•i>l« PRIMORSKI DNEVNIK tl!t>lnari2?Cana v gotovim /"*____________o er i« <.*®l,ie i eruppo " Lena o5 lir DANES morda dolg govor HRUŠČOVA v MOSKVI Hruščov in Kennedy nadaljujeta Medsebojno dopisovanje P i ”a 19-le*11' cu, 1*, vež i Za jutri se pričakuje dolg govor Hruščova mi v kongresni palači v Kremlju na volilnem zbo-žnje volitve v vrhovni sovjet ruske federativne re-r*!an TTJe Hruščov kandidat. Govor Hruščova ni bil naši Jbo,:n;,®nc?ar je moskovski radio javil, da bo oddajal poroči-Akor 3^nju ln oddaja bo trajala približno štiri ure. ■ ameriška revija Vjafrf^ lila i« $4$ ooflni prej U » % Z Leto XIX. Št. 49 (5424) TRST, sreda 27. februarja 1963 fevA, 26. Posvetovanje osmih izvenblokovskih držav na ženevski konferenci - Francija pripravlja jedrski center na otoku Gambiez Izmenjala nad 20 pisem ni,* karibske krize lan-oktobra. Revija piše, da k iz- , j» J« flnntobra- Revija piš« i1-* Juvanje prispeva , JamlL^dKebojnega raj ‘“eoseDojnega razume-.’ ‘ea obema državnikoma*. H j2v v' so se predstavniki os-■%lj etl“lokovskih držav danes 2*1^* Privatni seji, da pripra-l\l £en Program, ki naj bi pri-Pfeltj^. UsPešnejšim pogajanjem jedrskih poskusov-in iS5vi- %i 0j. ,so sklenili odložiti sle-|Poloj . 'tev v pričakovanju, da ,J v odboru osemnajstori-.Je razvije. Nekateri čla-P«ja Pl.n_e so mnenja, da so po-' Prišla do važnega razpot- ja zaradi novega ameriškega predloga za znižanje števila obveznih inšpekcij na sedem. Drugi pa niso tega mnenja, ker je razlika med ponudbo na obeh straneh še precejšnja. Zato menijo, da je potrebno dati skupno pobudo za poživitev pogajanj. To naj bi storili tako, da bi predložili odboru podroben dnevni red, o katerem naj bi diskutiral, ali pa naj bi znova slovesno pozvali velesile, naj končno sprejmejo pozitivno odločitev o prekinitvi jedrskih poizkusov. Dokončno odločitev o tem bodo omenjene države verjetno sprejele prihodnji teden. Sklenile so namreč, da se bodo ponovno sestale v torek prihodnjega tedna. Jutri bo konferenca nadaljevala svoje delo. Medtem pa je ameriška tehnična 1,1.......... uiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiliiiiiiiiiiliimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii pet tisoč letih |*opet k življenju !KKV.A, 23. Moskovski radio Ujm J®v*l, da so sovjetski geo-J/ Sibiriji v globini pri-tf®bn0 ,mih metrov in pol žival, (Jsooo , ž5ariu, ki je živela o-!et v -stanju hibernacije. » ^alj a*v®l čez nekaj časa am-L^ii v novi temperaturi, se ■ jMne ^ Življenju in je živela Gre za primitivno vrsto S” jpa’ ^es ^as Je žival nor‘ hti a in spala, ni se bala Kiiv««-.®01*J•RuU* brano jz rok hi s° geologi našli v večji «ov0 u - Podobno žival, ki je CHtih! Pnletje. Komentator je i j-v *®Pr'^° dejstva, da je ,vljeri.ei-er>čarje znova spraviti kH p-p.U Po tako dolgem času, V° bi] 3b°^zem že prenehal, bi ^lislt^0 !®°Soče ponesti trupla VJa a Ridi v stanju hiberna-Planete.,, Ij,"i.d0 *1 >'adio, ki so ga spra-t *iai t,0 " et°nu, je potrdil, da je rtlejjj Vest v okviru programa zit! Pa ern jeziku. Drugih podat, - 'J V "“V!* bdo m°č dobiti. Kadio jov,() i‘Ce oddajal v programu v m« ***5 e.z'ku j,n p tem nj pisa] ,0? 'čn-sopis. bl, da je bil članek s V. 21 objavljen v decembr- ■ - Ni, ski -številki leningrajske revije «Ne. va» pod naslovom «Meja življenja in smrti«. V članku je bilo rečeno, da so v zmrznjeni zemlji Sibirije našli tri take živali. Ko so zemljo odtalili, «je začel trebuh živali u. tripati, njene izbuljene oči so gledale ljudi in žival se je začela gibati«. «2ival je jedla komarje, muhe in zelenjavo iz rok ljudi. Žival je živela tri tedne v škatli, ki je bila prevlečena z mahom. Nato so jo zaprli v posodo { alkoholopi in jo poslali na univerzo «Lomono sov« v Moskvi. Druga žival je ži-vela vse poletje«. Mac Mi lian o sestanku treh LONDON, 26. — Predsednik britanske vlade Mac Millan je izjavil v spodnji zbornici, da se mu ne zdi, da bi anglešlco-francosko-ame-riški sestanek na vrhu v zvezi z gosnodarskimi in s političnimi vprašanji, bil ((najboljši način v sedanjem trenutku«. To je Ma Millan izjavil v odgovoru laburističnemu poslancu, ki je predlagal sestanek med Mac Millanom, Kennedyjem in de Gaullom. Mac Millan je tudi izjavil, da ni bil določen noben njegov sestanek s Kennedyjem. revija (olnternational Construction Re-ports« objavila članek, v katerem pravi, da se francoska vlada pripravlja, da zgradi v Mangarevi (na otokih Gambiez) center za jedrske poizkuse v okviru skupnega francosko-ameriškega obrambnega načrta. Revija pravi, da se 1500 francoskih tehnikov pripravlja, da zapustijo center za atomske poizkuse v Reggane (Sahara) in odidejo na Tahiti, od koder bi aprila odšli v Mangarevo. Novi center bi bil baje povezan s pogodbo o jugovzhodni Aziji (SBATO). Te informacije so zanimive, ker je pred dnevi tudi neki avstralski list v zvezi s francosko obrambo pisal, da 2500 tehnikov pripravlja novo oporišče za jedrske poizkuse v Mangarevi. Kakšno bo poletje? BONN, 26. — Ilustrirani tednik «Quick» se je obrnil na številne znanstvenike in meteorološke stro kovnjake na eni strani ter na več ijudi, ki živijo v stiku z naravo na drugi strani, da dobi odgovor na naslednje vprašanje: «Kakšno bo letos poletje?« Mnenje prvih ni spodbudno. Na podlagi statistik od leta 1761 do da nes so izjavili, da bo poletje mrzlo V omenjenem razdobju je 40-krat izredno mrzlim zimam, kakor je le tošnja, sledilo hladno poletje; sa mo petkrat je hudi zimi sledila zmerna pomlad, in samo enkrat toplo poletje. Tudi za letos predvidevajo meteorologi hladno polet je ter povsod slabo vreme. Povsem drugačnega mnenja pa so ljudje, ki so udomačeni z naravo (kmetje, živinorejci itd.), katere je omenjena revija vprašala za mnenje v Nemčiji, Franciji, Angliji, Švedski itd. Soglasno napovedujejo za letošnje poletje: jasno in toplo vreme. O politiki iraške vlade BONN, 26. — Skrajno desničarski časopis »National Zeitun-g« objav-lja na prvi strani razgovor z iraškim odpravnikom poslov v Bon-nu Hikamtom Sulejmanom o zuna. nji politiki novega režima v Bagdadu. Iraški predstavnik je najprej poudaril, da je zunanja politika njegove vlade nevtralistična, in je dodal: (dpanara-bski nacionalizem je velika ideja in predstavlja edino veliko spodbudo naše mednarodne aktivnosti. Kot ta ideja navdihuje Naserja, tako bo ona nenehno navdihovala tudi novo iraško vlado,« je dejal Hikmat Sulejman. Nato je poudaril, da se «nova koncepcija Bagdada razvija vzporedno z Naserjevo koncepcijo«. Poleg tega je Sulejman podčrtal '""■lin, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii, muf luiiHtmiiu, iiniiu umn S;; iv a ^ Sv »V {J J dnevnik» trdi, da se je spor začel takoj po sestanku Hruščova z Eisenho-i v Čamp Davidu - Čuenlaj napovedal nadaljevanje dosedanje zunanje politike i V* * Ki! viV) — Predsednik ki- stičnimi partijami piše člankar, /tCj I1' "a ,6 Cuenlaj je govoril da Kitajska ne bo sprejemala u-"T "™“ *" krmf„-, -------* kazov od drugih strani, temveč (>V oster napad 55 obtožbo, da Kitajcev na SZ zaostruje spor erenci predstavm-in kmetijskih ter predstavnikov avi' je, da bo Kitajska ^vojo sedanjo zuna-" \-11 da se je j l*ina Pr„,u Preteklosti «poka-irt s< št6vf,Vllno, kakor to doka- ‘V SN 7.lna dejstva.. ^ V' nat.° kitajsko prebi- ,*r,'(5 »v»jautvenih • &'5 ,e ^ Antika0' P°udaril je, d a b*. \ Preteklosti °dločno prispeva k J t rt Painr„azv°Ju dezele in nai t,ri °c vojske in naj bodo pravljeni za obrambo A i1J*ia0van‘tl krogih pripisujejo 7 Precejšnjo važnost ^ i. irilajoi da je Cuenlaj po- 11»” i j?pv; t>e,. sovjetskim poslani->.tsJ?Vi „ngu Cervonenkom in «I|."her Vora Hruščova, ki ga , 5),s ep-,?3 kongresu vzhodno-r)i kri*-, e socialistične stran-Pt KžMnaSfr*. ki so jo proti ki-V.N politiki izrekli nred- fran P°'Riki izrekli pred- d ul N>VVnevn,k, u -io' it!Vv°„ ?uske komunistične * A Populit, pod naslo- rt KSa -r.l za enotnost komu- A kmalu po svojem in italijanske J lPark®nja pod zmagovito u 5®J M PaF* :‘zma-leninizma«. Ttf "j )it> rvVleel*6 Pekinški radio od-^ 'z uvodnika, ki bo L'o«dtdinn- v ♦ Ljudskem dnev-ill^S je ta članek označil .i k\>u r francoskemu komu- > %>' BgPJS« 'ppPtPbističnimi državami ir (, lir,,??redno po sestanku ‘ pm c?,va z Eisenhower-0V,P.Rav'du, do katerega P^itni kršitvi moskov-vSjl 6a' ^?to nadaljuje s tr-™ «,ja "SRajska nikakor ni ^očg-.le moč o svetovnem "ržn.!: na vrhu med neka- mo^ 0 svetovnem J S odnosi med komuni- bo «vztrajno nadaljevala uveljavljanje načel marksizma-leninizma*. List pravi, da je mednarodna konferenca vseh komunističnih strank «absolutno potrebna, za rešitev sporov med komunističnimi strankami, in dodaja, da «so elementi, ki napadajo albansko komunistično stranko in jo obtožujejo, da je razbila enotnost mednarodnega komunističnega gibanja, medtem ko hkrati skušajo dovoliti vstop v komunistični tabor Titovim izdajalcem«. Clankar pravi dalje, da je Kitajska večkrat vztrajala, naj SZ reši svoj spor z albansko komunistično stranko, ali naj vsaj potrpežljivo čaka, ne da bi zaostrovala položaj, «toda Sovjetska zveza ni u-poštevala teh nasvetov«. Clankar zaključuje s trditvijo, da Se «kitajsko-sovjetski spor zaostruje, medtem ko Sovjetska zveza nadaljuje svoje napade na Kitajsko«, in je sedaj dosegel .kritično fazo«. «Ce torej Sovjetska zveza meni, da je njeno stališče do Kitajske komunistične stranke pravilno, mora to izjaviti«. Glasilo komunističnih partij «Problemi miru in socializma« piše v svoji zadnji številki, da bi morebitna konferenca za proučitev ideoloških nesoglasij med SZ in Kitajsko samo poglobila ta nesoglasja, če je ne bi prej skrbno pripravili. V članku je dalje rečeno: »Vendar je važno delati te priprave brez nepotrebne naglice, ne da bi diskusijo pripeljali do kritične točke«. Clankar pravi, da so kritika sovjetskega stališča in neposredni pozivi na razkol povzročili veliko zaskrbljenost med pravimi mar-ksisti-leninisti. Avtorji te kritike priznavajo načelo miroljubnega sožitja, toda hkrati obtožujejo komunistične stranke, ki izvajajo to načelo, da gredo «po zgrešeni poti zbliževanja z imperialisti«. Clankar pravi dalje, da «tisti, ki kriti- zirajo partije, ki delujejo na pozicijah' ustvarjalnega marksizma, nimajo pozitivnega programa in tudi ne jasne politične linije, ki bi jo postavili za zgled in ki bi lahko odprla perspektive za borbo proti imperializmu in bi hkrati jamčila dejanski uspeh revolucionarnega gibanja«. Članek vsebuje številne neposredne kritike proti Hruščovu, kateremu očita, da je kršil moskovsko izjavo, o kateri so se vse komunistične stranke sporazumele. Dalje pravi člankar, da po sestanku komunističnih strank v Bukarešti junija 1960, »nekateri tovariši, ki so napadli komunistično stranko, nišo izgubljali časa za celo vrsto hudih ukrepov z izvajanjem političnega in gospodarskega pritiska na Kitajsko«. Glede Albanije piše list, da je bila Kitajska »zelo užaloščena zaradi odkrite kršitve načel o odnosih med bratskimi partijami, ki so jih kršili sovjetski tovariši«. Nato pravi, da je bila albanska komunistična stranka na 22. kongresu KP SZ imenovana in javno napadena, «s čimer se je u-stvaril prepedens, da se kongres neke partije uporablja za javen napad na drugo partijo«. »Tisti, ki trdijo, da so popolnoma korektni, nadaljuje list, so objavili članek za člankom proti Albaniji, toda se smrtno bojijo odgovorov albanskih tovarišev. Ne objavljajo njihovih odgovorov in se bojijo objavljati jih. To dokazuje, da nimajo prav in da imajo umazano vest«. V zvezi s sovjetskim stališčem do spora med Indijo in Kitajsko piše list: »To je prvi primer v zgodovini neke socialistične dežele, ki, namesto da bi obsodila o-boroženo izzivanje reakcionarjev kapitalistične države, obsoja drugo socialistično bratsko državo, ki je žrtev teh izzivanj. Imperialisti in reakcionarji so takoj čutili nesoglasja med socialističnimi deželami in so strupeno uporabljali to zgrešeno stališče za sejanje razdora«. dobre odnose med Irakom in Zahodno Nemčijo ter izrazil željo po poglobitvi predvsem dobrih gospo, darskih odnosov med Bonnom in Bagdadom ter omenil nemško in. dustrijo, ki bi morala v večji meri sodelovati pri razvoju Iraka, in v tem smislu bo vlada dala pobudo, da bi v Iraku intervenirale nekatere velike družbe. Na vprašanje urednika omenjenega desničarskega časopisa, ali bo Arefova vlada tudi v prihodnosti priznavala samo eno nemško drža. vo. je Sulejman odgovoril, da take-ga zagotovila ne more dati, vendar pa lahko reče, da je njegova vlada prepričana, da mora nemški narod sam svobodno odločati o svoji usodi. Danes so se nadaljevala v Bagdadu tajna pogajanja med predstavniki Kurdov in predstavniki nove iraške vlade. Kakor je znano, so Kurdi vedno zahtevali avtonomijo kot pogoj za prenehanje u-pora na severnih področjih Iraka, 'ici traja že skoraj eno leto. KITAKYUSHTJ (Japonska), 26. -Preteklo noč se je na razburkanem morju potopila japonska ribiška ladja z enajstimi člani posadke južno od otoka Ceju (južna Koreja). Vseh enajst mornarjev pogrešajo. BRUSELJ, 26. — Belgijski kralj je davi sprejel predsed. kongoške vlade Adulo ter zunanjega ministra Bom-boka in finančnega ministra Bam bo. Navzoča sta bila tudi predsednik belgijske vlade Lefevre in zunanji minister Spaak. Belgijsko-kongoški razgovori so se danes nadaljevali v zunanjem ministrstvu in v ministrstvu za zunanjo trgovino Uradni podatki o žrtvah potresa v libiji TRIPOLIS, 26. — Libijska vlada je danes uradno javila naslednje podatke o žrtvah potresa, ki je bil v četrtek v mestecu Bar-ce: 300 mrtvih in 375 ranjenih, od katerih jih je 75 v smrtni nevarnosti. Libijska vlada se je uradno zahvalila državam, ki so pomagale Libiji ob tej nesreči. Plazovi ogrožajo vaši v Italiji NEAPELJ, 26. — Zemeljski plaz, ki se je pred dnevi utrgal od griča Termini in ki je nekaj dni ogrožal naselje Nerano, se še dalje premika proti morju po naravnem kanalu, ki pelje v Marina del Cantone in po drugem umetnem kanalu, ki so ga včeraj pripravili tehniki, da omogočijo naglejši odtok blatne gmote in da preprečijo, da bi ta gmota zadela ob nekatere hiše blizu obale. Blatna gmota, ki se vali proti morju, ima še vedno velik obseg, in skupno z njo se proti morju valijo tudi debla in drugi material. O novih zemeljskih plazovih poročajo iz pokrajine Campobasso. V tej pokrajini so se zaradi močnega deževja začele pomikati velike gmote zemlje in blata v krajih Castiglione di Rio Nero, San-nitico in MonaciIiqni. Od ure do ure postajajo ti plazovi nevarnejši za bližja naselja. V Castiglione je tehnični urad ugotovil, da so vse hiše neuporabne za nadaljnje bivanje, ker so zidovi močno popokali. 150 prebivalcev so namestili v šolah. V Monacilioni so izpraznili 160 hiš, vodovod je uničen. Tehniki so izjavili, da grozi vsej vasi nevarnost, da jo pokrije blato in zemlja bližnjega griča, ki razpada. V Macchia Valforte Je zemeljski plaz ogrožal 17 hiš, ki so jih evakuirali. PO VČERAJŠNJI NESREČI NA REKI SELDI Še vedno pogrešajo sedem mornarjev Med pogrešanimi je tudi Tržačan Russian Ladja «Miraflores» v plamenih ob izlivu reke Sel de v Antvcrpnu GENOVA, 26. — Do poznih večernih ur niso mogli izslediti še preostalih mornarjev z ladje cMiraflores*, ki se je včeraj trčila na reki šeldi z britansko petrolejsko ladjo «Abadesa». Danes v teku dneva so javili, da so našli še dve trupli. Prvo so identificirali in gre za kurjača, drugega mrliča pa niso še identificirali, čeprav so prvotno domnevali, da gre za poveljnika lad- je Verarda. Družba «Cameli», ki je imela v oskrbi ladjo, je javila, da je bilo na ladji skupno 37 mornarjev. Nocoj so sporočili naslednje podatke: en mornar je zgubil življenje, sedem pa jih še pogrešajo in jih še vedno iščejo. Med pogrešanimi je tudi prvi oficir Raoul Russian iz Trsta, Požar na ladji so danes pogasili. Ladjo so zavlekli na sipino na re- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiii,,ii,i,iiiiliii,1,,i,i,i,,l,,lillllllllMIIIIIII(llll|]llllllllllllnllllll|l||t||||||||tl||triI||t|t|||1||||t|||||r|||||||||||||||||||||||1||||t||||IJ„l|||||||||||||||||||||)|||)||*|||||||||||||||||||||||||||||(|||| OBRAČUNAVANJE MED 0AS0VSKIM1 VODITELJI V FRANCIJI? Pariška policija aretirala polk. Argouda ki so ji ga verjetno izročili sami oasovci Našli so ga zvezanega v tovornjaku in so ga aretirali na podlagi telefonskega sporočila Podatki o Veneri WASHiNGTON, 26. — NASA je uradno javila, da ima Venera ua površini temperaturo 800 stopinj Fahrenheita (426 stopinj Celzija). Planet obdaja debela plast oblakov z nizko temperaturo v zgornjem delu njegove atmosfere. Dalje jav ljajo, da je Venera brez jonosfere Oddajniki satelita «Mariner-II» so pošiljali znake, ki so jih ujeli na Zemlji, dokler ni satelit dosegel razdalje 86 milijonov 743.000 kilometrov od Zemlje. To pomeni, da so razločne radijske komunikacije v notranjosti sočnega sistema mo goče do te razdalje brez kozmičnih motenj. Satelit ni naletel na tako žarče-nje, ki bi lahko v večji meri ško PARIZ, 26. — Policija javlja, da je ujela v Parizu bivšega polkovnika Antoina Argouda, eneg a glavnih voditeljev OAS. Iz policijskih krogov se je zvedelo, da so Argouda ujeli na podlagi ovadbe nekaterih drugih članov OAS. Na telefonski poziv so se policijski agenti podali na neko mesto, kjer so našli Argouda na majhnem tovornjaku, zvezanega z zamašenimi usti. Zdi se, da je OAS kritizirala Argouda zaradi ponesrečenega napada na de Gaulla v Petit Clamartu in ga kaznovala s tem, da ga je posredno izročila policiji. Po ponesrečenem puču v Alžiriji v aprilu 1961 se je Argoud zatekel v Španijo, kjer so ga — skupno z drugimi «ultrasi» — konfinirali na Kanarske otoke, od koder mu je uspelo pobegniti v februarju 1962 ponovno v Alžirijo, kjer je sodeloval v zadnjih terorističnih akcijah OAS. Po proglasitvi neodvisnosti Alžirije je Argoud nadaljeval svojo dejavnost, v maju lani pa se je proglasil za vrhovnega voditelja OAS v Franclji. Neznanec, ki je telelo-niral policiji, je izjavil med drugim: «Argoud nas je izdal; hkrati so se izjalovile vse akcije, ki so mu bile poverjene, zlasti atentat v Petit Clamartu. Nimate drugega, kot da ga prevzamete: je blizu vas » Argoud je že bil obsojen na smrt v odsotnosti; sedaj ga bodo morali ponovno soditi, ker prejšnja razsodba nima izvršne moči v Franciji. Aretacija Argouda potrjuje govorice o nesoglasjih med člani političnega vodstva OAS (Bidault in Soustelle) in ((polkovniki« v Franciji. Bidault sam je moral v demantiju, ki m-i ga je objavil belgijski časopis «La Citč«, zanikati, da bi obstajalo nesoglasje med njim in Soustellom ter med njim in ((polkovniki«; dej stvo pa, da so Argouda izročili policiji njegovi lastni pristaši, kaže, da je to nesoglasje precejšnje, m da Bidault ni v stanju brzdati «ve-likodašne vneme« svojih pristašev v Franciji. V zvezi z aretacijo Argouda se postavljajo številna domneve. Predvsem nastaja vprašanje, ali je res, da so ga izročili policiji oasovci sami. Nekateri so mnenja, da je to malo verjetno, ker bi utegnil Argoud marsikaj povedati policiji, da se maščuje. Zato se postavila domneva, da je zadevo montirala sama policija, da bi ustvarila zmedo v vrstah oasovcev. Toda tudi ta domneva ni popolnoma verodostojna. Danes so v Parizu ustoličili porotno sodišče za državno varnost, ki bo delovalo namesto posebnega vojaškega sodišča in vojaškega porotnega sodišča, ki sedaj sodi atentatorje na de Gaulla. Sodišče bo pristojno za vse prestopke proti varno? ti države. dovalo astronavtom na poletu na Venero, ki bi trajal 109 dni. Znan stvemki so mnenja, da okoli Venere ni radioaktivnih pasov, kakršni so okoli Zemlje. Aparati na satelitu so zabeležili 13 radioaktivnih eksplozij med poletom proti Veneri. Eskplozije so trajale v glavnem en dan vsaka. Domnevajo, da jih je treba pripisati sončnim eksplo zijam in jih spraviti v zvezo z motnjami v magnetnem polju Zemlje. Aparati na satelitu niso registri rali trčenje z vesoljskimi delci bli zu Venere. Ugotovili so, da znaša v medplanetnem prostoru gostota atmosferskega prahu približno če trtino od gostote, ki so jo aparati zabeležili okoli Zemlje. Glede ((sončnega vetra«, ki ga se- stavljajo elektrizirani delci s šibko energijo, ki prihajajo od Sonca, so ugotovili, da je ta veter trajen in se premika s hitrostjo od 320 do 800 kilometrov na sekundo s tem peraturo nad pol milijona stopinje Celzija. Potres v Argentini MENDOZA (Argentina), 26. — Davi ob 5.05 po krajevnem času so zabeležili potres, katerega središče je bilo na področju Cata-marca, približno 1.000 kilometrov severozahodno od Buenos Airesa. Sunek je trajal enajst sekund. iiliiiillliillliiliiiiiillllililliiiiliiiiliiiiliiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||iiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||l|||l|||||mm||||l,ml|l|||||||„|,m|,mm im,umu Lord Home povabil Pkmnija na uraden obisk v London Obisk je določen za 14. in 15. marca - Zasedanje CK KPI - Tiskovna konferenca tajnika CISl Stortija - Malagodi na «Volilni tribuni» RIM, 26. — Zunanje ministrstvo javlja, da je angleški zunanji minister lord Home povabil zunanjega ministra Piccionija, naj pride na uraden obisk v London. Piccioni je vabilo sprejel, in obisk je bil določen za 14. in 15. marca. V Londonu je predstavnik Fo-reign Officea izjavil, da bodo med obiskom nadaljevali razgovore, ki jih je začel Mac Millan s Fanfanijem v Rimu. Ministra bosta govorila o položaju, ki je nastal po razbitju pogajanj v Bruslju, in o oboroževanju v o-kviru NATO. Centralni odbor KPI je nadaljeval danes svoje delo. Giuliano Pajetta je govoril o mednarodnih vprašanjih in o pomenu, ki jih imajo ta vprašanja v sedanjem italijanskem političnem položaju; Esposito je govoril o vprašanjih kmečke zveze; Vidali o vlogi komunističnih parlamentarcev; Pe-senti o borbi proti monopolom; Foscarini o vprašanjih agrarne reforme na jugu in o socialnem skrbstvu. Ingrao je govoril predvsem o dejavnosti parlamentarnih skupin KPI, o kateri je dal pozitivno oceno. Na popoldanskem zasedanju je tajnik FIOM Trentin podčrtal pomen zmage kovinarjev: enakost med delavci in delavkami ter za delavce nad 18. letom starosti; D’Amico je poudaril potrebo, da se v programu dš večji poudarek vprašanjem, ki zadevajo razmere, v katerih živijo delavci, krizi mestnih centrov in odnosom med mestom in podeželjem. Zasedanje centralnega odbora se bo nadaljevalo jutri. Centralni odbor PSI, ki bi moral nadaljevati svoje zasedanje danes, ga je odložil na jutri. Svoje delo pa je nadaljevala komisija, ki mora določiti dokončni seznam kandidatne liste PSI. Komisiji predseduje namestnik tajnika PSI De Martino. Demokristjanska sindikalna organizacija CISL je organizirala danes tiskovno konferenco, na kateri je njen tajnik Storti pojasnil programski dokument organizacije v zvezi z bližnjimi volitvami. CISL se zavzema za nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva, ki naj dokončno odpravi brezposelnost; za to je potrebno preiti na politiko splošnega načrtovanja tega gospodarskega razvoja. Kar zadeva socialno skrbstvo, je CISL mnenja, da je že dozorel čas, da se preide od sedanjega sistema socialnega zavarovanja na nov sistem »socialne varnosti« za vse državljane. CISL je nadalje naklonjena uveljavljenju 36., 37. in 38. člena ustave, ki zahtevajo, da se določi minimalna mezda, delovni urnik in najnižja starostna doba za zaposlitev, nasprotuje pa uveljavljenju 39. člena ustave, ker bi to po njenem mnenju omejilo avtonomijo sindikata na ravni vsakega posameznega podjetja. V okviru volilne kampanje je nastopil danes na televizijski oddaji »Volilna tribuna 1963» tajnik italijanske liberalne stranke Ma-lagodi, ki je poudaril, da liberalna politika temelji na štirih »velikih« načelih: 1. zavezništvo Italije z zahodnimi »svobodnimi« državami in udeležba Italije pri graditvi »demokratične Evrope«, ki naj utrdi »mir v svobodi«; 2. reforma države, ki naj da večjo u-stavno oblast parlamentu, vladi in predsedniku republike, proti ekscesom strank«; 3. nadaljevanje in povečanje gospodarskega razvoja, »kakršnega smo imeli med letom 1947 in 1961»; 4. »pravična uporaba sredstev naraščajočega gospodarskega razvoja, da bi resnično zadovoljili velike socialne potrebe naše dežele, da bi razbili privilegirane strukture, odpravili narvnovesje med razredi in med pokrajinami«. Potem ko je zatrjeval, da je liberalna politika »bistveno ljudska politika«, je Malagodi dejal, da je tudi Moro govoril o ljudski politiki, da pa je postavil »zelo nevarno trditev«, ko je dejal, da, če ne bi bilo KD, bi samo komunisti vodili ljudsko politiko. Z drugimi besedami — je dejal Ma-iagodi — je Moro označil politiko komunistov za ljudsko politiko, »kar pa ni res«. Kar zadeva zunanjo politiko, je Malagodi zatrjeval, da se glede tega Fanfani igra z besedami, ker »gre v Washington in podpiše neko sporočilo, nato se predstavi i-talijanskemu parlamentu in pozabi polovico tega sporočila in poudari le en njegov del, ali nekatere stvari, ki imajo v sporočilu določen pomen, izven njega pa je njihov pomen drugačen«. Kar zadeva obrambo, je »ves italijanski narod to opazil«, k temu pa mu je pomagal obrambni minister Andreotti. Malagodi je nato podčrtal, da liberalci nasprotujejo deželni u-reditvi. Zatem je prešel na gospodarsko tematiko in zatrjeval, da »ni mogoče napraviti koristnih stvari, hkrati pa voditi politiko levega centra: dežele, vojno proti zasebni lastnini in zasebni pobudi, gospodarsko načrtovanje v kmetijstvu, industriji in gradbeništvu«. ki Seldi. Ko bo nastala plima, jo bodo skušali zavleči do Atntverp-na. Tudi na ladji »Abadesa« so požar pogasili. Med rešenimi je tudi žena ladijskega poveljnika gospa Irma Verar-do, ki je sedaj pri italijanskem ko-nzulu v Antverpnu. Stanje treh ranjenih, Tei so v bolnišnici, se je znatno izboljšalo. Belgijski pilot, ki se je rešil, je izjavil, da se je rešil po čudežnem naključju, ko je plaval med madeži gorečega petroleja več kakor pol ure. Izjavil je, da je v nekem trenutku mislil, da zanj ni več rešitve, 'ker zaradi trudnosti in mraza n: mogel več plavati niti za meter naprej. Prav tedaj so ga potegnili na rešilni čoln. Plameni so bili od. daljeni 20 metrov od njega. Pripomnil je, da so ladjo «Miraflores» deset minut po trčenju vso zajeli plameni, Momarij skuša- li spustiti z ladje rešilne čolne. Vsi, ki so se rešili in ki so bili priča nesreči, so pohvalili pogumno obnašanje poveljnika ladje, ki je omogočil, da se je večina mornarjev rešila. Zaokrenil je namreč ladjo tako, da je veter pihal proti njemu, da prepreči širjenje požara na ostali del ladje. Mornarjem je ukazal, naj se vržejo v morje na drugi strani. Mogoče bo danes Hruščov v svojem govoru, ki ga je napovedal na volilnem zborovanju za bližnje volitve v vrhovni sovjet Ruske socialistične federativne republike, povedal tudi kaj novega o trenutnih odnosih med Vzhodom in Zahodom, zlasti pa o ženevski razorožitveni konferenci, o vzrokih zastoja pogajanj, o odpoklicu Kuznjecova o predvčerajšnji ponudbi ZDA za sedem inšpekcij itd. Osem izvenblokovskih držav konference še vedno misli, da ni .prišel trenutek za skupen korak ter so razpravo o tem odložile do prihodnjega torka. Danes pa bo konferenca nadaljevala delo. De Gaullova Francija, ki na razorožitveni konferenci še vedno ne sodeluje, se pripravlja na graditev novega centra za jedrske poskus« baje v okviru skupnega francosko-ameriškega obrambnega načrta in v zvezi s pogodbo SEATO o Jugo-vzhodni Aziji. Novi center naj bi bil na otoku Gam-biež, ki je eden od francoskih Nizkih otokov v Tihem oceanu, nekje na sredini med Avstralijo in Južno Ameriko. Nekaj novega je tudi v zvezi s sov jetsko-kitajskim sporom. Potem ko je pred kratkim pekinški »Ljudski dnevnik« objavil v celoti znani uvodni članek «Pravde», v katerem se predlaga sestanek komunističnih partij za obravnavanje nesoglasij, piše sedaj glasilo komunističnih partij »Problemi miru in socializma«, da bi morala biti taka konferenca skrbno pripravljena, brez nepotrebne naglice, tako da ne bi prišla di-skusi,:« uo kritične točke. List poudarja, da kritiki sovjetskega stališča sicer priznavajo načelo miroljubnega sožitja, toda hkrati obtožujejo tiste, ki to načelo izvajajo, da gredo po »zgrešeni poti zbliževanja z imperialisti«. Današnji pekinški «Ljudski dnevnik« pa piše, da so se spori med ko-munističm ii partijami začeli takoj po sestanku Hruščova z Ei-senhotverjem v Čamp Davidu, in da se Kitajska nikakor ne strinja s idejo, da je moč ohraniti mir v svetu s sporazumom pri vrhu med nekaterimi državami. List meni, da je mednarodna konferenca vseh komunističnih partij absolutno nujna, in zaključuje s trditvijo, da je Spor med Kitajsko in ZSSR »vedno hujši, ker ZSSR nadaljuje svoje napade n» Kitajsko, in da je zaradi teg» »spor dosegel težavno fazo.« Vreme včeraj: naj višja temperatura 7.1, najniižja 0.2, ob 19. uri 5.2; vila-ge 22 odst., zračni tlak 1025.8 narašča, veter 12. tom jug, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 5.4. Tržaški dnevnik Danes, SREDA 27. februarja Gabr.jel Sonce vzide ob 6.49 ln za* -17.47. ------ ,nfi8 J o» V/.IUC OU ~ Dolžina dneva 10-5“, am vzide ob 8.56 in za one od vzide ob 8.56 in za one — Jutri, ČETRTEK, 28. februa Roman “ POLAGOMA RINEMO V VOLILNO OZRAČJE Ustanovljen volilni urad Prvi propagandni lepaki Deželnemu volilnemu urudu predseduje dr. Pulermo Danes bodo izobesili uradni lepak o razpisu volitev Prvi lepaki pričajo o vnemi največjih strank Predsednik prizivnega sodišča dr. Maltese je z dekretom ustanovil deželni volilni urad. Temu uradu bo predsedoval sodnik prizivnega sodišča dr. Carmelo Palermo, člani pa bodo: sodnika prizivnega sodišča dr. Ruggero Falchi in dr. Sa verio Santonastaso in sodnika dr. Sergio Serbo in dr. Ettore Del Con-te. Poleg teh članov so bili imenovani naslednji namestniki: sodnik prizivnega sodišča dr. Piero Rossi in sodniki dr. Stefano Petris, dr. Boris Battestin in dr. Gaspau Baletno. Za tehnična vprašanja bodo odgovarjali: dr. Giovanni Rinai-dl, dr. Aldo Berchia, dr. Paolo Qua rantotto ln Ferruccio Redenti. sedntka prizivega sodišča ustanovljen tudi centralni volilni urad za tržaški okoliš. Temu uradu bo predsedoval prav tako dr. Carmelo Palermo, člana pa bosta dr. Vi nicio Geri in Ferruccio Zanetti, na mestnika dr. Silvano Lignani in dr. Sebastiano Cossu. Tajnik tega urada bo dr. Rodolfo Aconcia, namestniki pa Umberto Iappelll, Guseppe Zinanti in Guido Zbrizzal. Včeraj so se pojavili prvi volilni lepaki na oglasnih deskah, ki jih je pripravila občina za tokratne politične volitve. Zakon namreč predvideva ta datum in pri tem točno pravi, da se lahko pričenjajo na meščati lepaki opolnoči. In res, nc kaj minut čez’ polhoč SO bili že prvi aktivisti na delu in so lepili volilne lepake dveh največjih strank. KPI ln KD. V kratkem pa bodo za namestnike: dr. Pasquale Maio-ne, Giuseppe Barbera in Paolo Va scon. Poleg tega Je bil z dekretom pred- liiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiHiHiiiHiimuiimiiiimimiuiiiiiiiiniiHMiiHUiiHiiiHiiiiiia seveda volilne deske polne lepakov tudi drugih strank, ki pa se jim PEREČE VPRAŠANJE POSLANCA VIDALIJA Vsem delavcem naj se prizna pokojnina za leta 1920-1926 tako ne mudi s tovrstno volilno propagando. Danes bo tržaški župan razobesil uradni lepak o razpisu volitev, hkrati pa se bo sestala tudi občinska volilna komisija, ki ureja sezname volilnih upravičencev za volitve v poslansko zbornico in v senat. V juliju v Trstu filmski festival V Trstu bo v začetku Julija festival znanstveno-fantastičnih filmov, ki ga bo organizirala avtonomna letoviščarsko-turistična usta nova v okviru prizadevanj, da a stvari prireditve, ki bodo pritegnile domače in tuje turiste. Za festi val bodo izbrali samo take filme, ki imajo določeno umetniško raven. Najboljši film bodo nagradili z zlato «vesoljsko ladjo«. Krivično ravnanje s skupino delavcev bivše ZVU Poslanec KPI Vittorio Vidali je postavil finančnemu ministru vprašanje v zvezi z zelo neugodnimi razmerami, v katerih živi 42 delavcev delavnice pomorske postaje zbora finančnih straž v Trstu. Kot bivšim uslužbencem bivše ZVU jim še vedno plačujejo enake mezde kot leta 1954, to je od 40.000 do 50.000 lir na mesec, vštevši družinske doklade. Do tega je prišlo, ker jim niso v celoti aplicirali zakona št. 1600-60, s katerim je bil, oziroma bi moral biti, urejen položaj vseh u-službencev bivše ZVU. Čeprav je začel ta zakon veljati že pred dvema letoma, ga za te delavce izvajajo predvsem v njihovo škodo, saj so jih presedlali za zavarovanje od INAM k ENPAS in so jim odrekli tudi dnevnice, ko opravljalo delo izven svojega stalnega delovnega sedeža. Čeprav so cene vsa ta leta rasle in so dobile vse kategorije delavcev manjše ali večje poviške, so med temi delavci tudi taki, ki so dobili zadnji povišek leta 1952! Delavcem so že večkrat obljubili, da jim bodo uredili položaj, toda do sedaj niso imele te obljube še nobenega učinka, zato bi bil že zadnji čas, da se jim krivica popravi. NENADEN RAZVOJ ŠKANDALA V ZDRUŽENIH BOLNIŠNICAH Trije bivši funkcionarji bolnišnice aretirani zaradi upravnih nerednosti Gre za bivšega generalnega tajnika dr. Stena, za bivšega načelnika tehničnega urada bolnišnice inž. Cisilina in za njegovega sodelavca Cergola Škandal v združenih bolnišnicah, ki je jeseni leta 1961 nenadoma počil, je imel v preteklih dneh svoj epilog, ko so karabinjerji po nalogu državnega pravdništva aretirali bivšega generalnega tajnika združenih bolnišnic dr. Egea Stena, bivšega načelnika bolnišniškega tehničnega urada inž. Serafina Cisilina in njegovega najožjega sode-lavca industrijskega izvedenca Maria Cergola. O tem škandalu, v katerega niso zapletene samo omenjene aretirane osebe, ampak še številni drugi bolj obrobni funkcionarji ter nekatera gradbena podjetja, smo lansko leto precej pisali. Tudi sedaj, čeprav je po dolgi preiskavi prišlo šele v teh dneh do prvih aretacij, se še točno ne ve, kaj so pravzaprav ob. tožene in indicirane osebe zagrešile. Razumljivo pa je, da če so preiskovalni organi sklenili izvesti o-menjene aretacije (govori se, da bodo baje v prihodnjih dneh aretirali še kako drugo osebo), upravne nerednosti v združenih bolnišnicah niso bile majhne. Gre baje za velike goljufije in prisvojitve denarja in sredstev združenih bol-nišnic zlasti na področju gradbenih del. Govori se, da so nekatera gradbena podjetja, ki so izvrševala določena gradbena dela v združenih bolnišnicah, izkoriščala gradbeni material in delovno silo bolnišnice, namesto da bi izkoristila svoje de. lavce in svoj material, za kar so bila tudi plačana. Zadeva je šla tako daleč, da je ni bilo mogoče več prikrivati in je, čeprav ne v podrobnostih, postala nekaka «javna tajnost«. Ko je bil ob koncu leta 1961 imenovan novi upravni odbor združenih bolnišnic, je ta na pobudo no-vega predsednika odv. Morgere takoj začel bolj podrobno pregledovati dejavnost preteklega upravnega sveta in še posebno osrednje u-prave, ker je bilo razvidno, da nekaj ni v redu. Novi upravni svet je hotel videti in vedeti, kaj se pravzaprav dogaja z blagajniškimi in s ____i _ l •_• i_j:—_: : — knjigovodskimi knjigami in listina, mi. V začetku je bila preiskava bolj upravne narave. Toda že med lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KLAVRNO PO MESTNIH ULICAH, BOLJ VESELO V MILJAH IN V SKEDNj’0 Danes popoldne bodo v z raketo poslali pusta Boljuncu v vesolje _ v Popoldne bo v Skednju svečan «pogreb pusta», v Boljuncu pa bodo vsakemu gostu ponudili zastonj kozarec domačega vina V mestu je bil letos kaj čuden velikem obsegu, tako da bo treba zadnji dan pusta. Ce ne bi bilo zlasti na raznih križiščih velikih gruč ljudi, ki so vsi čakali, rekli bi, nekaj neznanega, bi dejali da je bila že včeraj pepelnica. Zato je bilo v mestu živo samo zaradi tega, ker so bili vsi uradi in trgovine zaprti, tako da so imeli ljudje prost popoldan iin so preplavili ulice. No, razni bifeji so bili res natrpani in ljudje so se pridno zalagali s skoraj obvezno pustno dobroto: kranjskimi klobasami in kislim zeljem ali pa Mporzino«. Tudi v slaščičarnah so morali ljudje dolgo čakati na krofe, ki so za pust tudi tradicionalna slaščica. Pa tudi drugih slaščic je ilo v slaščičarnah v mestnem središču mnogo v prodajo. Gre za dobo, ko še ni veljal v c novih» pokra, jinah italijanski zakon o socialnem zavarovanju Februarja lani so po mnogih letih končno izglasovali zakon, pp katerem se tudi delavcem in u- katerem se tudi delavcem radnikom iz trnovih _ pokrajin« priznava pravica do socialnega zavarovanja od 1. julija 1920 do 28. februarja 1926, ko pri nas še ni veljal zakon o obveznem socialnem zavarovanju, ki so ga raztegnili sem šele leta 1926. V teoriji imajo torej vsi tisti, ki so takrat delali, pravico do pokojnine za tista leta, za kar morajo pa doplačati socialne prispevke, toda v praksi je stvar drugačna. Mnogo delavcev, ki so bili zaposleni v manjših oodjetiih, namreč ne more tega dokazati, in torej doplačati prispevkov. Na te težkoče je poslanec KPI Vidali opozoril z vprašanjem ministra za de»o in socialno skrbstvo ter poudaril, da so nastale zaradi okrožnice št. 29 C in V/39 od 27.3.1962, ki jo je izdalo osrednje ravnateljstvo INP6 27. marca lani. Ta okrožnica pravi, da veljajo kot učinkovita dokumentacija za dokaz o delovnem razmerju v tisti dobi izključno le takratni dokumenti ali pa tudi nedavne izjave delodajalcev. Po okrožnici pa ne bodo upoštevali nobene dokumentacije, ki se opira na izjave pred sodniki ali notarji, podprte z izjavami prič («atti notori«). Upoštevati je namreč treba, da so v italijanskih pokrajinah, ki so nekoč spadale pod avstro-ogr-sko državo, postopno zamenjavali avstrijske delavske knjižice z italijanskimi, tako da mnogi delavci niso imeli možnosti, da bi shranili stare knjižice. Razen tega je treba upoštevati, da samo istrske begunce (zakon št. 50 od 13. 3. 1958) ali za delavce, ki so bili na prisilnem delu v Nemčiji med drugo svetovno vojno (člen 9 zakona št. 55 od 20. 2. 1958). Poslanec je zato pozval ministra, naj čimprej posreduje, da bi veljale za priznanje pokojnine za omenjeno dobo tudi sodno overovljene izjave prič, ki naj bi jih potrdil župan z izjavo, da so bili prizadeti delavci v odvisnem delovnem razmerju pri podjetjih ter da so dejansko bivali v bivših avstroogr-skih pokrajinah. Prizadetim delavcem je treba čimprej popraviti krivico, saj že toliko let čakajo, da bodo uživali enake pi Ivice kot o-stali italijanski držav* lani ter da ne bodo prisiljeni, obračati se na sodišča, da se jim edmeri pravica. Kar pa se največje značilnosti pusta tiče, to je pustnih sprevodov in šem, je bilo po ulicah kaj revno. Tu pa tam je šla kakšna skupinica, med katero je bilo videti podmorskega ribiča v opremi za ribolov, plezalca s klini, kladivom in sponkami, neandertalskega človeka, dva dolgina na kotalkah z divjimi kožami okrog ledij, pogrebce v cilindrih, ki so nosili mrtvega pusta na ramah, z ’ Marconi 15.00 «Massacro^‘ g(r/y nere. Zadnja velika, — m. Custerja . proti Indij »n Walker, Lyane SulliVafl-,, Ideale 16.00 »Silvestro P|r Barvne slikanice. Fotografije z ““ - 8» mi. V? S«S>, Lasiča v prosveLieh1 ,gieo na ■» “ K ,e: Ho, »le* 'i i 1». i !'de St *'Sa Sj: « St s Sv Sili Ln Sl; S i s 5, £ f! n\ ir, g St H ŠOt M S $ te V* h v Tržaški knjigarni v Frančiška 2u. «4 f? si* § k Obveščamo vse pevce da b0 pevska vaja d,ne,„,'ih. i 21. uiri v običajnih prosto' za polnoštevilno udeležb0 za polnoštevilno udeležb0 mmmdP, Prosvetno društvo *An toda z znizanjem cene doma pa ga je sunek burje dobe- sedno dvignil in vrgel s tovorniko na tla, tako da se je pobil po prsnem košu. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na bencina v letih 1960 m 1961 se Je njihov zaslužek skrčil na sedanjo raven. Vse kaže, da bodo spor med petrolejskimi družbami In uslužbenci bencinskih črpalk težko rešili. Družbe namreč pravijo, da ne mo- iiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuAi V DRUGI POLOVICI MARCA SPLAVITEV V SV. MARKU Včeraj so namestili krmilo na potniško ladjo «Raffaello» Slabo vreme je zavrlo pospešeno gradnjo ladje, ki bo največja italijanska potniška ladja Včeraj so v ladjedelnici Sv. Marka pritrdili na potniško ladjo »Raffaello« krmilo, ki tehta 93 ton. To je bilo zapleteno in odgovorno delo in so se morali poslužiti posebne tehnike. Krmilo so k ladji pripeljali z velikim pontonskim žerjavom Ur-sus in ga nato postavili na nalašč . v ta namen zgra- |l jen splav in nato počasi dvignili na njegovo mesto. Sedaj morajo namestiti še oba vijaka, medtem ko so že montirali podstavke za pogonske o-si. Poleg tega morajo dokončati še nekatere dele gor- f nje zgradbe ladijskega trupa. Včerajšnja ope- !•> racija spada med zaključna dela pri gradnji ladje in je bila ena izmed naj odgovornejših. Upoštevati moramo, da je krmilo iz enega samega kosa jekla in da je visoko 7,5 me- tra, dolgo 7 metrov in široko 1,5 metra. Gre torej za zelo težak in velik kos jekla, ki ga je treba točno namestiti na os. Zadnja dela na tej ladji so se nekoliko zavlekla zaradi izredno slabega vremena. Z delom morajo namreč prenehati kakor hitro pade temperatura pod ničlo, ker v takih vremenskih prilikah iz tehničnih razlogov ne smejo variti. Celoten,trup pa je narejen iz elektrovarjenih jeklenih plošč in se seveda gradnja ob slabem vremenu ustavi. Vendar pa računajo, da bodo veliko potniško ladjo »Raffaello« dogradili že v drugi polovici marca do take mere, da jo bodo lahko splavili. Veliko, 93 ton težk o, krmilo dvigajo na ladjo Ta ladja bo plula s podobno ladjo »Michelangelo«, ki jo grade v Genovi, na redni progi med Genovo in New Yorkom. Ni še znano, kdaj bosta odpluli na otvoritveno vožnjo, saj potrebe te zahtevne pomorske zveze narekujejo, da morata pluti na njej dve enaki ladji in morata biti torej obe admiralski ladji italijanske trgovinske mornarice čimprej dokončani. To bosta največji italijanski potniški ladji in hkrati med največjimi potniškimi ladjami na svetu, saj bosta imeli obe _ ladji skoro po 44.000 ton. Hkrati ”'c* bosta zelo hitri in bosta razvili na poskusni vožnji brzino do 30 milj na uro. rejo v sedanjih pogojih pristati na večjo odmero zaslužka uslužbencem, saj znaša skupna državna taksa na bencin kar 69,83 lire na liter, tako da jim ostane le razlika 26,17 lire od prodajne cene 96 lir. S temi dobrimi 26 lirami pa morajo kriti vse izdatke, to je za nakup surovin, za rafiniranje, za upravne izdatke in končno za odstotek, ki ga dodelijo uslužbencem črpalk. Zaradi tega bi lahko zvišale odstotek dobička prodajalcev bencina le, če bi država znižala sedanjo takso. Danes se bodo v Rimu sestali predstavniki petrolejskih družb in prodajalcev bencina in če se ne bodo mogli sporazumeti, bodo prodajalci takoj napovedali stavko in bo po vsej državi mirovalo okrog 35.000 bencinskih črpalk. l-rosvemo arusivu Opčin priredi 24. marca J- • izlet v Pliainico, kjer 13 , ni skoki. Vpisovanje Drl ^ VCERAJSNJb CENE NA DEBELO r (V prvem stolpcu so v 2. najvišje, v 3. Pr A ,7 ig« pomaranče .............129 Ji limone ............... 9š S mandarini ................ M jabolka ................ ,! hruške ................. ,V zelje ................ 71 5} tTetafia ..............118 51 ohrovt ................ /*2 cikorija . .........' 55 febula ............... 94 JSŠ , k5Tplr ................35o So.S rdeči radič.............. SJ zelena i it. špinača 188 Požari na Krasu Včeraj so gasilci z Opčin imeli precej dela. navsezgodaj so jih poklicali na Fernetiče, kjer se ju blizu mosta vnelo grmičevje in Jv požar zajel 4000 kv. m površine Ko so se vrnili v gasilski dom, so »Auiii v gauuoiu uuiu, ou jih spet klicali na Fernetiče, kei je tam v bližini gorel borov gozd Gasilci so imeli trdo delo zaradi burje in so pogasili požar okrog 14. ure. V mestu pa so gasilci ime li včeraj in predvčerajšnjim opravka z dimniki, v katerih so se vnele saje. Iz avta, ki ga je Luciano Giulia ni iz Miramarskega drevoreda 13 parkiral blizu svojega doma, so neznanci ponoči ukradli radio znamke «Autovox», vreden 45.000 lir. Včeraj-danes VČERAJŠNJE CEfjj NA RIBJEM TE« ^ Najnižje in najvišje ce'yf L rib in rib največje kužcev in rakov na .tr,o63. jem trgu 26. februarja Vrsta Jegulji Jegulje Psi (cani) Skočce (cefali) Mariae Girice (menolej Ovrate (orate) Plošče (pasere Rumenci (riboni) 709 358 S 1 ■S Rumenci irioum; , , Morske žabe (iospi-code' M Listi (sfoglie) P SPar» _ . ,ihe 4 f Zmrznjene rib Plošče (passeroni) Rumenci (riboni) Kalamari Sipe K S > It N 2 ^ 'št! & mi s s Ki ROJSTVA. MVIIMI IN POROKE Dne 26. februarja 1963 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 20 oseb. UMRLI SO: 55-letnl Ferdinande Ca-llce, 74-leitni Nazario Derin, 66-letm Domenile© Furlanetto, 63-letni Nicola Amendolagiine, 85-letnl Pietro Ciccar-di, 71-letnl Pietro Cosilovich. 74-letma Maria Pttohilek vd. Slatich. 67-letnt Giuseppe Bi asov L ch, 62-1 etn a GHovamia Coliariin por. Barletta, 61-letna Glsella Fasioul por. Carpani, 62-letmi Calogero Oannone, 57-letn.i Mario Fonda, 83-let-na Orsola Kaivreelc vd. Gergorlc, 79-letnl Andrea Norbedo, 71-letna Gio-vanna Marzari, 50-letna FlorenUna Sturm, 74-1 etni Glacomo Urškah, 80-letnii Giovam-ni Battista Venier, 79-let-na Klena Crepaldi vd. Pelilizzola, 63-letol Angelo Maooabeo. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Aj Cedro, Trg Oberdan 2; Plcclola, Ul. Orlam 2; AUa Salute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Trg Cavana 1; G. Papo, UL Felluga 46 (Sv. Alojz). Sporočamo žalostno ^^jji0 je predvčerajšnjim za stil naš predragi Ivan Kalc Pogreb bo danes oj §t- ** hiše žalosti v Trebčah 2alujo«‘> & žena Mila, hčerki J In zet* Trebče, 27.2.1963. m«05 22.0" jafJ> IZ DNEVNIKA NEMIRNEGA SREDNJEGA VZHODA Kaj se je na lem področju zgodilo f°d konca vojne do danes Pogosti nasilni preobrati kažejo na težko politično stanje teh dežel, ki ga je pripisati njihovi stoletni zaostalosti - Pomirjen j e in normalni razvoj možna samo s spremembo gospodarskih in socialnih razmer °c> '$ % ne|lŽ dan0 v t* S> pid* :viKVeplni razpletajo v obliki JU .sP°Padov in revolucionarji ill, ,"ajev. Gre za pojave, . 0we v večji ali manjši me-p*lah _ppaziti skoraj v vseh L^ljh _ornenjenega področja in dogod- .---- na Srednjem *• s— Prišlo od konca vojne Nata ,resnost ter nevarnost po-vStih 'ein večia tudi zaradi do-» #l<>g]M,0dn“h tujih vplivov. Da J*iio‘j.,Pralcem posredovati jas-o tem, smatramo za N » našteti zapovrstjo vse »v, j revolucionarnih 5Nu p*tarih i.e ditneg ,30 ' H ,1 ,#rca 1949 — Sirija. Kaji on em’ k* ie prišel na ob-jj jr, Porazu Sirije v spopasti*: *ael°m, skuša deželo u-v "ieo Po P°ti bolj Zahodu na-? bej e_P?litike. Polkovnik Hus-%» *aim, načelnik glavnega ^Hi’ ,,Iganigira zaradi tega dr-Nilf aar' Proglasi se za predli bo a.republike, zagotavljajoč, ■Ujub “Pravil notranjo anarhijo. jMj^^Sotovilom, da bo spet uvede močno naciona-vojaško dik- Parlamentarni sistem, Uvede rpn^nn n r0 °barvano s?« $ Na9V®Usta 1949 — Sirija. No-1 np.asProtja Zaimovega re- ji 'Peljejo do novega dr-^Ov»|,,udara, ki ga je vodil s Nkn, .Sami Hinavi. Kasne-“Sf civi!nik Hinavi prepusti ob-fSlt ' "1 vladi, katere pred-i»P®stane Hašem Atasi, ne-'4i j. Predsednik republike. V 19 . tU^l polkovnik Kaled. Slfflira 1949 — Sirija. Ge-1» fil >« Sišekli izjavi, da je l-KSfc katere fi. je bi- b, se HČ, v Sinje Iraku. Po-» »,* *astL Državni udar je rjt«* a'eresov vojaških krogov, kb*litv bo'e- da bi v primeru |.% a 2 Irakom in glede na Z ifaslr;anizaclio ter oborpži-i.'*la „ v°jske njihova vloga Jaja P°vsem drugorazrednega 8&i 'Za se zaključi s seti a e> ki ji načeluje Ka-7. m ?em- Hi?a^a 1951 — Iran. Prilil* ubii e racionalistične sku-1?? Ai”e_ ministrskega predsed- 4 , eA tf-fj n. r t' a S ,ij p°l>tike do Izraela. L V ;s jNi....... I $ f iiv sl2vemi a Cllia o8Vni 7 l1! !? * ha^prsn iv «'“«) lit m it a., Razmaro, pristaša Za-, *8ika onjene politike in na-!.ili(ju "acionalizEicije petrolej-1 aHse;atrij6. Novo vlado sesta-['te n Ala, katerega politika 1i ' Nsv.irazlikuie od Razma-Jj kotnf .. lc temu parlamentar-^ltll«li*lla za petrolej zahteva 30 Zac'jo. aUi*|a 1951 — Jordanija. ,>6 nacionalist iz Pa- h?{ tiiP„le kralja Abdalaha za-9ke h„,°ve preveč kompromi-p°litike do Izraela hj^mbra 1951 — Sirija, k. oVni udar generala Si-t>a« ,Pravljena je vlada Ma-a bija ter aretirani nje-Pripadniki Ljudske stranke. Do državnega udara je prišlo zaradi nevtralističnih tendenc Davalibija in njegovih simpatij do združitve z Irakom. 22. julija 1952 — Iran. Za ministrskega predsednika je imenovan Mosadek. Med njegove prve ukrepe sodi zmanjšanje ša-hovih pravic, pri čemer je temu odvzeta tudi pravica, da vodi samostojno politiko, z 23. julija 1952 — Egipt. Državni udar pod vodstvom generala Nagiba, na osnovi katerega je odpravljena monarhija. Udar so organizirali mladi častniki, nezadovoljni zaradi poraza, ki ga je Egipt doživel v spopadu z Izraelom, in pa zaradi korupcije, ki vlada v deželi. Nagib izjavlja, da ne želi vojaške diktature, marveč samo moralno obnovo dežele. 18. septembra 1952. ■— Libanon. Državni udar pod vodstvom generala Fuada Cehaba. Udar podprla Nacionalna socialistična fronta, v kateri so bile praktično združene vse opozicijske stranke, General Cehab izjavlja, da prevzema oblast samo do izvolitve novega predsednika republike. 18. junija 1953 — Egipt. Razglas Revolucionarnega sveta o odpravi monarhije ter ustanovitvi republike. General Nagib imenovan za predsednika. 24. -25. februarja 1954 — E-gipt. General Nagib odstranjen s položaja predsednika republike. Polkovnik Naser imenovan za predsednika Revolucionarnega sveta. Cez nekaj dni Nagib znova postavljen na položaj predsednika republike, vtem ko ostane Naser na položaju ministrskega predsednika in predsednika Revolucionarnega sveta. Dne 8. marca pa Revolucionarni svet imenuje Nagiba tudi za ministrskega predsednika in predsednika Revolucionarnega sveta. Naser imenovan za podpredsednika vlade. 25. februarja 1954 — Sirija. Vojska se upre in odstavi Si-šeklija. Dne 28. februarja ponovno imenovan za predsednika republike Hašem Atasi. 18. aprila 1954 — Egipt. General Nagib poda ostavko, na njegovo mesto je imenovan polkovnik Naser. Dne 14. nov. Nagib odstavljen tudi s položaja predsednika republike. 9. maja 1958 — Libanon, Vstaja z naserjevsko in nevtrali-stično tendenco. Predsednik $a-moun obtožen, da vodi Zahodu preveč naklonjeno politiko. Stanje državljanske vojne, ki traja tudi po prihodu opazovalcev OZN. Prihod mornarniškega korpusa ZDA za varstvo ameriških državljanov v Libanonu. Dne 31. julija poslanska zbornica izvoli za predsednika republike generala Fuada Cehaba. 14, julija 1958 — Irak. Vojaški državni udar, ki odpravi monarhijo. Ob tej priliki umorjeni kralj Feisal, prestolonaslednik Abdulilah in ministrski predsednik Nuri es Said. Vstajo je vodil general Abdul Kasem, ki je imenovan za ministrskega predsednika. V njegov prid se izrečejo vse demokratične politične skupine, ki si žele temeljitih socialnih reform. 17. novembra 1958 — Sudan. Državni udar pod vodstvom generala Ibrahima Abuda. Odstavljena vlada, ki ji je načeloval Abbulah Kalil. 27. maja 1960 — Turčija. Od strani vojske aretirani predsednik republike Bajar, ministrski predsednik Menderes in več njegovih pristašev. Oblast prevzame vojaški odbor, ki mu predseduje general Gursel. Predstavniki prejšnjega režima postavljeni pred sodišče. Nova skupina na oblasti naklonjena večjemu posegu javnosti v gospodarska vprašanja. Obenem general Gursel potrjuje obveznosti Turčije v okviru atlantskega zavezništva. 29. avgusta 1960 — Jordanija. Vedno večja nasprotja med Naserju in kralju naklonjenimi e-lementi. Atentat na ministrskega predsednika el Majalija, pri katerem ta izgubi življenje. Sestavljena je nova vlada, ki se trudi, da bi odpravila največja nasprotja. 13. novembra 1960 — Turčija. General Gursel < razpustil Odbor nacionalne enotnosti. Štirinajst njegovih članov je aretiranih. 18. septembra 1961 — Sirija. Z vojaškim državnim udarom odpravljena zveza med Sirijo in Egiptom. Za novega ministrskega predsednika imenovan Kjuzbari, bivši predsednik Stranke za a-rabsko osvoboditev. 26. septembra 1962 — Jemen. Z vojaškim uporom pod vodstvom polkovnika Abdalaha Sala-la je odpravljena monarhija ter ustanovljena republika. Imam Mohamed el Badr se reši z begom. Razloge za ta upor je treba iskati v dejstvu, da so Naserju naklonjeni vojaški krogi nasprotovali dotlej veljavni proti-egiptovski poditiki, ki se je zanjo zavzema! Mohamed el Badr. 8. februarja 1963 — Irak. S pomočjo vojaškega državnega udara je odstranjen Kasemov režim. Oblast prevzame Revolucionarni svet, ki mu predseduje polkovnik Abdel Kerim. Za predsednika republike je imenovan polkovnik Salam Aref, za vladnega predsednika pa polkovnik Ahmed Bakr. Včeraj je bilo v Skednju precej živahno, še bolj pa bo danes, ko bodo pusta pokopali MADŽARSKA REVIJA OBJAVLJA Spontano priznanja proti Rajku Bivši policijski funkcionar pripoveduje, kako so Rakošijevi ljudje izsiljevali priznanja BUDIMPEŠTA, 26. — Kako so bila «spontana priznanja« v dobi Stalinovih «čistk» izsiljena tudi od znanih in preizkušenih revolucionarjev, prikazuje neki bivši madžarski policijski visoki funkcionar, ki je bil tudi sam žrtev te dobe, hkrati pa posredno in nehate pomagal stalinskim krogom, da so iz komunističnih vrst »očistili* velike revolucionarje, kakršen je bil n.pr. Rajk, ki je bil pred svojo aretacijo in smrtno obsodbo leta 1949, minister za notranje zadeve in minister za zunanje zadeve v madžarski vladi. Pričanja bivšega policijskega funkcionarja o tedanjih izsiljevanjih prinaša sedaj madžarska revija «Kortars* (Sodobnik). Iz nje bomo vzeli nekaj značilnejšdh podatkov. Polioijska funkcionar Gyula Oszko je bil polkovnik madžarske tajne policije in ena izmed obremenjevalnih prič na procesu proti Laszlu Rajku. Tudi same ..........l,MII,,il,l,l,,,,ll,,,,,,,,ll,ll»v Ital'janskim duhov-^ l Slakih Jen° oblačiti, razen J, !'• j,*elej. *večanostih, že orne- S Ly vakom Sonnyjem Listonon ^tj vačem Floydor 1 Pattersu* ^ bi moral biti 4. aprila, 8, je n za Leden dni. Do odložit šlo na Sonnyjevo pr°SI?Kil> ^ je svetovni prvak v preJs 1 poškodoval koleno. evf* BOLOGNA, 26. — - ,.a iri italijanski prvak teža® ' & je Francesco Cavicchi J prekiniti z udejstvovanje’1., gu, ki mu je zadnje čase g sebno pred dnevi v boru* pl r poltim Američanom Fie* nesel T,rsto razočaranj. ^ Frank Holwerday ..J MALI «VELIKANj. Deček je prijel palico, jo vrgel kaikor kopje ter stekel za njo. Spet jo je pobral in zajahal ko da se igra jezdeca. Konec palice se je vlekel po pesku. »Zlomil boš palico, Maro, ga je opozoril oče. «Ne bova mogla več ribariti. Pusti jo iin poskusi izvleči lopato.» Ni se več oziral na malčka, ki pa je ubogal in poskušal in pričel stikati pod prednjim sedežem. Moški je začel kopati pesek na obeh straneh stegen. Delal je dva dolga in ozka Jarka. Toda pesek se je ob vsakem gibu osipal v luknje, Zravnal se je. Morje je medtem naraščalo. Marc se je vrnil. V rokah je nosil francoski ključ. Izpustil ga je in padel je na pesek. »Nisem mogel do lopate,» je dejal. «Lačen sem, očka. Kdaj bova pojedla sendviče?* «Potrpi malce,* je nežno dejal oče. »Znova boš stekel tjakaj, kaj ne, moj veliki fant? Ali vidiš prste? Bolijo me....» »In čemu te bolijo?* «Odrgnil sem si kožo, ko sem kopal pesek. Hotel sem potegniti noge izpod debla. Vrni se pa mi prinesi škatlo z ribiškim priborom, saj jo poznaš, kaj?* »Toda jaz....* »Rad bi videl če se boš vrnil, dokler ne preštejem do petdeset!* Sonce se je spustilo nizko nad obzorje. Videti je bilo kakor ognjen balon, ki bo ugasnil v morju. Se slabo uro.... Zaslišal je žvenket pločevinaste škatle. Deček jo je dal očetu in sedel. »Hvala Marc,* je dejal oče. «Velik deček si.» «Kaj boš počel, ha?» «Vzel bom pokrov in ga uporabil kot lopatico, če se kmalu ne rešim, bom ves premočen.* Z majhnimi kleščami je počasi odtrgal pločevinast pokrov. »Položi škatlo malce vstran, da je ne prevrževa,* je ukazal sinu in začel kopati s koscem pločevine. Uspelo mu je izkopati odprtino pod telesom. «Ti lahko pomagam, očka?* »Stopi tjale in začni kopati pod mojimi nogami!* Deček je počasi stopil okoli debla. Izpod lesa je štrlela očetova noga. «Poišči me! Kje sem?* «Nikar se ne igraj, Marc. Koplji okoli nog.* «Težko je.» «Prav, sezuj mi čevlje pa mi drgni noge. Zebe me.» — Pod seboj je izkopal toliko peska, da je težko ležal. Rešiti se mora dela. Rinil je in vlekel pa začutil, kako mu po koži polzijo znojne kapljice. «Stopi sem, Marc!* je poklical s hripavim glasom. »Vstal bom, ti pa boš kopal pesek pod menoj. Takole, vzemi pokrov.* »Delaj ti,» je odvrnil deček. «Jaz...» «Ne morem, Marc; če vstanem, ne morem doseči dna.* Marc je zlezel v luknjo, vrgel iz nje prgišče peska, se spet dvignil, naslonil na očetov hrbet ter dejal, z licem ob njegovem vratu; «Te smem ščegetati, oče.* «Ne smeš,* je vzkliknil. «Vrni se in delaj, kar sem ti velel.* Slišal je otroka, kako koplje — potem je vse utihnilo. «Pesek meči daleč, Marc,* je dejal hrabrilno, da otrok ne bi videl, kako je nerazpoložen. In ne joči. Velik fant si, imenitno kajne? Ves dan sva skupaj kot odrasli.* «Težko je in zebe me. Bi zakurila?* je skoraj jokaje dejal Marc in vrgel pokrov na pesek. Moški je izgubil pogum in omahnil na hrbet. Omahnil je na bok in zdrsel. Hotel se je malce dvigniti pa začutil bolečine v nogah. Plima se je bližala. «Marc,» je poklical oče. «Pridi sem.* Malček se je približal in prižel objokani obraz k očetovemu. »Očka, čemu si tako čuden?* «Utrujen sem. Vse bo v redu.* «Ali naj odrinem deblo?* «Nikar, moj velikan. Le za trenutek naj se oddahnem,* je dejal in naslonil čelo na deblo. «Si bolan oče?* je vprašal malček in segel z dlanjo očetu v lase. «Ne, nisem. Le noge imam pod deblom pa se makniti.* «Se smem igrati?* «Da, pojdi do avtomobila pa močno trobi, morda te bodo slišali,* je dejal, vzel pokrov in spet pričel kopati. Roka mu je dvakrat zdrsela ob deblu in znova je legel. Jezno je zgrabil pokrov in ga vrgel onstran debla. Med šumenjem valov je zaslišal slabotne glasove troblje. Moški je dvignil glavo in se oziral, da bi odkril koga na pusti plaži. Daleč naokrog ni bilo nikogar. Marc je spoznal, kaj se bo zgodilo... Zaslišal je otrokove korake in se malce dvignil. «Marc, pridi sem,* je rekel dečku. «Domov moraš. Velik si, star štiri leta. Pridi, poljubi me.» Otrokove ustnice so se prižele k očetovemu licu. «Nočem oditi sam,* je rekel deček. «Poslušati me moraš. Ce zagledaš avtomobil, jim pomahaj. Tako daleč moraš oditi, da ne boš slišal morja.* Prižel je otroka k sebi in ga počasi odrinil. Temni obrisi dečka so se izgubili v mraku, ki je naglo legel na zemljo. Valovi so bili vedno glasnejši. Oče se je spomnil, da mora malček prehoditi do ceste kakšnih pet kilometrov. Ob poti je borov gozd. Bal se bo. Naglo je pričel odmetavati pesek, vendar ni mogel ničesar storiti. Moški se je vdal v usodo. Prvi val je dosegel deblo in zdelo se je, da je prinesel še več peska. Iz otopelosti ga je prebudil glasek. Mali Marc se je vrnil. «Tam je medved,* je resno dejal fantič. «Tik za menoj je bil.* Otrok se je stisnil k očetu. «Prav/* je dejal po premolku, «ne bova se razstala, toda mislil sem...* Oče je poljubil sina in ga požgečkal po vratu. obrnil in zakričal. vo ^ »Voda, očka! Voda prihaja!* Potem je Sedel v očet^l ročje. Val se je prelil prek peska in voda se je bliža13' tik roba jame, ki jo je izkopal. Marc se je stisnil k 0^e.usti1^ «Nikar se ne bc-j, moj mali!* ga je hrabril. «Kje si P biško palico?* »V blatu na drugi strani.* ,e «Poslušaj očka, Marc Vzemi palico, jo deni pod 1,301 ne morem pre- in močno pritisni.* Pomagal je dečku, da je zlezel v «Naprej, Marc, porini jo, kar se le da. Tule, pod nOg®v0 P^, Deček je prestrašeno zrl v vodo in porinil bambllS, ' co v pesek. «Imenitno, Marc! Odlično. In zdaj premi*533 , močno. Razširi luknjo!* #j, r Novi val je malčku vlil moči. Bambus je naprec*0 val. «Beži, Marc! Beži!* pfe^- Malček je vrgel palico in zbežal. Voda je prodrla ki ga je izkopal deček s palico ter se razlila po luknji- ^9*^ ni pesek je začel popuščati. Oče se je oprl na roke in Pr,fti ^ kolena. S težavo je potegnil noge izpod debla in posKu ^*.. ti. Izmučen je omahnil, moči so ga zapustile. Potem )e z zriv či in se opotekel k avtomobilu. Morje ga je dosezalo. T’ vode je omahnil. «Kje si, Marc?* «Tukaj, očka!* Zagledal je dečka, ki je nosil naročaj suhe trave 1 ^ «Zakurila bova — velik ogenj!* »Takoj. Le nekaj papirja in trave naj poiščem in prinesi drva.* «Joj, ribiška palica je ostala v vodi!* «Nič zato.* «Toda, ta je nova...* «Nikar ne skrbi... Stopi semkaj, moj mali velikan-* «Kaj naj počnem?* 0^\jv «Sedi mi na kolena! Naj te objamem in potem — bova zakurila velik ogenj.* K O N E G ti Pa UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 • I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir — Vn3priUp!!^ DZS, IN 94-638 — Poštni predal 559 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, ^ Ljubljani 600-14 603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — MaU oglas 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo Prt Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat