan. Če pa poskusimo z rahlo glasbo ali če ga vabimo z duhtečimi cvetkami, lahko do neke stopnje vplivamo na njegovo voljo, kakor je to preskusil Justin Kerner. Med snom in bedenjem mora biti torej neka tonka vmesna plast zavesti-Kjer se prvine zunanjega in notranjega sveta shajajo in se med seboj preobrazu-jejo in prepajajo. To stanje je torej nekak most med svetovi, ki se na prvi pogled zdijo tako nezdružljivi. S previdnim vplivanjem lahko sanje, posebno mučn® sanje, prekinemo, ne da bi dotičnega človeka zbudili. Stari zdravniški spisi poročajo, da je osebni zdravnik sultana Soli* mana s pomočjo jedi in napojev vodil i® določal njegove sanje kakor je hotel. Kar se receptov tiče, seveda ni vse tako preprosto, kakor je menil ta sultanov °' sebni zdravnik. Vendar pa ima v sanjskem dogajanju veliko in važno vlogo pobuda, kakor jo ima na primer tudi v umet niškem udejstvovanju, kojemu je nap®t® domišljija sanjskega sveta v marsičem podobna. Mirno torej lahko trdimo, da naša zdrava volja lahko dobrodejne sanjske vplive jači in pospešuje, škodljive in nevarne pa pobija, če uporablja pravilna *® učinkovita sredstva. MktoiŠMske m jMiske jmv ‘m f Lojze Ivančič. Na Meljski cesti 12 je umrl v najlepši moški dobi 46 let znani |n oboe priljubljeni mariborski kavarnar Lojze Ivančič. Nenadna bolezen ga je Priklenila na bolniško posteljo, s katere se ni več dvignil. Rajnki je bil radi svoje Prijaznosti in ustrežljivosti sila priljub-Jen kavarnar. Doma je bil iz Deskelj pri .. rici ter je bil vse dni svojega življenja nacionalno zaveden in kremenit značaj. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranil; v trajnem, častnem spominu. Zaročim naše iskreno sočutje! Krasno uspeli večer vrlih Jadranašev. I nedeljo, dne 11. t. m. so v Narodnem domu priredili vedno veselo žvrgoleči Jadranaši trgatveno veselico, ki je v zahvalo za njih neumorno delo na nacionalnem in kulturnem polju nad vse zadovoljivo uspela. Dvorana je bila nabito pol-n‘j*y njej smo imeli čast videti mnoge odličnike našega Maribora, kar je v ponoven dokaz Jadranu, da ga Mariborčani !!ubijo. Saj vendar ni čuda: kolikokrat se J® Jadran odzval povabilu za razne ma-^ifestacijske prireditve in s svojim pet-lem širil nacionalno zavest in ljubezen Oo ljubljene domovine. Tudi topot je za-PeI par pesmic. S svojim krasnim petini so dali užitka vsem posetnikom ve-^elice, tako da je zavladalo prav prisrčno družabno veselje. Prav prijetno nas je Presenetil novo ustanovljeni ženski od- Hifui Kino Union. Do vključno petka radi montaže nove zvočne aparature We-stern Electric kino zaprt. V soboto »Pod srečno zvezdo«. Jan Kiepura! gledališki odsek Sokola Ruše vprizori v nedeljo 18. oktobra ob 20. uri Frankovo veseloigro v treh dejanjih »Vihar v kozarcu«. V ulogi branjevke gospe Škorec gostuje gospa Štefa Dragutinovičeva, ki je v tej vlogi proslavila lani na mariborskem odru 35ktnico svojega odrskega delovanja. Ruški igralci upajo, da bodo Rušani in okoličani do zadnjega kotička napolnili dvorano ter jim s tem dali novih spodbud za njih požrtvovalno delo. Nočno lekarniško službo imata ta teden Savostova in Vidmarjeva lekarna. Vlomilska smola. Včeraj okoli 4. ure popoldne sta skušala dva zlikovca vlomiti v stanovanje mestnega svetnika Henrika Sabotyja v Krekovi ulici 14. Imela pa sta smolo, ker sta bila g. Saboty ter njegov podnajemnik dr. Kunej doma. Ko sta odprla vrata z vetrihom in zagledala pred seboj g. Sabotyja, sta se podala v beg. Pričel se je razburljiv lov za zlikovcema, ki ju sedaj išče policija. Mešetar — goljuf. I< nekemu maribor- skemu mesarju je prišel včeraj popoldne ^k, ki ga vodi soproga neumornega pe- i okrog 3. ure mešetar F. G. ter ponudil z gle- vovodje moškega odseka ga. Vrabčeva. Upamo, da se bo tudi ta odsek dvignil do iste umetniške višine, na kateri je moški zboi. Petju je sledila komedija — enodejanka »Roka Roko«, kjer se je zo-Pet pokazalo, da niso Jadranaši samo Pevci, ampak tudi izborni igralci. Nastopili so pod režijo novodošlega rojaka £■ Šteharja ter so jako dobro rešili svoje °ge. — Po igrici se je razvila zabava s skrivajnim trganjem grozdja, pri kate-fem se je marsikdo opekel in spoznal sodnikovo strogost. Zabava je trajala do Mra in prepričani smo, da se bomo tudi °r Priliki odzvali še v večjem steblu povabilu naših prid.:ih Jadranašev. *akor doziiavamo, bo »Jadran« zaklju ClI bilanco svojega društvenega dela ,ilttietniško akademijo v Narodnem dališčH. Grob pri grobu. V splošni bolnišnici je Vdihnil slikarski mojster Ambrožič Franc v starosti 41 let. Istotam je umrl 681etni Posestnik Štamfcel Avgust iz Limbuša, falujočim preostalim naše globoko so-cutje! Stare mariborske korenine legajo v jfrob. Umrl je v Viktor Parmovi ulici 21 °'vši trgovec Martin Sekulič v častitljivi prosti 86 let. Žalujočim naše toplo sočutje! Himen! V zadnjem času so se v Ma-‘‘»oru poročili: Peter Kenda, davčni ^fadnik v Kamniku, in Julijana Čas, ši-Gosposvetska cesta 14. — Vinoen-'J Harc, nočni čuvaj, in Marija Jurič, ®lavka, Košaki 65. — Franc Matjašič, 'edlarski mojster, in Marija Bombek, za-ebnica, Mlinska ulica 40. — Franc Fišer, *eJezniški zvaničnik, in Milena Rasber-Ser, poštna uradnica, Aškerčeva ulica 3. Ludvik Kos, strugar državnih želez-*e> Linhartova ulica 14, in Pavlina Had-T‘7- natakarica, Radvanje. — Maks Sker-»r1*, tapetniški pomočnik, Pobrežje, in ar*ia Bošnjak, Pobrežje. Bilo srečno! Zveza delavskih pevskih, umetniških in jpsb. društev, Zagreb, podzveza Maribor Priredila v soboto, dne 17. oktobra 36 ob 20. (8.) uri v dvorani »Union« prvi Veliki koncert. Sodeluje 5 pev-j l!l in 2 muz. društev. Posetite to kul-T»o prireditev polnoštevilno! nj.^a mariborski spomenik Kralju Ujedi-tv J'e Poklonila tvrdka Karl T h o m a, °rnica svilenih izdelkov v Mariboru, j^sek Din 5000.—. Spomeniški odbor hvr ^vrt^ki za naklonitev iskreno za-v z željo, da bi tudi druga podjetja, Kolikor tega še niso storila, na prime-^ačin prispevala z° spomenik. Ma