P««nneznoiterUJ fadne »Ib —*60, '* z-c* 4eIJah Din • <. 1 - ,TABOii‘ uhaja rak dan, nnn ■ W n«delj§ in pratnikor, ol> 18. ari * ■ ii.umom nuiledirjoga dne ter stane ■ «e*eimo no poSti D tO*—• *» i»o- *• »emstvo D13 —, dostatljen nade» D U*~t na izkaznice D 10—— Inaerati po dogovora« Narofca ee pri nprafi .TABOHi*, MAJUBOa, Jurčičeva ulica štor. 4. Uto: !!f. •sr»*a številka stane Din —:*7d Vštnlna otočana v gotovtok Maribor, četrtek 12. oktobra 1922. '•MHU* š<*Tilk* t s*. «tfn« »in —60, «b it. 4«lj*ii Dim UHKDNI6T »O »e uaiuya v Merf* koru, Jurefčera aL it. 4# L naolj jasno, ka n,i avstrijskih državnikih loži veli-■vjr odgovornost, ki <=e ne da odpra-*.'veseljaškimi gestami. Sedanji ■ ski kancelar dr. Seipel je ne-J**" resen mož; njegove odločne Se/6 ^ Politične vestnosti ne bo mo-Sej ,Z^n.^a’ti noben nasprotnik. — Dr. Mir - *ealen pogled na sedanje ko lClle rn žmere in stavi svojo politi-^a ''h dejstev. To je v ino- 'toel + 11 znano i’1 zato so skromnemu mi^' ll; ki. vodi usodo Avstrije v nje-^ najtež.jih dneh, vljudno odpirali eW>a. • ®ei'Pol ne bn mogel v svojem to, d02*** »ic drugega kakor ja ?® treba računati z dejstvi, ki se i^remeniti. Da, bo njegov ■bilJ ’^.e zadel na ostro kritiko, na to je GVoiJ^avt»ea ^i0 v Ženevi, ko je v fo'gra ak° dalekosežnega. političnega ^icn~ H13, ne zadostujejo domačo poli sile: ^ „ J- iz- HiuČAn ,^'*0 Pa 3 P- Že v naprej *_ da bi se dali pritegniti ka- CJ°1 Iunanji C®a ima samo ^'Op ZTinanji činitelji. Povojna ^rri;J samo en osnovni pro-f'°ser‘i ^diti svoje nove forme in 4 T' — -___________- ___________ ?°HtiL-ua¥lizacijo ter uravnoteženje 1 ™ gospodarskih sil. V okvir 4^°grama spada tudi neodvisnost ;-6 v obriki, kot jo določa senžer-rp a’ mirovna pogodba. 4 t,0af^a'l nad nemško nacionalistič- ^nanjepolitični program je vSe- ^eHtalizmiom in avstrijsko N jG aTskp lahkomiselnostjo. Dr. Sf.i-Ženevi in sicer iz rok pallar°do/’ na.iidealnejše in naj-•^litičn0 s,tične 11 811 o ve v sedan;icYičem? — Tendencijozne vesti. Beograd, 10. okt. CI?,v.) Nekateri Usti poročsajo, da je vsled nesoglasja, med obema skupinama Pribieevičeva skupina ob 7. uri zvečer zapustila dvorano. Koliko je 'ta vest resnična, trenutno ni mogoče ugotoviti. Zborovanje se nadaljuj© danes ob 9. uri dopoldne. Situacija na vzhodu. Carigrad'. 10. oktobra. (Izvirno.) Morska ožina pri Bosporu, ki je bila v; nedeljo na povelje angleškega admirala radi kršitve določb v nevtralni coni po kemalističniih četah, popolnoma zaprta, je od danes naprej zopet odprta. London, 10. oktobra:. (Izvirno-) Ka- N0V0ST1 O POLOŽAJU. . Zagreb, 11. okt. (Izv.) O položaju, nastalem na zborovanju glavnega odbora demokratske stranke, poročajo »Novosti«: Kolikor je mogoče presoditi sedanji položaj in ga premotriti po dosedanjih (razpravah, se more trditi, da je večina proti kaki izpremem-bi sedanje strankine ,politike. Z ozirom na to kaže vse, da se bo spor poravnal našo miladino. Ni pač tež-to pridobiti si mladino. Prehitro se auda navduši sa lepe besede in malo Spretnosti je treba, da zamori v nežni nladini 6ut do lastnega naroda in materinega jezika. »Kdor prej pride, prej melje, c pravi 'tfauri pregovor in to eo Nemci že od aekdaj mnumeli. Toda nekaj še imamo, žesar se Nemci še niso dotaknili. Ib so naše čitalnice. Toda čitalnice brez knjig nam ne morejo pomagati. IWkaj slovenskih knjig ne dobimo, v Jugoslaviji pa si jih ne moremo nabaviti, ker nimamo zato nobenih sredstev; na drugi strani pa so valutne puanere ®a nas vedno slabše. Zato pa »e obračamo na Vas tam preko meje, da nam pripomorete čim najhitreje do dobrih knjig. Mnogo knjig se valja po starih zabojih in omarah. Vam eo, rekel bi za nič, za nas pa čisto zlato. Spomnite se nas sedaj ob obletnici nesrečnega koroškega plebiscita! Darujte knjige v koroške namene in imeli boste zavest, da ste iztrgali vsaj eno žrtev nenasitnemu nemškemu žrelu. Naša mladina mora v najkrajšem času dobiti dobre, narodne knjige, ki bodo delovale kot protistrup zoper germanizacijo. Trudimo se, da ustanovimo v vseh naših krajih dramatična društva, laa katera vlada med našimi ljudmi vi maihno zanimanje. Vedno povprašujejo po novih igrah; najbolj jim ugaja »Miklova Zala«. Pa tudi na tem polju se že pojavlja pomanjkanje. Kar smo imeli, smo že vse uprizorili. Zato naprošamo vsa jugoelovenska dramatična društva, naj po svojih močeh pri •pevajo ta probudo našega življa na Koroškem. Za šolsko mladino prosimo pred vsem narodnih pripovedk in šol-kih knjig, katerih nam najbolj pri manjkuje. Slovenska mladina, spomni »e svojih tužnih bratcev in sestric na Koroškem. Podari svoje knjige po končanih študijah njim! Kajti če letimo mladino, rešimo vse! Največje narodno delo pa vrše sedaj (tafta tamburaška društva. Zalibog so aam v našem (beljaškem) okraja tam-bnraSka društva popolnoma razbili. Voditelja so radi srbske narodne h im' os zaprli, ostale člane pa razgnali. Na-ti fantje s hrepenenjem pričakujejo «rrnitev svojega vodje, da se zopet po cvetijo narodnemu delu. Mlada srca se obrnejo k' onemu, ki li jih zna pridobiti. Zato: jugosloven-tki* javnost, pomagaj nam ob dvanaj-«ti turi* pcredno klonemo pred vsenem Skian navalom. Podpirajte naše težavno delo s dobrimi knjigami in godbeni »i potrebščinami. Za našimi na$proi pilki stoji vsa Nemčija. 'Ali morete zahtevati od nas, da se Mmi branimo pred nadmočnim sovra-rocn, brez sredstev in orožja? Same us je strah, toda podkrepite z obilnimi darovi navest, da tudi za nami stoji nsa jogoslovenska javnost od Karavani: pa do Bitoija. Milo se bo storilo bratom Srbom in Hrvatom, ko bodo pope* pjišli, da nam končno prinesejo ebvto svobodo, So bodo slišali pri nas popevanje svojih narodnih pesmi, kakor jih 6liši jo v svoji ožji domovini. Naj ne ostane ta poziv glas vpijočega v puščavi! Spominjajte se nas ob obletnici koroškega plebiscita^ ki nas je obsodil v tuji jarem. Zbirajte, zbirajte in zapot zbirajte. — Na Koroško bomo že sami spravili! Na plan, narodnjaki! J—k. Op. ured. Darove sprejema tudi naše uredništvo. p. Boriro: :Wk:; Pesnik ruske stepe. (Ob. 80 letnici mirti A, V. Koljeova). yw?- (Dalj«.) li. 18SL »o izšle prve Koljoovove pečmi v moskovskem lističu j Lis tok*. Ob istem Času se je s^nanil s sinom ivpronežkega grajžeaka N. V. Stankje viŽem, dijakom m.skovfcke nniverze, ki do tistega Sasa ni gojil nobenih stikov i Voroioiini in ni poznal živin skega trgovca-poeta Rtnnkjovič jo po-slad nekaj KoSjecovih pesmi v Pet ro -gnu), kjer »o izšle v »Litemtumoj Oa-■etjs*. Hkratu je pripomogel, da je Alefasjerj Vasiljevič izdal še istega leta prvo knjižico svojih »stihotvoreuij«. Knjižioo je dobil v roko sloviti Bjelin-skaj in spisal o nji zelo laskavo oceno, ki js optttorila vse literarne kroge in tudi širše črtajoče občinstvo na nezna-Mga pesnika iz Voroneža, Prihodnje tete je Koljeov potoval v Moskvo in Petrograd, kjer ga je StankjeviČ seiaia-s literarnimi celibritetami, zlasti pa z Bjelinskim in Znkovsklm. Povsod js bH prijaano sprejiett in v.^sUh čsejh so rekli, da so ga počastili tudi’ najvišji tradje (zdvora) e stiskom roke jas pri- Politične vesti. * Fašisti pripravljajo napad na Rim. Zmaga skrajne levice na socialističnem kongresu v Rimu je povzročila po vsej Italiji, posebno pa med fašisti veliko vznemirjenje. FašLsti so pričeli z ogorčeno agitacijo proti socialistom. Fašistovski voditelj Musolini je izjavil, da bodo fašisti dne 4. novembra napadli Rim ter se polastili vlade. Dne 22. t. m. se bo vršil v Rimu velik faši-stovski kongres; ob tej priliki so zberejo v Rimu fašistoveka krdela iz cele Italije, s katerimi se bo potem izvršila okupacija Rima. Po dovršenem prevratu se bo sestavil poseben odbor za »narodno rešitev«, ki bo prevzel vlado ter prosil kralja za odobritev in razpis novih volitev. Dnevna kronika. — Srednja kmetijska šola v Mariboru se bo po nalogu gospoda kmetijskega ministra otvorila v doglednem času, ako se prijavi dovoljno število kvalificiranih zanimancev za vstop. Pogoji za sprejem so bili že razpisani v raznih jugoslovenskih listih. Prošnje sprejema direkcija srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola) še do 20. oktobra t. 1. Sprejemajo se tudi absolventi nižjih kmetijskih šol, ako napravijo pismeni in ustmeni sprejemni izpit iz učnega jezika (slovenskega ali srbohrvatskega), matematike, geometrije in fizike v obsegu, ki je predpisan za meščansko šolo ali za nižje štiri razrede sredn jih šol. — Opustitev orožniške postajo v Limbušu. Vsled redukcije je opuščena orožniška postaja v Limbušu. Občina Bistrica je dodeljena orožniški postaji v Rušah, ostale občine tega okoliša pa orožniški postaji v Studencih. — Primorci, pozor! Prijava škode, prizadete našim državljanom v Primorju. Ministrstvo za socialno politiko je prevzelo nalogo, da zbere vse podatke, ki se nanašajo na škodo, katero so pretrpeli naši državljani za časa vojne na ozemlju, ki je bilo po rapallaki pogodbi zedinjeno z Italijo, kakor tudi na škodo, prizadeto našim državljanom na ozemlju italijanske okupacijo vsied političnih represivnih mer in političnih izgredov. Oškodovane osebe, katere tega še niso storile, naj predlože točno in vestno sestavljene sodne ali po lastnoročno podpisanih pričah overovljene in z vsemi dokaznimi podatki in listinami opremljene prijave naj dalje do 15. oktobra 1.1., in sicer za Slove- jasnim pogledom. Turgenjev ga je v svojih literarnih spominih očrtal kot skromnega, nelepega človeka, ki je v >kražoku> Zukovakega sedel v pozi ponižnega deželana, vedno pripravljen na globoki poklon, hkrratu pa prisluškujoč z vso spoštljivostjo duhovitim razgovorom. Poznalo se mu je, da mu duša uprav pohlepno sreblja sijaj vnanje lepote in iakrenje duhovitosti, ki ga je obdajalo kot neznanski kontrast njegovi preprosti voroneški okolici. Pesmi A. V. Koljeova so prinesle v rusko poezijo dih step in polj, vasi in cest, zgoščen tako naravno in resnično, da je bil do jem neposreden, kakor da res poslušaš kosce v travi in ko da ti stepni veter res buta ob okna. V tistih letih so izhajale najboljše pesmi Vukovskega, Lermontova, Puškina in drugih poetorv evropske šoto in visoke izobrazbe. V pesnih Koljeova ni bilo ničesar naučenega, povzetega. Njegova Mentorja Serebrjanjskij in StankjeviČ sta ga naučila zgolj najosnovnejših pravil pesništva in mu za silo izboljšala jezik in stil; pa tudi tu ni bil Kolj-oov najboljši učenec. Najbolj so mu uspele pesmif ki niso stisnjene v, rime; tako je bil Koljeov najbližje narodni poeziji, in k$r ga prištevamo med li- nijo in za Hrvatsko in Slavonijo, Istro in Medjimurje dotičnim pokrajinskim upravam v Ljubljani, oziroma v Zagrebu, oddelek za socialno politiko, a v Srbiji, Črnigori in Vojvodini naravnost ministrstvu za socialno politiko. — Planinski koledar za leto 1923 izide sredi novembra ter se bo razposlal vsem lanskim naročnikom. V slu-čaju, da je kateri spremenil svoje bivališče, ali če ne reflefctira na koledar, naj blagovoli to naznaniti založništvu v Mariboru. Vsled pošiljanja na stari naslov in nesprejetja koledarja se ga je mnogo poizgubilo, kar je, ako se prišteje še številne sprejete neplačano izvode, pri sedanjih visokih cenah za tisk in poštnino, občutna škoda. Cona se je morala zvišati na 6.50 dinarjev, s po.št-nio na 7 dinarjev, kar naj blagovolijo vzeti cenj. naročniki na znanje. Upamo, da nam ostanejo vsi dosedanji naročniki tudi to leto zvesti in pridobijo mnogo novih odjemalcev mod člani in nečlani, ker bi bili sicer vsled zadnjih neuspehov primorani smatrati letnik 1923 kot zadnjo izdajo. — Vlada za Jugoslov. akademijo v Zagrebu. Ministrstvo za prosveto je dovolilo Jugoslovenski akademiji za znanost i umjetnost v Zagrebu 45.000 dinarjev subvencije. — Uživanje pokojnin v inozemstvu je brez posebnega dovoljenja finančnega ministra nedopustno, ne glede na to, ali je prejemnik že pred preobratom živel na ozemlju, ki je sedaj za nos inozemstvo, ali so še le pozneje preselil tje. Delegacija ministrstva financ nas uradno obvešča, da morajo vse stranke, ki še nimajo tega dovoljenja, brez odlašanja prositi zanje, sicer jim bo daljnje izplačevanje mirovine ustavljeno — vsem brez izjeme. O tem naj tuzemski svojci in pooblaščenci obvestijo v inozemstvu bivajoče umirov-ljence. Prošnja so vloži, če je umirov-Ijenec že v inozemstvu, pri kompetentnem poslanstvu, če pa še le namerava iti v inozemstvo, pa pri delegaciji ministrstva financ. Prošnjo je treba natančno utemeljiti in ji priložiti a) dokaz o našem državljanstvu, b) miro-vinski dele/ret in c) dokazilo, da je stranka za prebivanje-' v inozemstvu opravičena. Vsak drugačni postopek bo stvar samo zavlekel. Ako delegacija ministrstva financ ne prejme do konca tekočega leta obvestila finanonoga ministrstva, da je uživanje mirovnine v inozemstvu dovoljeno, bo izplačevanje mirovine ustavljeno. Zato naj so vsak pohiti. — Naknadno izplačilo razlike podpor zavarovancev pri poslovalnicah Okrožnega nrada za zavarovanje delavcev. Imenovani urad nas naproša za objavo sledečega poziva: Pozna objava zakona o zavarovanju delavcev je imela za posledico, da se je dostava razglasov in tiskovin delodajalcem za nanovo prijavo njih uslužbencev v svr-ho njih uvrstitve v nove mezdno razrede zavlekla. Vsled tega je mogoče, da so posamezni člani, ki so po 1. juliju t. 1. oboleli, pa ob času obolenja še niso bili uvrščeni v nove mezdne raz- rede, prejemali oz. še prejemajo pod- terarne pesnike, je bil v dobi brezhibne forme in korektne formalnosti prvi ruski vers-librist. Iz neposrednega vira so izvirale njegove pesniške emocije in zato jim je bil izraz istota-ko neposreden in enostaven. Koljeov je bil kakor kmet, ki hodi v jutranjem polmraku po svoji grudi in poje zemlji, polju, solnou in škrjančkom. Ruska salonska diružba je čutila osveženje, ki je velo iz teh poezij; vdihavala je vonj mehke ruske prsti, poslušala je šum vetra v stepnih travah in videla muzika v nekaki idealni luči. Koljoovu je sledil v poznejši dolji I. S, Turgenjev, ki je s pripovedniško silo svojega genija razsvetil rusko vas in zajel široko poteze ruskega pejsaža. Poslušajte muziko, ki zveni z mestoma nepravilnih, jezikovno nedovršenih, a večinoma neposredno doživ-ljeniih Koljoovovih pesmi: V širokih stepjah Dona tihova Zelena trava Davno skošena; Na seljo kosoi , t’ r Davno ženjatsja,......... Toltoo njet ego iJaena ao&ola ... pore po prejšnjem zakonu, oz. po ■1 jem mezdnem razredu. Okrožni u -poziva vse dotične zavarovance, da p^ glase svoje tozadevne zahtevke as. ali pismeno pri pristojnih posloval ca.h do najpozneje konca tega ®c10.,.. Ker je ob petkih, sobotah in pondei jk« običajno velik naval na blagajne, sc .i obračati do poslovalnic le ob cs J dneh tedna. . „n.\ — Sprejem gojencev v vojno £ Ireno šolo. Pri zadnjein sprejemanju dečkov v vojno muzično školo v - j' so je odklonilo vse one, ki so dopo že 14. leto. Sedaj pa nam je vojne muzičke škole sporočilo se' Starostne meje 14 let ni jemafa natančno, izjeme so dela do 15 to^ ^ bomo vso te sprejeli. Ako pa kak _ že nekoliko igra instrument v10* ’ violončelo, violo ali karkoli druzeg^. ko da ima že pojem o glasbi jn ~ ^ ter so z glasbo eno do dveh a-li v ^ peča, tesa pa bomo sprejeli tudi, ima žo 15 do 17 let. Takoj nam j- deco, ki se jo že prijavila in ste ]° . starostne meje zavrnili. Potem P& ^ čnito zbirati nove dečke in ko se Ji nabralo primerno število jih °dPr. sem k nam. Prednost naj imajo £>* ^ a pošljete lahko tudi drugo ,cj im a veselje do glasbe. Po teku tr oddamo deco k godbam, a one, k1 ■ ■, jo muzikalno predizolbrazbo, že Letos oddamo devetdeset naših cev godbam ter bodo imeli PgoO ugodna mesta z mesečno plačo o _ ^ do 1600 Din., ter so na ta mladih letih pri dobrem kruh«. iz mariborskega sodnega okraja, . -0 lili starost in sposobnost ocigov ^ gorenjim zahtevam in ki želo ^ vati to šolo, maj se zglasijo do '; t. 1. v predpoldanekih urah: ^ P1 Strossmajerjevi ulici št. 26, oni ,lZ, -fe! lih • sodnih’ okrajev pa pri PTlS ^ krajevnih zaščitah, kjer dobe v ^ trebne informacije. Seboj naJ P ^ sledeče dokumente: 1. Krstni ^ domovinski list, 3. zadnje znanilo, (da je dovršil najmanj,. ^ iljiudke šole), 4. izjavo staršev a'lAaSti, hov (s potrdilom nadvairstveno °* ray< da dovoljuje vstop v šolo), 5. . ^ stveno izipričevalo. Vse refl®}^ ^ bosta preiskala vojasld odravn ^ vojaški kapelnilc v našem lir fagtiO dan, ki ga bomo določili in pT®vo■ objavili. K tej preiskavi morajo^^ ^ priglašenci na svoje stroške ^ ^ slučaju, da jih' zdravnik in kal^j, odklonita, tudi na lastne stroške ti. — Državna okrožna zaščita ^ mladine v Mariboru. — Štorklja na vozu. Neka' pe-iz Ljubijanke okolice se je sso®0* ^ del jo peljala z vozom v Ljubi j porodišnico. Toda štorklji se, 3° ^ pomudilo in ni Čakala, da ibi prišla rodišnioo, temveč jo kar med’ pravila svoje delo. Mati in otK>v bila oddana v,bolnico. ; , • Ig — Draga šala. V Gmbišn napravil pop Markovič pri nekeni ..v< fu šalo, katero je skoraj poplača} ljenjem. Na potu domov se n® " Nekatero pesmi so tako 10 ^ in melodijozne, da bi se, ^i^ peti na napev ukrajinkih' fr popevk. Koljeov je čist et stejši nego njegov škotski tovan«. ^ Burns. So pesmi, ki so že i1«!001!! ^ finirane, a njihov osnovni ton 3 - vedno enostaven in neprisilj^ ^ gfl te sipadajo n. pr. »Glaza« (Ooih začenjajo: Pogubili menja Tvoji čemy glaaa; V njih ogon nezemnoj Zarče solnca gorit! ■ Q‘i> Sicer je bila njegova erah spojena z motivi iz prirode^^ toži visoko opisu prirodnih lepot so ne_ iU OJLUUVi. ¥ X j-** i >ži in hrepeni v daljavo; v1 isolco trave vzdihuje po oSluaU^ pisu prirodnih’ lepot so ne_ P je duhovitih metafor. V poznej«1 X)ye$i°' hotel iti nekoliko dalje in D® ^elcs^' ste »dume« zapletel naučeno v+-v\je&}' s čimer pa ni uspel. Njegoš' ska filozofija je ozka, a P eigof>, na in doživljena. Življenj^, in ljubavne boli eo mu ^ ^0&r .sreoa — nesreča, to jo su«i®^0(3 fi&e .prirednega pesnilesi,ta • ^ zveni tudi v narodni lirik^^ Maribor, 12; oktobra 1922. ‘ 'mnam »T A E OKI1 Stran % solo pri vozu. Radi tega Je nameraval prenočiti pri svojem prijatelju na Kulmerovem dvoru. Potrkal je na vrata ter zahteval, naj se mu odpre. Grof je mislil, da so zunaj razbojniki ter je na ponovno zahtevo odgovoril, da ho streljal, če se ne odstranijo. Pop se jo hotel pošaliti tor mu je zaklical: »Le streljaj, a nas je več!« Na te besede je grof res ustrelil parkrat skozi okno ter zadel popa in njegovo služkinjo, ki je ostala na mestu mrtva, doČim je pop sam težko ranjen. , — V madžarskih zaporih. Te dni se 3® vrnil iz Madžarsko trgovski agent Palzovič iz Zemuna, ki je prijavil našim oblastem, da so ga Madžari na doji zaprli, kljub temu, da je imel svoje potne listine popolnoma v redu. V zaporu v Segedinu so ga dir/,ali več oni. Tam je (zaprtih več naših državljanov, med njimi tudi par jugosloven-skih vojakov obmejnih posadk, ki so Mi oh meji napadli in zaprli. V zapora Jim prigovarjajo, naj stopijo v madžarsko vojsko, v nasprotnem slučaju pa »pm groze, da jih bodo obsodili na smrt M- slično. Naše oblasti so podvzele potrebne korake, da oslobode naše državljane in preprečijo tako postopanje "Madžarskih oblasti. o ,"77 I*9eli®vanje v Turčijo. Iz južne ™ijo poročajo, da se vrši med tamoš-n3Mnii Turki živahna agitacija 7.a izpeljevanje v Turčijo. Agitacijo vodijo jKemalovi agentje, ki stavljajo Tnr-razne zelo vabljive obljubo. Mno-burskih družin eo že pripravlja na ^selitev. >, ~~ Novi madžarski bankovci. Madžarsko finančno ministrstvo je izdalo bankovce po 25.000 K ki imajo na-Pi« v madžarskem, nemškem, rumunj-8kem, slovaškem in srbohrvatskom je-fciku. Mariborske vesti. Maribor. 11. oktobra 1922, Dopisi. Obmejne šolske razmere v rai:?n-. ^kem okraju eo neznosne. Višji šol- ski svet v Ljubljani je sicer sklenil na- pestiti v tem okraju najboljše moči, a danes je še mnogo mest. ob I«. tjv K-w UMIV^V 1UVOV 1110^1 g Sv. Primož, Remšnik, Kapla, 5^ • Ožbalt so naše postojanke, ki čakala redne šolske razmere. Najžalost- “niše je na Kapli, kjer je krasna nek 3 nemška 4 raarednica brez moške iti,.11® .^oči, brez Šolskega voditelja; ti- so . 'rbuje šolo sama. Na razpolago S ?nova^-.in za voditelja in 2 učni moči, družinskih stanovanj, a uči-celWV f'- ^0vK0'd v. okraju se je že pri-Pouk le na naši skrajni ob-n Jni točki čaka 200 otrok na novo uč-_®J;oči, Tudi pri Sv. Ožbaltu in v u n simo, da se. vendar pristojne obla- ?®m«niku manjka po 1 učna moč. J°simo, da jj.1 ene,rgieno zavzamejo za naš obmej-<>kra.j in od Višjega šolskega sveta j, ,°5 izposlujejo namestitev nujno n^nik moči v obmejnem o-‘ ^orebiti se pa najdejo idealitet'' ee prostovoljno podali v cb-v 3-no službo? Oglasiti se je pri okr. ®®d®omiku g. Grmovšku v Slo-cije^dou, ki daje natančno informa- lC7^.yanmost* V nedeljo je bil v že-v°7,11 na Zidanmosl:— IecT^or okraden potniški spremi jeva-®a on®;rov?Tl Vugrinec iz Koprivnice tA-iV SuanJjiv tatvine je neki V v . R katerim je bil okradeni Z^^bi in je med potom izginil. r^rec^tvi .vinske trgatve po- Objave. traratov a raznimi zabava-gostilničar Eei-s^rbljenf*^°8^ i V vasi. Pie- 2?X m Mariborčan zmagalec na konjski dirki v Beograda. V pondeljok so se vršile v Beogradu velike konjske dirke. Zmago je odnesel podporočnik Peter Šeruga, Slovenec iz Maribora, bivši narednik-vodnik 5. dragonskega polka v Mariboru. Po dirki ga jo poklical kralj v svojo ložo in mu poklonil z'at o dozo, okrašeno z briljanti tor so dalje časa žnjim razgovarjal. Razen tega mu bo kralj poklonil konja iz dvorskih hlevov. m Nadaljevanje 6. redne seje občinskega sveta mariborskega se vrši v petek, dne 13. t. m- ob 19. uri v mestni posvetovalnici. m Sedanja draginja in mariborska »Straža«. Prejeli smo in priobčujemo: Pondeljkova »Straža« je polna napadov na mojo osebo, ker sem pri zadnji občinski seji odgovarjal na neopravičene napade g. dr. Vestovška, ter imenoval ta izvajanja kot lažnjiva. »Straža« omenja tudi, da me je prof. Vestovšek razkrinkal pred celo hišo. Taka ironija, da je večje ni treba- Hvala Bogu, imam še vedno tako čisto vest, da me sploh nikdo ne more razkrinkati, zato nikdo nima vzroka, da bi me branil. Ker pa sem kot trgovec smatral, da je zadeva zaradi šolskih knjig pri občinski seji neumestna, nisem hotel gospode od klerikalne stranke blamirati. Da pa me že »Straža« izziva in pod vsako kritiko nesramno napada, hočem pojasniti predvsem javnosti, potem tudi »Straži« in vsem tamkaj zainteresiranim gospodom sledeče: Kakor je gospodom okoli Cirilove tiskarne in tudi vsem drugim merodajnim . faktorjem znano, so bile ravno klerikalne založbe, to je Katoliška knjigarna v Ljubljani in Mohorjeva tiskarna v Prevaljah tiste, ki so svojo staro zalogo šolskih in drugih knjig ob letošnjem šolskem letu, podražile kar do 200%. O tem se je pisalo mnogo v raznem časopisju, in tudi kupci so izrekli svojo nevoljo. G. prof- Verstovšek kot vnet zagovornik in propa-gator Cirilove knjigarne naj se tudi prime za nos, kajti Cirilova tiskarna letos ni bila med častnimi prodajalci in ne mo-> rem reči, da je res bil,a po ceni. Znano je vsem, da je Krzičeva Zgodovina stala tamkaj 60 kron, drugod le 40 kron. Risalni sklad tamkaj 60 kron, drugod pa le 36 kron. Tako so bile razne šolske potrebščine kakor tudi šolski zvezki v Cirilovi knjigarni veliko dražji kakor drugod in to se še danes govori po mestu. Ako bi hotel biti hudoben, omenil bi še lahko marsikaj. Pa ni potreba, ker v svoji trgovini imam toliko opravka, da sploh nimam časa za konkurenco. Sodbo o tem pa prepustim vsem ubogim dijakom in starišem, koje kliče zadnja »Straža« CfrJIftvi knjigarni na pomoč. Reči pa moram, ako si Cirilova knjigarna ne bode našla drugega načina reklame, kakor slične zelo zastarele in neokusne napade po svojem časopisju, potem ni treba imeti nobenemu trgovcu strah pred konkurenco, kakršna je ta. V. Weixl- m Winteri. Znani eksperimentalni psyholog Rudolf Winteri priredi v petek dne 20 .oktobra v Gotzovi dvorani predstavo. Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnikovi v Slovenski ulci in Ho-ferju v Šolski ulici. m Veselica drž. policijskih nameščencev je sijajno uspela. Cenjenim damam ki so sodelovale in cenj. gospodičnam, koje so pripomogle pri prodaji cvetlic, gosp. N- Vahterju, trgovcu v Gosposki ulici za njegov trud in brezplačno res sijajno okrašenje dvorane, kakor tudi godbenikom in pevcem glasbenega društva »Drava« ter vsem, ki so s prispevki in svojim posetom izkazali naklonjenost policijskim nameščencem, se najiskrene-je zahvaljuje odbor. m Družabni večer oficirjev mariborske garnizije. Častniki tukajšnje garnizije prirede v soboto dne 14. t- m. ob 20. uri družabni večer v Narodnem domu-K prireditvi so vabljeni vsi prijatelji oficirskega zbora. Osebe, ki bi se želele udeležiti večera, se naj obrnejo na znane jim častnike, da jih pravočasno, to je do četrtka, 12. t. m. opoldne prijavijo. m Ustavitev električnega toka. Mest-:o električno podjetje sporoča, da ostane v nedeljo dne 15. oktobra t- 1. celo o-mrežje > mesta, radi čiščenja postaj, od f. iiferijrttraj “do 'VA2, ure dopoldan odklopljeno. m Za prvi Jetnik srednje kmetijske šole v Mariboru se potrebujejo honorarni učitelji (profesorji) za sledeče predmete (v oklepaju je navedeno število tedenskih ur v prvem odnosno drugem semestru): slovenski in srbohrvatski jezik (2 do 2). tuji jezik (francoski ali nemški, zbira učenec, 2 do 2), geografija (2 do 2), matematika (1—3), fizika z meteorologijo (4—2), kemija z agrokemijo (4 —4), zemljemerstvo (0—2), risanje (3— 2), mineralogija s pedologijo (2—2), botanika (3—2), zoologija (3—1), narodna ekonomija (0—2), stenografija (neobli-gatno 1—1), petje (neobligatno 1—1.) Gg, profesorji, ki bi mogli in hoteli predavati svoje predmete v navedeni šoli, naj to nemudoma javijo pismeno direkciji kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola)-m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Seznam izdanih koncesij v mesecu sopt. 1922. Kokosohinegg Jeny, Majstrova ul. 23, agentura s tekstilnim blagom. Krstan Vinko, Aleksandrova c. 18, trg. z mešanim blagom na drobno. Greič Marija, Koroška c. 49, trg. z lesom in premogom .Pavie Juraj, Koroška c. 13, trg. z munufakt. na drobno. Penko Ivan, Stritarjeva ul., trg. z meš. blag. na drobno. Lajnale Marija, Jeadarska ul. 5, sejmarstvo z gaiaht. in manufaikt. blag. Kovačič Marija Meljska c. 74, branjarija. Bndler Alojzij, Meljska cesta 55, trg. z stroji. Omerzu Julij, Koroška cesta 84, trg. z mešanim blag. na drob. Brumat Franjo, Aleks, c. trg. z man. blag na debelo in drobno. Friihauf Josipina, 'Aleks, c, 39, šivilja. Podgoršek Franc, Slovenska, ul. 7, trg, z pleteninami in bandažnimi predmeti. Filipič Martin, Koroška c. 53, mesar Wagner Verhcnig Ivan, Vojašniška ul. 2, agentura v lesni stroki, Eylert Ernest, Kači jan er j ova 9, ključavničarska obrt, E. Leinkauf in Eichorn E. Aleksandr. c. 55, špedicija. Obradovič Božidar, Zrinjskega trg 6, trg. s sadjem na drobno, Marko Franc, Koroška c. 39, sejmaretvo z gorkimi klobasami in kruhom. Mohar Leon, Glavni trg, mesar. Skladiščno in opr. d. d., Aleks, c. 61, špedicija podr. Maribor. ki hi Rvetovnozna.no umetnico nagradil es treba tudi s skromnim šopkom, ki bi ga ponesla kot spomin na Maribor. x Ljudska univerza, v Mariboru bo začela prihodnje dni z rednimi predavanji. Priglašenih jo več predavateljev. Gospodje, ki se zavedajo varnosti predavanj za ljudsko prosveto ih bi hoteli sodelovati pri tej važni kulturni akciji, naj so oglase pri tajništvu. V bližnji dobi priredi. Ljudska univerza že lansko 1. zasnovani tečaj za »motreno izobrazbo v srednješolskih predmetih. ftorodu© glecfaftSFž. Eepeftoire: Sreda, 11. okt. Zaprto. Ceitek, 12. okt. »Enron Trenk«, izv. Petek, 13. olct,. ob 15. uri »Revizor«', dijaška, izv. »Baron Trenk«. Jutri dne 12. okt. se vprizori v tuk. gledališču znanega komponista bivšega ravnatelja zagrebške opere Srečka Albinija. Nedvomno je zelo melodična glasba »Baron«. Trenka« publiki najpriljubljenejša in najpopularnejša. Omenimo tudi, da bo prisostvoval premieri najbrže skladatelj sam, ki biva sedaj v Zagrebu. Ker so troski za opremo te operete (kulise, kostumi) zelo veliki, je bila uprava primora,n a ceno nekoliko zvišati. Točnost. Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo, da se prično vse gledališke predstave točno ob 19 K-. Zato prosimo cenj. občinstvo, da prihaja k predstavam točno, ker s poznim prihajanjem •zelo moti pravočasno dospelo publiko in igralce. Pri operetah oz. operah biljeterji ne bodo puščali občinstva med overturo na prostore, pač pa šele po končani overturi, da no bo neprestanega ropotanja, ki se je razpaslo v zadnjem času že do viška. Mednarodni šahovski turnir v Toplicah. Dne 6. t. m. se je igralo peto kolo. Reti porazi dr. Tartakoverja; partije Spielmann — dr. Farrach, Maroczy — Wolf, Johner — Teichmann, Kostič — Mieses so ostale remis, prekinjene ste bili partiji Rubinstcin — Griinfeld in dr. Freybal — Samisch. Stanje po 5. kolu: Reti in dr. Tartakover 4, Spillmann 3'A, Griinfeld 2'A (1), dr. Tarrasch in Teichmann 2'A, Rubinstcin 2 (2), Johner, Kostič in Mieses 2, Wolf 1 'A, dr- Freybal 1 (3),'Maroczy A. Dne 5. t. m. je bil končan glavni turnir, ki se jc igral v 4 skupinah z po 4 u-deleženci. Prvo nagrado in mojstrstvo vi šahovski zvezi češkoslovaške republike si je pridobil dr. Thauhofcr (Dunaj), drugo Gilg, tretjo Groger in četrto dr. Scholze. Dne 7. t. m- je bilo igrano šesto kolo. Igralo se je energično na zmago, niti ena partija ni končala neodločno. Senzacija dneva jc poraz Retija. Porazil ga je Wolf. Vodstvo je prevzel zopet dr. Tartakover,-ki je premagal dr. Tarrascha. Spillmann je premagal dr. Freybala, Rubinstein' Johnera, Griinfeld Samischa, Kostič Teichmanna; Maroczy je dosegel danes prvo zmago, porazil jc Micsesa- Stanje po šestem kolu: dr. Tartakover 5/ Spillmann 4A, Reti 4, Griinfeld -3A, Ru* bkistein 3 (2), dr. Tarrasch, Teichmantt in Wolf 2'A, Johner 2 (l), Samisch 1 A, Maroczy in Mieses 1 >2, dr. Freybal 1 (3) Podpirajte Jug. Matico! Trgovina, obrt in industrija t Nova naredba o prijavi zalog živ«' IjensMh potrebščin. Ministrstvo m so cijalno politiko je izdalo glede prijav# zalog, ki je predpisana po členu1 2 pra-vilnika k zakonu o pobijanju draginji z dne 2. oktobra dopolnilno naredba po kateri se ima za sedaj prijavljati samo zaloge sledečih predmetov: pš« nice, koruze, ječmen, oves, pšenLun* moko in sicer ločeno krušno moko ii moko za kuho, dalje koruzno moker otrobe in kokalj. Prijave imia jo isavršiti trgovci, trgovska skladišča, prometm podjetja, banke in denarni zavodi po sebe j za vsak našteti predmet, _kolil« jo zaloge proste za prodajo, dalje koliko je že proda.no in komu, in kanom koliko ima pri kom drugem trgovec t zalogi. Mlini morajo razen teh podat-kov še navesti koliko je v mletju in z* koga se melje. Zveza gremijev op ozar ja vso interesirane kroge na to važn4 naredbo, ki je sicer za topotno prijav* dospela nekoliko prepozno, ker poteki z 10 okt. prijavni termin. Kultura in umetnost x Večer dramatičnih plesov gdč. Valerije Kratina, ki se je vršil sinoči v Narodnem gledališču, je zopet enkrat napolnil gledališko dvorano. Svotov-noznana umetnica je doživela v Mariboru popoln uspeh. Občinstvo je burno pohvalilo vsako točko in jo večkrat klicalo na oder. Posebno «0 ugajali plesi »Veter«, sTrol«, »Norec« in »Odaliska«, uspela pa sta tudi dva komada brez glasbe. Posebno moč je pokazala umetnica v izražanju kotnike. Čutilo pa se jo, da ni bil pravi tempo, kar je plesalko motilo (spremljevalec na klavirju je bil g. Balatka iz Ljubljane). Čudili smo se, da ni bilo nikogar Gospodarstvo. BORZA1, Curih, U. oktobra. (Izvirno.) Pre'4 borza. Pariz 40-27, Zagreb 2.04, Londož 23.65, Berlin 0.195, Praga 18-60, Italiji 22.75, Newyork 534.75, Dunaj 0.0079» žig krone O-Oo sedem osmink, Budimpeš ta 0.21, Varšava 0.055, Sofija 3.45. g Produktna borza v Novem Sni du, 9. oktobra: pšenica: 335—338; "ječ men: 300—305; oves: 255—260, koruza/ 308—310; fižol: 330—325; moka: št. J 508; za kuho: 478, krušna št, 6 428 otrobi: pšenični 165; mast: svinjskih 30; željo: glavnato 100; orehi: bosanski' 525; čebula 300. Tendenca nestalni S£raa % ■iwUlirT'ipUlfrt*r' KU&S£&tss£iB&'& '*rj85;8o»; 5S. oktsbra 1922 Z Duhan v MacedoniiJ obeta letos de- j gobec —•—, možgani 15'-—, partiji 6-—, vime loj 15'—. — Teletina 1—II IS—17. jetra 16'—•, pljuča 16’—. ledvice —•—. — Svinjetina: praSčje meso 22'50, salo 37'50, črevna mast 30 00 pljuča 8'—, jetra 12'—-, ledvice '20'—^ glavai 18'*-, noge 7'00. slanina sveža 30—37. papricirana 39—-, prekajena 39.—, mast 41—, prekajeno meso 3250, prekajene noge 7 —, prekajen jezik 31*—prekajena glava/ 13'— — Drobnica : Koštrunovo meso —•—, jagnetina —•—, kozje meso —•—, kozlički —•—. 2. Klobase: krakovske 41’—, debrecinske 24'—, brunšviške 21'—. pariške 20'—, posebne 20'—, safalade 20*—, liranovke 23'—, kranjske sveže —, prekajene 4—5, meseni sir 20 —, poljske salame —, pretisivene klobase —•—. 3. Konjsko meso: I 8'—, II 7-—. 4. Kože: konjske, komad 125— —, gove e 17*50, telečje 20-—, svinjske 0'—, usnje gornje 125—150, podplati 125*— 5. Perutnina: Piščanec majhen 16—, večji 30'—, kokoš 37'50 raca 20—25, gos 40 do 45, golob 8'—, zajec domač (majhen) S'—: zajec domač (večji) 17'— 6. Divjačina: Zajec komad 125, srne kg —. 7. Ribe: Karpi —, belice 6---------, ščuke —•—, žabe (komad) —•—, raki (komad) ——. 8. M 1 e č ni izd el ki: mleko (liter) 2'75 do 3—, surovo maslo (kg) 40*—, čajno maslo 48'--, maslo —*—, sir ementalski 115'—, pol- loma celo boljšo žetev, kakor larti, tako H~. sklede količine, kakor kakovosti- Posebno' bogata in izvršna bo žetev v okrajih Metarasa, Kijanija in Lavarosa. g Odgoditev vinske razstave v Beogradu. Vinska razstava m celo državo, ki bi se imela vršiti meseca oktobra v Beogradu, je radi finančnih iežkoč odgodena do marca prihodnjega leta. Supeko Po!'oprivredno Društvo ne razpolaga z do voljnimi sredstvi, ter še ni našlo primerne zgradbe, kjer bi vsaka v poštev prihajajoča pokrajina dobila primeren oddelek za razstavo svojih vin. Upati je, da bo ministrstvo za poljedeljstvo priskočilo na pomoč ter omogočilo to velepomembno in važno razstavo. Darujte za ,Sklad otroške bolnice1 v Mariboru. Tržne cene dne 1. oktobra 1922. (Cene v dinarjih). %. Meso: Govedina I—III 16—12, sveži jezik 15'—, vampi 5—7, pljuča 5'—, ledvice 15*—, 15. Krma: Seno sladko 215—22500, seno > kislo 260 — , otava —', detelja —’—, ovsena jelama 137—15000. pšenična slama —'—, ržena j slama —(za 100 kg). j 16. Kurivo: Drva trda 175*00, mehka t 1-4-0*— (za m5), premoč, trboveljski 40 50, ve-10. Kruh: Bel (kg) 7*50, črn 6*50. ržen i ienjski 2R.50 0fc,!je ].50, koks V75 (za 100 kgi, ementalski 60'—, trapistni 30—35, grovtrski f 40'—, tilsitski 40'—, parmezan 125'—, sirček (ko-! kis mad) 4—6 jajca (komad) 1*25—1*50. 9. Pijača: Vino novo 10—14, vino staro 10—12. pivo 4'75— u'50, stek!, pive 2'75, žganje 30-4.0. —'—, žemlja (41/, d kg) komad 050, mlečn1. kruh —. 1 11. Sadje: Jabolka 2—3, marelice 0'—* breskve 3'—, hruške 4—5. slive suhe —•—, li. mone (komad) 0*75—1*50, mandeljni 50. 12. Sp c c e rij s k o blago: Kava I 52*—, 11 35—42 kava pražena 1 60'—, II 50'—, riž 9—12, so! 4*50, poper cel 40'—. poper mlet 35'50, paprika 50'—, testenine 9—14, sladkor v kristalu 19'—, sladkor v kockah 20'—, kvas 17'50, škrob pšeničen li*—, rižev 25—, kis navadni (liter) 1'50, vinski 3*00. olje namizno 28 —.bučno 40'—, špirit denat 15'— milo 16—17. 13. Žito: Pšenica 5'00, rž 4 50, ječmen 4 —, oves 4'—, koruza 4*50. proso 4*50, ajda 4'—, fižol navadni 5'—, fižol rajčni 4'50, grah —*—, leča 15'—. 14. Mlevski izdelki: Pšenična moka 0 7'75, 1 '7 50, 2 —' —. 6 6 75, kaša 6.50, ješprenj 6*25, otrobi 3'00, koruzna moka 5'00, koruzni zdrob 6*50, pšenični zdrob 8'50, ječmenova moka —*—, ajdova moka 1 9-50 2 8'—, ajdova kaša (liter) 0'—, ržena kava 10'— 15'—, cikorija 17—. petrolej 7'—, bencin 20'—, karbid 4 00, sveče 15'—. 17. Zelenjava in podzemljice: salata glavnata (kg) 1*—, strucnata —, endi-vija 1.50, zelje zgodno komad 4—5, karfijola (komad) —•—. špargtljni Šopek' —•—, paradižniki 2'50, kumare komad l'5o—4'—, jedilne buče komad 2 50—3'—, grah luščen (liter) 4'—, fižol v stročju kupček 1—, peteršil šopek 0'25, zelena šopek 0'25, čebule 5—7 česen 10, pora (komad) 0 25, korenje vrtno 0'25, zelenjava za kuho (šopek) G'25, rdeča pesa (komad) 0 25, koleraba podzemljica (komad) 0'50, krompir zgodnji (kg) 2'25 do 2 50. Ljudska knjižnica Narodni dom, !. madstr. posluje ob nedeljah odV^lO.—Vš^* ure in ob četrtkih od V219.—V220* ^ Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. priporoča. P.vovrstn* postrežba Vjekeslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9, 1860 Pisal n® Stroje, nov* in rab ljene. dobavlja American Im-port Gompanj', Maribor, Koroška c. 24- 1853 Zimsko perilo klobuke dežni plašči dežniki, copate, nogavice, rokavico, samovez-nice, razno modno in galanterijsko blago v veliki izbiri i« najceneje pri JAKOS LAH, Glavni trg 2. Bernhard Kellermann: PREDOR, Roman. (Daljo.) (66) Mala sežigalnica mrličev od Mac Cityje vstran h poslovala dan in noč. Svečeniki raznih ver in sekt so se uslužili in izmenoma opravljali žalostne obrede. Skozi mnoge noči je bila mala sežigalnica v gozdu razsvetljena, kakor da je v njej dnevna svetlina, pa so v, veži še zmerom stale brezkončne redi lesenih krst. Samo pri razkršenem vrtalnem stroju so našli štiri sto osemdeset mrtvih- V vsem je katastrofa pogoltnila dva tisoč osem sto sedemnajst človeških življenj. Ko so razbitine vrtalnega stroja pospravili vkraj, se je iznenada pokazalo zevajoče brezno: svedri so bili načeli ogromno votlino. Ko je vanjo posvetilo obsevalo, se je pokazalo, da je široka blizu sto metrov: .visočina ,ie bila majhna: kamen je potreboval tri in pol sekunde, da je plosknilo, torej je bila globoka šestdeset metrov. Kaj je katastrofo povzročilo, ni bilo nikoli foči do-nati z gotovostjo. A najznamenitejši veščaki so menili, da jevotlino stvori! kemični razkroj, ki jo je napolnil s »lini; ti plini so vdrli v rov in so eksplodirali, ko se je tam začečlo streljati. Allan je načeto votlino še ta dan raziskal. Bila je tokava, jedva tisoč metrov dolga, popolnoma suha. Dno in boke je tvorila tista nepoznana, sipka ruda, ki so je zemljeslovci nazvali submarinij in ki je v sebi itneja dokaj radija- Rovi so bili urejeni, inženjer.ii so po progi vozili redno. A delo je stalo. j. Allan je objavil naznanilo stavkajočemu delavstvu.! Daf jim je tri dni časa za premišljevanje; kdor se ne j poprime započetega dela je odpuščen. j Po maocityskih gruščevinah so se vršili ogromni; meetingi- V velikanski gneči se je prerivalo šestdeset tisoč ljudi, govorilo se je hkratu z desetih odrov (že-lezničnih voz). . Neprenehoma so se glasile po začadenem oktobrskem hladu iste besede: predor — predor — Mac — katastrofa — tri tisoč mož — sindikat, in zopet predor -7- predor . * . . Predor je pogoltnil tri tisoč oseb in delavske vojske so se ga strašile! Kako lahko bi bili znotraj v žarni globini sami poogleneli ter se zadušili — in kako lehko je mogoče, da se zgodi podobna, nemara celo kaka hujša katastrofa! Smrt jih lahko zatne na še stra-hotneiši način. Kadar so se spomnili »pekla«, jih jc iz-preletla groza- Zavladal je mnoštveni strah. Ta strah je zaneslo v delavišča na Acorili, Bermudah in v Evropi. Tudi tam je graditev prenehala- Sindikat je podkupil posamezne voditelje delavstva ter jih pošiljal na govorniške odre. Podkupljenci so delavstvo nagovarjali, da naj se takoj spet poprime graditve. »Šestedeset tisoč nas je!« so vpili. »Z drugimi gradilišči in stranskimi delavišči Dobro ohranjeno moško ko.o; vred nas je sto osemdeset tisoč! Zima je pred durmi! Kam se bomo deli? Imamo žene in deco. Kdo nam bo dajal jesti? Vse mezde ria vesoljnem delovnem trgu spravimo na nič pa nas bodo preklinjali!« To je uvide-vai vsakdo. Kazali so na oduševljenost s katero so se graditve lotili, na dobro razmerje med delavci in sindikatom, na relativno visoke mezde- »V vicah« in »v. peklu« je marsikdo služil svojih pet. šest dolarjev na dan, ki bi drugač komaj rabil za snažilca črevliev in J pometača cest. Ali je res, ali lažem?« Kazali so proti delavskim seliščem m vpili: »Poglejte svoje hiše, svoje Vrtove, svoja igrišča. 'Kopeli imate in čitalnice. Mac vas je počlovečil in deea vam vzrašča snažna in zdrava. Pojdite v Newyork in Chicago, pa vas požro stenice in uši-* Povdarjali so, da se ni pripetila v šestih letih nobena večja nesreča in da ukrene sindikat najobsežnejše Proti temu ni bilo kaj reči. ne! Toda/nenadno jih je zopet prevzel strah, pa je na sveta-til bilo besede, ki bi kaj opravila. Večali so in žvižgali in v govornike lučali kamenje in jim kričali v obraz, da so podkupljenci predorskega sindikata. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Ra dl voj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Mala oznanila. Hlglianlčna brivnica se vsem J Gonilni Jermen! iz najhefijšega usnja, v vseh ideSib Širinah takej dobavna pri Iv. Kravos, Aleksandrov* c. 13. telefon interurban 207 10-1868 Dobro mlek® se dobi v mlekarni Ivana Gotoh. Slovenska ulica 16. 1944 10—2 Vse vrste perila za gospode Sw ===== dame, kak®r srajce, hfafe pyjams opreme za neveste, otroško ludmlEa UacSs^@r E€©r®ška cesta it- 31« perilo, fco««-binacije Izdeluje po nISJih dnevnih cenah Podpisani naznanjam, Slovenski ulici št. 20 sem otvoril S ♦ 1 eno, slamo, drva, premoči, Išt$y krompir, sadje in druge deželna pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 trgovino z elektrotehničnimi in tehničnimi predmeti. Istočasno vabim cenj. občinstvo, da si ogleda mojo bogato zalogo lestencev (lu-strov) in vsakovrstnih svetilk. 195S Za številen obisk se priporočam IVO MIHORKO tovarniška zaloga elektrotehničnih In ničnih predmetov Maribor, Slovenska ulica 20, ? Z. decembra 19ZZ 7 .varnostne naredb,&,,da . ^ sa^.fUu.f M:, katastrofa, preubrani- ■ • •• «■. Ma oznanila Kot srbahrvatckl kerespon-dent bife mezta istrski begunec. Zahtevek skromen, samo da mu j« omogeJeu* življenje. v nv.u . se takoj proda. Falk, Stefan-1 sonora olica 8, kelonija. 1657 Sobo, prazno ali meblirano, jiteta dva gospoda, če mo-go is v bližini gostilne »Pri črnem orlu“. Vprala ae isto tam v kuhinji. 1941 J—2 Spalno soba in otamana na proda). ‘— Vprašati: Aleksandrov« cesta 45, II. nadstropje, vrata 11. 1953 2-1 vseh vrst m traverze, cement, pločevino, žice in I do najnlZJI eanV priporoča Večja soba za pisarno (bra? mobilij), v sredini mesta, se iic« za t«koj. Ponudbe s ceno na ■pravnlttvo Usta pod »Pisarna«. -.L 1955 «-1 Ivan koražija, trgovina z leznino na debelo Maribor, Aleksandrova 23. Telefon Interurban 313. !?J- Z-s, »s.«! ; fku ' frEd | CrLi • frr® frž fjri 'Jrzi lrž