AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN
IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 66
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING. MARCH 19TH, ly:

LETO XXXIV —VOL. XXXIV
^upanMiller ne bo zavlekel' Združena organizacijska
kampanja za brezposelne šteje mnogo uspehov
New York, 18. macro. V pc-
vprasanje plina. Obrav nava se vrši 15. maja
Cleveland. — županu Miller-
Zibeljka Lindbergha Jr. je že vedno prazna
Ju nasprotno časopisje jote dni Itetti tednu silnega prizadevanja, Prineslo v javnost, da mestna Ida se dobi delo ameriškimi brez-: vlada zavlačuje plljifevo vpraša-j poselnim, se je združenim orga-
ri.)e v Clevelandu in da ne bo pripravljena 15. maja, ko se vrši zaslišanje pred državno komisijo za .javne utilitete, Tem govoricam je naredil konec župan Miller včeraj, ko je izjavil, da sb vsi P' izadeti mestni uradi nepreata-na delu, da bodo popolnoma Pripravljeni, ko pride dan zaslišanja. Z M iller jem se pač ne more v nobenem slučaju šaliti. Kot znano, je mestna zbornica lansko letoi odredila, da se morajo cene naravnemu plinu znižati 10 centov, in sicer takoj. Pli-nova družba pa se rti hotela podati in .je apelirala na državno komisijo za javne utilitete. Toda l;o je to storila, je morala plinova družba založiti več milijonov dolarjev za slučaj, če zgubi pri-
nizacijam American Federation of Labor, American Legion in American Advertisers, posrečilo dobiti delo za 2?,7,365 brezposelnih. Tako se naznanja danes v glavnem stanu. Danes je 35,000 članov omenjenih organizacij na delu, da išče delo za brezposelne. Tekom včerajšnjega dneva je dobilo delo 8,045 brezposelnih. Poročila so na razpolago iz 140 mest in 41 držav. Največ dela se je dobilo včeraj v državi Louisiana, kjer je bilo zaposljenih l,-710 delavcev, prihodnja na vrsti je država Missouri z 1,380 deli. V državi New York .je včeraj dobilo 548 delavcev delo. Te-1 kom petih tednov je radi agitacije omenjenih organizacij dobilo največ dela brezposelnih v
. . . ...... -....._.............. „	'' 'A^S^^V^J^-viSr1."i^V'li- '''-V'*'
W ' ....... '
v
...... .......____
■	v,x -
tožbo, da povrne vsem odjemal-1 New Yoi;ku, in sicer 23,850, Min (>em plina, deset procentov svote, katero so ljudje plačevali za plin. odkar je Vnestna zbornica odredila nove cene. Plinova družba se izgovarja, da če zniža cene pli-hu, da se njen kapital ne bo obrestoval, torej se ji ne izplača Poslovati, mesto pa trdi, da bo Plinova družba, tudi če zniža ce-plinu za 10 procentov, še vedno dobivala več kot 6 procentov obresti od svojega kapitala. Za to se gre pri zaslišanju 15. ttiaja, in mestni inženirji bodo Pripravljeni' odločno nastopiti. -o-
Nihče ne strada
Washington, 18. marca. Senator Bingham iz države Connecticut, nasprotnik predloga, da bi se delila zvezna podpora, •le danes kazal v senatu brzoja-Ve 40 governerjev, ki izjavljajo vsi, razven enega, da ne vedo ,u'bentga slučaja stradanja v ".iih državah! Edino governor ^inehot iz PennsyIvan i.je je to zanikal in brzojavil, da ljudje hudo trpijo. Zlasti hud ,brzo-•lav je poslal governor države Maryland, Ritchie, ki ni samo Zanikal, da nihče ne strada v njegovi državi, pač pa je izrazil celo nevol.jo, da se tako vprašaje sploh stavi governerjem. Kongres je nameraval dovoliti $132,000,000 za napravo cest, da
nesota je na drugem mestil z 23,353 brezposelnimi, Pennsyl- j vania na tretjem z 17,69G brezposelnimi. Vsega skupaj se je do danes odzvalo 1,407 mest, ki imajo nad 1,000 prebivalcev. Organizacije gredo do skrajnost}, in je 35,000 neprestano na delu, da uresničijo svoje geslo, da dobi tekom treh mesecev en milijon brezposelnih ameriških delavcev delo.
-o—--
2.20 ton dinamita eksplodiralo v Michiganu
Manistique, Mich., 18. marca. V nekem kamnolomu v bližini tega mesta so včeraj razstrelili največjo zalogo dinamita, kar pomnijo. 441,000 funtov dinamita so spravili v kamnolom in povzročili razstrelbo, ki je pognala kamenje 500 čevljev visoko v zrak, toda v bližini 300 čevljev stoječim" reporterjem se ni nič zgodilo, kot da so čutili rahel sunek. Z razstrelbo so hoteli dobiti 1,250,000 ton apnenca, kar 'zadostuje družbi za eno leto.
Brezposelni v Parizu v boju s policijo
Paris, 18. marca. Kakih 1,200 brezposelnih je začelo v pred-mestju Vitry razsajati. Nastal
katerega je bilo več oseb ranjenih in med njimi tudi dva policista.
dobijo brezposelni delo, toda ker s je hud spopad s policijo, tekom Kovernerji trdijo, da brezposelni ne trpijo, ne bo najbrž nič s Predlogom.
Mestne ambulance
O i rek tor javne varnosti Fr. •L Merrick je pronašel, da vza-me 14 policistov in 14 ognjegas-Cev, da vozijo mestne ambulance- Ti dobivajo nekako $60,000 Plače na leto. Merrick je sedaj to odpravil. . Policisti gredo na svoje redno delo, ambulance bodo pa vozili civilisti in. mladi zdravniki, mesto si bo pa prihranilo s tem $18,000 na leto, imelo bo več policistov v službi in novih izdatkov.
Miller jo je staknil
Ko je župan Miller včeraj nadziral mestno elektrarno, so
Tri tedne poročen
18 letni Lee Gilbert, 10909 Superior Ave., je prišel na sod-nijo včeraj in prosil, da ga raz-poročijo od 19 letne žene, s katero se je pred tremi tedni poročil, ko sta pobegnila z doma. Sedaj je pa isvojega zakona že sit, poleg tega pa tudi starši obeh protestirajo.
Radio program V nedeljo, 20. marca, igra na Hrvatskem radio programu "Happy Hearts" orkester iz Clevelanda. Hrvatski radio pro-
gram se Oddaja vsako nedeljo delavci pravkar čistili ogromno j od 4. do 5. ure popoldne potom
grbino, čistijo jo s tem, da »brnej0 proti turbini zrak z 260 'nti pritiska. Ta pritisk je odnesel prah, smeti in enako naravnost Miller ju v obraz, poleg te£a pa tudi direktorju Brueg-^emanu, ki je stal zraven. Tako •1e dobil župan Miller svoj krst vjnestnih napravah.
Angleške oblasti v Indiji so °hsodi]e ženo Gandhija na 6 me-KOc<-v ječe.
WJAY radio postaje. Hrvatski radio klub ima tudi za na-daljne nedelje' prav lepe programe, o katerih bomo še poročali.
V bolniški postelji
V bolniški postelji: se nahaja Matija Mihelčič, R.F.D. No. 2, Box 286, Barberton, O. V Cleveland u ima veliko sorodnikov. Kdor ne ve za pot tja, naj se zglasi pri sestri, oziroma pri Joseph Somrak, 1026 E. 61st St.
Smith je prvi med demokratskimi kandidati po številu oddanih glasov
Cleveland. — Ko se nagiba poskusno štetje glede glasov oddanih za razne kandidate, k svojemu koncu, je jasno, da je Smith še vedno priljubljen pri demokratih, kajti šesto izvestje o oddanih glasovih, katere zbira Central Press Asociation, daje Smithu veliko prednost pred drugimi demokratskimi kandidati. Dočim je bil tekom prvih tednov Roosevelt na površju, pa je zadnje dneve prišlo toliko glasovnic za Smitha, da se' nahaja Smith danes v prvi vrsti. Za Smitha je bilo oddanih do včeraj 156,208 glasov, za Roosevelta pa 148,648. Ves čas tekom poskusnega glasovanja sta se borila Smith in Roosevelt za prvo mesto. Ako so glasovi prihajali iz južnih držav, je bil Roosevelt naprej, če so pa •šteli glasove severnih držav, je napredoval Smith. Za Hoover-ja je bilo oddanih doslej 168,721 glasov. Za socialističnega kandidata Norman Thomas so doslej našteli 3,534 glasov.
-o-
Tudi republikanci proti prohibiciji?
Chicago, 18. marca. Patrick J. Hurley, vojni tajnik ameriške vlade, je danes izjavil, da bo l-epublikanska predsedniška konvencija zavzela precej liberalno stališče glede prohibicije. Hurley je izjavil, da ni več daleč čas, ko bo prohibicija odpravljena, in je čas, da tudi republikanska stranka to prizna. Obenem je pa Hurley izjavil, da je siguren, da bo Hoover ponovno izvoljen!
Prireditev na Belo nedeljo
Priljubljeno društvo "Orel" priredi na Belo nedeljo v Knau-sovi dvorani lepo igro "Tri sestre." Po igri je ples in domača zabava.
Lindbergh upa, da mu gan-geži pripeljejo otroka v kratkem živega nazaj
Hopewell, N. J., 18. marca Danes so nepričakovano pripe-jali Henry Johnsona, ljubimca strežnice« otroka Lindbergha, Betty Cow, iz zaporov v Jersey. City v to mesto. Policija je izjavila, da želi natančno preiskati izjave .Johnsona, kar se najbolje lahko zgodi na licu meda, kjer se je zvršil zločin. Načelnik policije je izjavil, da policija ni nikdar popolnoma oprostila Johnsona krivde odpeljave otroka. In dočim policija preiskuje vsak mogoč nasvet, vsako najmanjšo sled, se pa poroča, da Lindbergh sam še vedno največ pričakuje od svojih zaupnih agentov. V svoji sobi na svojem posestvu se Lindbergh neprestano posvetuje s svojim odvetnikom Breckenridge, s slavnim detektivom Fogarty in z Morris Rosner,jem. K tem posvetovanjem policija nima dostopa. Sedemnajst dni je preteklo od zločina, ne da bi preiskava imela kaj uspeha. -o-
Smrtna kosa
V četrtek je umrl mladenič Edvard Meglen, star šele 19 let. Mladenič je bil rojen v Cleve-landu in je bil član društva Progressives, 641 S. N. P. J. Pred tremi leti mu je umrl brat Joseph. Tukaj zapušča mater Ame-lijo rojeno Zdovc, brata James in Albert ter sestro Heleno. Pogreb se bo vršil v pondeljek iz hiše žalosti na 1562 E. 173rd St., ki se nahaja blizu St. Clair Ave., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. potem pa na pokopališče. Pogrebni sprevod vodi August F. Svetek. Hudo prizadeti družini naše globoko sočutje, ranj-kemu pa naj bo ohranjen blag spomin!
* Na svetu je 40 raznih vrst banan.
Temelji nove mandžurske vlade se majajo. Vojaški voditelji nasprotujejo
Tokio, 18. marca. Japonska poročila naznanjajo, da se nahaja nova mandžurska vlada, ki je I bila ustvarjena pod japonsko j kontrolo, v največjih težavah, ker so voditelji v največjem med- j seboj nem nasprotstvu, Največje težave povzroča general M a" čan šan. Iz tega izvira, da povzročajo militaristi v južnih provincah novi vladi vedno večje težave. V mestih Taheiho in Man-čuli je že prišlo do upora, ko so se vojaške čete branile biti navzoče pri proslavi ustanovitve nove države. Ti nemiri so povzročili, da je general Ma odpovedal svojo udeležbo pri inavguraciji novega vladarja Pu Yi in je v naglici odpotoval v Cicihar, Poveljujoči j a p o n s k i general v Mandžuriji je šigeru Honjo, ki je včeraj dospel v Cicihar. Kitajski poveljnik v Mandžuriji zahteva, da odloži general Ma svoj urad kot vojni minister. Le močna japonska posadka v Mandžuriji je doslej preprečila večje izgrede.
Moški se v času depresije ne pustijo vleči
New Eagle, Penna., 18. marca. Miss Mary Clowes, 21 let stara lepa natakarica, ki je lanskega oktobra naznanila v javnosti, da poroči onega moškega, ki ji da $10,000, je še vedno samica. Dobila je sicer stotine ponudb, toda nobenega pravega ženina. Mnogo čekov za svoto $10,-000, ki so ji bili doposlani, je banka vrnila s pripombo, da to-tični nima nobenega denarja na banki.
Pozdrav iz Montane
Rev. Albin Gnidovec iz Rock Springsa, Wyoming, pošilja pozdrave iz obiska, ki ga je naredil v Anaconda, Montana,
Kongres namerava preprečiti naseljevanje komunistom in jih deportirati
Washington, 18. marca. Te dni je stavil kongresman Fish predlog v zbornici poslancev, ki ima dvojni namen, namreč, da se prepreči naseljevanje komunistom v ZediVijenih državah, in da se deportira komuniste, ko slednji agitirajo za porušitev obstoječe vlade. Tozadevni predlog je bil izročen nase I nizkemu odseku kongresa. Kot je sedaj že zaprta pot anarhistom v Ameriko, enako nameravajo narediti s komunisti. Včeraj je pa dospelo v Washington mnogo delegatov, ki so komuniste skušali zagovarjati. Zastopnik American Civil Liberties Union, je povedal, da pomeni izključitev komunistov kršenje svobode govora in tiska. Nadalje je izjavil, da je težko najti razliko med komunistom in med socialistom. Ako bi bil omenjeni predlog sprejet, tedaj bi imel delavski tajnik vlade pravico izbirati med njimi in bi samo-lastno odločal, kar je nasprotno ameriškemu dului. Glavni zagovornik komunistov pred kongresnim odborom je bil William Dunne, član centralnega odbora komunistične stranke. Vprašali so ga, če ga ne ovira njegova pripadnost tretji internacioiiali v Moskvi pri lojalnosti napram ameriški vladi. Odgovoril je, da se on vedno nahaja na strani delavcev. Govornik je zanikal, da bi komunisti nameravali z nasiljem in grozo odstraniti sedanjo vlado. Njegova stranka jo proti vratolomnim poskusom priti do moči. "Vi hočete torej čakati, da boste po številu dovolj močni?" ga je vprašal neki kongresman. "Revolucijonarno gibanje se ne izvrši v kosih, ampak naenkrat," je odgovoril zagovornik komunistov.
---o-
Trotzky bi skoro utonil v morju
Istanbul, Turčija, 18. marca. Turški ribiči pripovedujejo, da bi Leon Trotzky, izgnani komunist, skoro utonil na Dog Islandu, ko se je njegov motorni čoln prevrnil v hudi nevihti v Marmara morju. Trotzky se je nahajal z dvema tovarišema na ribjem lovu v Marmara morju, ko je nagloma potegnil vihar iz juga in je vrglo čoln Trotzkya ob Dog Island, kjer se je razbil. Trotzky si je rešil življenje in so ga zjutraj dobili ribiči, ki so ga pripeljali na varno.
Znanstveniki producira-jo umeten potres
Cambridge, Mass., 18. marca. Znanstveniki na Harvard univerzi bodo v kratkem začeli s produciranjem umetnih potresov v zemlji. Poskusi bodo trajali pet let in bodo veljali $100,-000.
Ne bo šole
V	četrtek, 24. marca, se ne bo vršil pouk v državljanski šoli, kot običajno, radi pomladanskih počitnic. Prihodnji pouk se vrši v četrtek, 31. marca.
Bazar pri sv. Pavlu
V	dnevih od 14. do vkl j učnega 17. aprila se vrši cerkveni bazar hrvatske župnije sv. Pavla, in sicer v cerkveni dvorani.
Mrs. Pečjak zbolela
Mrs. Mary Pečjak, 784 London Rd., je nevarno zbolela. Nahaja se na domu. Prijateljice so prošene za obisk.
* Leningrad ima danes 2,733,-000 prebivalcev.
Nasvet okrajnega blagajnika, da posojilnice izročijo denar za davke
Te dni je imel okrajni blagajnik v Clevelandu, Collister, posvetovanje z več voditelji posojilnic in stavbinskih družb, tekom katerega se je razmotriva-lo, ali ne bi kazalo, da posojilnice, ki so ustavile skoro popolnoma izplačila svojim vlagateljem, slednjim toliko plačajo, da bodo lahkoodračunali vladi svoj? davke. Računa se, da leži v posojilnicah en milijon dolarjev denarja, ki bi šel za. davke, ako Iti posojilnice hotele plačati te svote. Država kot mesto silno potrebujejo denar. Posojilnice pričakujejo ,da bodo dobile kaj denarja od vladne korporacije, in sicer iz fonda, v katerega je kongres glasoval $2,000,000,000. Ako dobijo posojilnice denar, bi lahko plačale vlagateljem, ki ne morejo plačati davkov. Nadalje se je tudi razmotrivalo, če bi veljalo za stalno upeljati načrt, da se plačuje davke na — odplačila. Blagajnik Collister že sedaj sprejema, kolikor mu kdo prinese. Pravi, da je bolje dobiti en dolar za davke, kot pa nič. Avtomobili, radio, pohištvo, sploh vse se dobiva danes na odplačila, zakaj se pa še davki ne bi polagoma odplačevali v teh časih ? Davkoplačevalci so precej zadovoljni s tem.
-o-
Umrl na vislicah
Moundsville, West Virginia, 18. marca. Danes zvečer ob 9. uri so tu obesili Harry F. Pow-ersa, znanega morilca žensk. Powers je izvabljal bogate vdove k sebi, pod pretvezo, da jih poroči, nakar jih je umoril. Pred no je šel na vislice .je spisal priznanje, ki obsega 50,000 besed. Prvotno je trdil, da je nedolžen, toda pred smrtjo se je podal. Njegov spis bodo prodali onemu, ki največ ponudi zanj, in denar dobi dr. Ilaynes, ki je prispeval za Powersa denar, da so ga odvetniki branili na sodni-ji. Powers je bil miren pred smrtjo. Točno ob 9. uri zvečer so potegnili zanjko okoli vratu in 11 minut pozneje je bil proglašen mrtvim.
-o-
Eddie Simms zmagal
Hud nastop je imel naš mojster rokoborbe, Eddie Simms, ko se je sinoči boril z močnim Frankie Wine. Padale so težke pesti na obeh straneh, toda odločitev je končno padla ugodno v prid Eddie Simmsu. Tisoče ljudi je zrlo rokoborbo.
Mrs. Ziehm umrla
Včeraj je umrla Mrs. Frede-ricka Ziehm, 73 letna soproga. Fred Ziehma, znanega pogreb-nika, v mestu.
Deške obleke poceni
Opozarjamo na oglas Frank Belaja, ki ima za praznike zlasti jako znižane cene na deških oblekah.
Listnica uredništva
Dekla smrt.—Rojak, ki je napisal ta članek se je pozabil podpisati. Dopisi, za katere ne vemo, kdo nam jih pošilja, romajo v koš.
Grozdje v Clevelandu
Prvo letošnje grozdje je dospelo v Cleveland iz Argentine. Zaboj, v katerem se nahaja 20 funtov grozdja, se je prodajal po $3.50.
*	Iskrene čestitke Jožetom in Pepcam k današnjemu imenda-nu.
*	Baseball igralec Babe Ruth, bo dobil letos $75,000 plače.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA"
Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 66, Sat., March 19th, 1932
Japonci in Kitajci
Med dežele in narode, o katerih se še danes jako malo ve, spadajo prav gotovo Kitajci in Japonci. Pa še to, kar se trdi o Japoncih in Kitajcih je večinoma napačno. Vzemimo n. pr. kar naše Amerikance. 99 odstotkov njih ne ve ničesar od Kitajcev kot menda to, da imajo perilnice in da perejo perilo in opravljajo druga manj vredna dela. Kitajce se smatra za nekako nizkotne ljudi, ki niso za druzega kot da drugim služijo.
O Japoncih je mnenje nekoliko drugačno in deloma boljše. To prihaja mogoče odtod, ker se ceni vrednost naroda po raznih vojnih uspehih ali neuspehih. Tako na primer so Japonci prišli do veliko večje veljave radi svoje zmage, ki so jo dobili nad Rusi. Ako bi bili Japonci tedaj tepeni od Rusov, bi jih ves svet zaničeval.
Ker danes vse časopisje piše o Kitajcih in Japoncih in njih bojih, je pač vredno, da se nekoliko podrobneje seznanimo z njimi. Malokteremu je znano, da je kitajsko cesarstvo pošiljalo svoje dni velike ladje po vsem svetu, do indijskih, polinezijskih in menda tudi do ameriških obal. Pozneje se je Kitajska zaprla sama za sebe, in ker ima vsega do volj doma, ji ni bila potrebna trgovina z drugimi narodi.
Karakterističen je odgovor kitajskega cesarja, ki ga je nekoč dal angleškemu poslaniku, ki je prišel na dvor "nebeškega sina," da govori z njim glede trgovskih odnošajev. Cesar je poslaniku Anglije odgovoril, da ima Kitajska v izobilici vsega, kar potrebuje, toda njemu, cesarju, je jasno, da Angleška ne more biti brez kitajske svile, kitajskega čaja, kitajskega porcelana, in raditega je pripravljen dovoliti Angliji, da trguje s Kitajsko. In enako stališče zavzemajo Kitajci še danes. Oni se čutijo mnogo bolj visoke od vsakega Evropejca, katerega enostavno prezirajo.
In v resnici je bila Kitajska mnogo mnogo sto let pred Evropo, zlasti pa pred Ameriko na višku tehnične izobrazbe. Kitajska je na tej kulturni stopnji potem ostala, najbrž iz vzroka, ker se je smatrala dosti kulturnim. Vsporedno z Japoncem, Kitajec niti duševno, niti telsno ne zaostaja za nobenim narodom, pač pa ima zmožnosti, da se lahko zelo visoko povspne, kar se lahko trdi o povprečnem Kitajcu. Japonci so mnogo stoletij nazaj prevzeli kitajsko kulturo, dočim se danes nagibljejo bolj k evropski kulturi in civilizaciji.
Ko so Amerikanci s topovi prisilili Japonce, da so odprli svoja pristanišča njih trgovini, tedaj so Japonci takoj spoznali, da morejo svojo neodvisnost in samostojnost ohraniti le tedaj, ako prevzamejo od belokožcev njih močno orožje in njih tehniko. Tako se je Japonska v kratkem po-evropejila.
In ravno to je vzrok, da so Japonci kmalu potem porazili Kitajce, da so premagali Ruse, pri čemur moramo seveda vzeti v poštev, da naprotnik v obeh navedenih slučajih ni mogel razviti svoje polne moči, in da se je v obeh slučajih morala vojna prekiniti iz notranje-političnih razlogov.
Japonci so od nekdaj imeli v mislih, kako bi Evropo zbijali z njenim lastnim orožjem, dočim bi ostali temelji japonske kulture. Kdor pozna japonsko psiho, njih ogromno duševno moč, spoznanje samega sebe, tedaj se mu ne zdi to nič čudnega. Toda ravno na Japonskem se je izkazalo, da se stroj kot meč ne pustita nekaznovano izkoriščati. 2 evropsko obleko, stroji, z evropsko-ameriškim sistemom dela je šla Japonska k ideji, da ustanovi ogromno cesarstvo za sebe. Velik del Japonca je pri delu Evropejec, toda doma v svoji hiši ostane Japonec. Zadnje čase se je tudi to spremenilo, japonske žene so se uprle, in Japonci so začeli spozna vati, da se ne morejo več vrniti s stare kulturne oblike. Zato se danes japonski narod popolnoma preobrazu je. Verjetno je, da gre danes Japonska ponovno nad Kitajsko in zopet sili, da prevzame kitajsko kulturo in civilizacijo.
To je lahko umljivo, ker vse težišče razvoja Daljnega Vzhoda leži v Kitajski. Na vsak način moramo danes računati z Japonsko, ki je moderna velesila, z močno vojsko in mornarico, z moderno industrijo, ki skoro tekmuje z Anglijo, z Zedinjenimi državami, kot gospodar in poveljnik na Kitajskem, odkoder bo Japonska izrinila Evropejce, in razvila se bo nova forma kitajskega življenja in države.
Kitajci so mirni, vztrajni ljudje. Ne kolnejo, kadar jih tarejo neprilike. V najhujši zifni ali pod tropično žgočim solncem opravljajo najtežja dela, poleg tega so razumni, se radi učijo in so jako iznajdljivi. V zvezi z Japonci, in do tega bo prišlo, znajo prinesti belemu rodu največjo nevarnost za obstoj.
PROSLAVA V LORAINU
V	slovenskem klubu zbrani državljani, sešli smo 13. marca v, našem Domu,
v lepo okinčani dvorani,
ter praznik dvesto letni Washingtona
prav imenitno proslavili.
V	zabavi smo domači se skupno veselili. Dvorana bila vsa je v slavolokih,
v zastavah, krasno tudi po obokih. A tam v sredi očeta Washingtona slika bliščala se nasproti je velika.
Imenitna bila tudi je večerja. Govorniki nato so nastopili, moža omenjenega so slavili,, ki ljudski pravi bil vodnik. Govoril nam nekdanji mestni je sodnik, gospod župan so tudi govorili, Slovence nas so lepo pohvalili. Prav po domače pa g. Svete v besedah zbranih nam pove nekoliko iz prejšne zgodovine, sedanje naše, nove domovine.
V	presledkih godba svirala na lok, odmeval je klavirja mili zvok.
Pa tudi pevci naši so razveselili nas; kot slavčkov milih se razlagal njih je glas.
Razšli smo se, s željo v srcih naših,
da gotovo dočakamo še vsaj sto let,
da se mogoče nam bo zopet skupaj zbrati
in tristo letnico Washingtona — še lepše praznovati.
Josephine Eiaenhardt.
poslali $25.50.
Kakor nam sporočate, imate še eno nabiralno akcijo, ki jo vodijo gg. Pograjc Jožef,' Glavič Frank in ga. Marija Salomon. Pričakujemo najboljšega uspeha in se nabiralcem, kakor tudi darovalcem že v naprej iskreno zahvaljujemo. še posebno smo se spomnili g. Pogrni j ca Jožefa, ki nas je pred kakim letom razveselil z veliko obljubo. Bojimo pa se, da je morda že pozabil lep slovenski pregovor, da obljuba dolg dela. Ko ga bo čital, se bo pa zopet spomnil na stare slovenske običaje. Da pa ne bo preveč v skrbeh, naj ve, da smo zadovoljni, če nam nakloni vsaj enoletne obresti svoje obljube, s katero se lahko "nobel" prevaža in še nam dela .skomine.
Obračamo se tudi do vseh ostalih naših prijateljev in znancev onstran velike luže, da nam po svojih močeh pomorejo, da se rešimo morečih skrbi zadolžitve.
V minulem letu nas je zadela velika nesreča. Dne 6. avgusta 1931, nam je silen vihar podrl naš, s tolikimi žrtvami zgrajeni gasilni stolp, ki smo ga malo preje postavili na Liščevem griču. Kako smo se dan preje ponosno ozirali na grič, kjer jc stal sam, mogočen, kot roka božja. A drugi dan — samo še kup razvalin. žalost in skrb nas je navdala. Toda nismo obupali. Zgrabili smo za delo in v nekaj tednih je stal nov in močnejši stolp. Samo bolj ponižen je. Iz visokega griča, kjer je bil videti kot mo-
gočen svetilnik, smo ga postavili bolj v zatišje v šmihel nasproti Lavriča. Sušilnemu stolpu smo prizidali še majhen gasilni dom iz kamenja, v katerem imamo shranjen svoj gasilni voz. To nas je zopet mnogo stalo. Plačali smo vse — toda, z novim dolgom. Zato pričakujemo, da boste razumeli naše stiske in nam in svojemu rojstnemu kraju pomagali. In ko se bo ta ali oni vračal iz daljne tujine, gnan po ljubezni do domovine v domači kraj, bo že od daleč zagledal naš in svoj gasilni dom in s ponosom bo lahko rekel: "Tudi moji žulji so te zidali!"
Po novem letu smo imeli zopet občni zbor in nove volitve. Udeležba je bila velika in Vidtiti je, da se naši farani Vedno bolj zanimajo za naše društvo.1 Tudi volitve so precej drugače izpadle kot zadnjič. No V i odbor pa ima težko nalogo. Gospodariti s prazno blagajno in z butaro 19,-000 Din ni igrača. Toda mi zaupamo v požrtvovalnost članstva, pa tudi v naše brate in sestre, ki žive tam daleč za devetimi gorami in devetimi vodami, katerih srce in želje pa so ukova-ne tu v domači grudi, ki jih kliče nazaj v domači kraj.
Vsem našim prijateljem in znancem prisrčne pozdrave iz vašega lepega šmihela. želimo vam vesele velikonočne praznike! Na pomoč!
Lavrič Dominik, načelnik,
Lovro Korenčan, tajnik,
Alojz Zupane, blagajnik.
nek agent, po imenu Nemec, kateremu je Gaberšak zaupno razložil svoje težave. Ta agent mu je dal tale nasvet: Naj gre z njim v Zagreb, tam naj proda uro, prstan in verižico ter namesto zlatnine kupi le verižico iz ponarejenega zlata, ravno tako prstan. Gaberšak je res prodal prstan urarju za 140 Din in kupil prstan in verižico iz ta-kovzanega double-zlata za 60 dinarjev. Zlato verižico pa je izročil agentu, ki je obljubil, da jo bo spečal za drag denar ter potem denar njemu prinesel. O agentu in verižici kajpada poslej ni več duha ne sluha. Gaberšak je čakal trenotka, ko bo toliko korajžen, da si bo upal ponoči na pokopališče in da bo vse položil v mrličevo krsto. Pa to se mu ni več posrečilo. Prezgodaj so ga prijeli orožniki in sedaj so ga sodniki obsodili na tri mesece zapora.
—Ogenj uničil kmetijo. Dne 27. februarja zvečer, okrog 11. se je vnelo pri Francetu Petri-ču, posestniku v Zalesu št. 6, pri Blokah, podomače pri špelinu. Kaj se ve, če ni bilo morda podtaknjeno?! Domači so se prebudili, ko je sila ognja bila največja. Ogen je divjal z neznansko močjo in je v kratkem času upepelil hišo, hlev, skedenj in kozolec. Rešili so sicer živino, pa kaj, ko je vse drugo zgorelo J Mrva in slama — vse je šlo! Iz hiše so rešili nekaj malega. Tu-žno je plat zvona oznanjal ogenj. Pa, ker se preslabo sliši, premnogo ljudi ni niti vedelo, da so imeli ogenj ponoči. Drugi, ki so se zbudili, so hiteli gasit in pomagat — pa ni bilo s čem. Vas Zales namreč leži na južnem pobočju hriba, na katerem stoji cerkvica sv. Urha, stara božja pot. Pod cerkvico je Pajnovu graščina, last turjaških grofov. Malo dalje spodaj leži vas Zales v ravni črti nekako med Sv. Trojico in sv. Urhom. Pod vasjo je mal studenec -— sedaj tudi ves zamrznjen. Drugod je bila čudovita tiha noč, pri ognju je pa burja saj no razpihavala- plamene in jih metala semtertja tako, da je vsa špelinova domačija bila v ognju. Hvala Bogu, da je ogenj drugim hišam prizanesel. Špelin ima škode do 100 tisoč dinarjev, zavarovalnina pa znaša 80,000 dinarjev. Razume se, da vse sočustvuje s pogorelcem, to pa tembolj, ker, je še mlad gospodar in so še otročiči majhni. Porcčen je komaj 7 let. Za kmeta je zares dandanes hudo; gospodarska kriza nas drži za vrat, da. je čudo, in zdaj naj se privali še takale nesreča — veste, pa je že zadosti hudine!
TRINERJEV0 GRENKO VINO
proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo, bolu, izgubi spanja. V vseb lekarnah.
Če veijamete al' pa ne.
ZAKAJ PRIPOROČAM MR. AUGUST KOLENDERJA
Prvikrat po vojni, leta 1919. sem se podala na obisk v staro domovino, v svojo rodno dolgo vas — belo Ljubljano. Mr. August Kolander je bil takrat uslužben pri g. Zakrajšku v New Yorku. Potovalo nas je tistikrat precejšna skupina. Vse potrebne listine nam je preskrbel g. Kolander. Marsikdo, ki je potoval potom drugih agencij, je imel tiste čase precej neprilik z dokumenti in potnimi listinami. Kajti mnogi agenti odpravijo potnike z medenim jezikom in jih prepričajo, da je vse v redu. Ko dobijo denar in provizijo, potem pa pravijo: "Ti glej!" kot židje. Ni pa tako ravnal Mr. Kolander. On se je potrudil in delal čez svojo uro in nas je tudi spremil na parnik. Utis je napravil že takrat na nas zelo dober. Slišala sem tudi druge, kako pohvalno so se o njem izražali. Rekli so: "Mr. Kolander je v resnici pošten mladenič, veselje je pogovarjati se žnjim."
Pozneje sem potovala š'e trikrat v staro domovino in vsakokrat me je moral odpraviti na pot Mr. Kolander. Vedela sem, da tako razumen fant, kot je on, ne bo vedno uslužben po drugih uradih. In res, ni dolgo tega, kar sem brala v Ameriški Domovini naznanilo, da je sedaj glavna in najbolj poznana potniška tvrd-ka John L. Mihelich Co. v rokah Mr. Kolandra. Do sedaj je bil Le poslovodja, sedaj je pa lastnik tega urada. Prav razveselila sem se te izpremembe, kajti najbolj razveseljivo dejstvo za potnike je, če se nahajajo v zanesljivih rokah, že kot poslovodja je opravljal svojo službo sto pro-centno zanesljivo, tem bolj pa bo sedaj, kot lastnik. Mr. Kolan-dru iskreno čestitam, rojakom ga pa toplo priporočam.
Vesele velikonočne praznike vsem skupaj. Mary Sedej. -o-
Šmihel pri Žužemberku, Ju-go&la vija.—Uredništvu A meri-ške Domovine, v Clevelandu.
Podpisano društvo prosi, da te vrstice priobčite v Vašem listu.
Vsem cenjenim darovalcem za "gasilni dom" v Šmihelu pri Žužemberku. Naše gasilno društvo je prejelo od svojih zvestih bratov in sester, ki jim še bije srce
za mili dom, znatno podporo. Ker se ne moremo zahvaliti vsem posameznikom, se vsem cenjenim darovalcem tem potom naj prisrčne jše z a h v a lj uj emo. Predvsem se moramo zahvaliti gg. Franku Lavriču, Antonu Glaviču in ge. Tomšič Ani, ki so požrtvovalno nabirali med rojaki in tudi sami dodali ter nam
—Mrliča v grobu okradel. Pred kakimi petimi leti j« v zagrebški bolnišnici umrl kmet Josip Strugar, iz vasi Moravče v okraju Sv. Ivan Zelina, katerega je bil v prepiru smrtno nevarno ranil njegov lastni brat. Pred smrtjo je izrazil željo, da bi ga pokopali na domačem pokopališču in z njim dali v grob njegovo srebrno uro, zlato verižico in prstan, žalujoča vdova je ustregla zadnji moževi želji ter svojega umrlega moža dve leti bridko objokovala, čez dve leti pa se je priselil v njeno hišo mladi ključavničar Dragotin Baberšak iz Zagreba.
Lansko leto je vdova velela Gaberšaku ,naj prekoplje možev i grob in njegovo truplo da v no-; vo krsto, ker je stara že gotovo i segnila. tako vsaj sedaj pripo-! veduje Gaberšak in pravi, da jc I z nekim sovaščanom res izkopal [rajnika in njegovo truplo polo-jžil v novo krsto. Pri tem je vi-I del pri že razpadlem mrliču sre-| brno uro, zlato verižico, zlat pr-i stan in zlate plombe v zobeh.! I Ker je bil lep pomladni clan, se i
Gaberšak mrliča ni prav nič bal. ampak mu je pobral vso zlatnino ter mu hotel izruvati tudi zlate plombe iz čeljusti. Vendar se mu to ni posrečilo. Nato je zopet zasul grob, in stvar bi bila ostala skrita, ko Iti ne bilo onega sovaščana Ivana Orgarja, ki je menda v vinskem razpoloženju to reč pripovedoval drugim in nazadnje tudi Strugarjevi A'dovi. Vdova je Gaberšaka ostro prijela, ali je res njenemu možu iz groba ukradel uro in verižico. Možakar je to odločno zanikal, kajpada. Izvedela pa je za to žandarmerija, ki je vso stvar prijavila in danes se je Baberšak zagovarjal pred zagrebškimi sodniki. Ukradenih stvari pa seveda niso več dobili nazaj.
Ko je namreč Baberšak začutil, da postaja zadeva javna, bi bi! rad vse zopet popravil. Rad bi bil zopet izkopal grob in v krsto djal zlato verižico in zlat prstan, pa podnevi to ni bilo mogoče, ker bi ga, videli ljudje, ponoči pa ga je bilo strah. Nekega dne pa je prišel iz Zagreba
Glas iz Bele Ljubljane
Odkar imamo tu za dušnega pastirja Rev. Bombacha, se je v našem mestu precej izpremeni-io. K nedeljski službi božji pri-jhajajo rojaki zelo radi, kajti govori Rev. Bombacha so v resnici zelo zanimivi in podučni. Ko bi ibili časi količkaj boljši, bi si naša fara precej pomagala.
Podružnica št. 14 SŽZ je uprizorila 6. marca igro "Namišljen bolnik." Igralci so svoje vloge izvrstno rešili. Tudi udeležba je precej dobra, kljub zelo mrzlemu in viharnemu vremenu. Seveda, j kadar ta podružnica kaj napravi, pa hajd na noge vsi! Moja | malenkost jo bila zaposlena v garderobi, pa se nič kaj ne pohvalim, ker večina gospodov in dam je imela suknje kar na sebi, ker je bilo občutno mrzlo. Zahvalim se še posebno Mr. Ogri-nu, ki naju je z Mrs. Segulin spravil domov v njegovem avtu. Mr. Segulin nama je sicer obljubil, da naju pride iskat, toda smola je smola — kolesa so mu bila zamrznila!
Stojte! še to naj omenim: dramsko društvo "Adrija" bo uprizorilo 17. aprila veličasten koncert. Vstopnice so že v pred-predaji in sicer po 50c in 25c. Nekaj jih imam tudi jaz. Sezite po njih! Vsem čitateljem Ameriške Domovine želim vesele praznike in mnogo pirhov.
Mary Sedej.
UOSA PONSELLE
Prvič bosta v veliki operi nastopili sestri Ponselle v spomlad-ni prireditvi Metropolitan opera družbo iz New Yorka, ki bo v Clevelandu v mestnem avditoriju od 21. do 23. aprila.
Obe sta z Metropolitan opero že mnogo let, toda še nikdar poprej nismo slišali obe sestri nastopiti skupaj, Rosa Ponselle bo nastopila v "La Gioconda," Car-mcla Ponselle pa kot "Laura" v soboto 23. aprila.
V soboto popoldne se bodo uprizorile "Hoffmanove pripovedke.," kjer nastopijo najboljši pevci te opere: Lucrezia Bori, Lily Pons, Grace Moore, Lawrence Tibbett, Frederick Jagel, Pavel Ludikar, Leon Rothier, Gladys Swarthout, Henrietta Wakefield in še mnogo drugih.
Gala predstava bo 21. aprila, ko nastopi Lily Pons v francoski operi "Lakme." V petek se uprizori "Manon," z naslovno vlogo Lucrezie Bori. Naročila za vstopnice se jemljejo že sedaj pri Lyon and Healy's, 1226 Huron Rd., ki so po zelo znižani ceni.
To-le mi je povedal prijatelj iz zelenega štajerja, na katerega besede se zanesem kar se da.
Poveljstvo nekega dragonske-ga regimenta je odredilo razprodajo starih, dosluženih nafeljnov, ali konj. Na dražbo so prišli kmetje iz okolice, ker se je dobilo konje poceni in so bili še porabili za v komat, še močnega konja je kupil kmet gorske vasice za domače delo.
čez dve leti so bile v dotičnem kraju velike vojaške vaje, in ta kmet je peljal s kupljenim vojaškim konjem voz gnoja na njivo, ravno ko se je zbiral ška-dron k befelu.
"Ta-ta-ta-ta-ta-ti-ta!" se je nenadoma oglasila vojaška troro-peta ter klicala dragonce k zboru.
V tistem hipu se je tudi kmetovemu konju zbudil spomin nekdanje dni, ko je ponosno nosil dragonca na sebi. Povesi ušesa nazaj, krepko zarezgeče in jo v galopu udari s polnim . vozom gnoja med dragonce iJ1 se lepo z drugimi konji postavi v vrsto.,
A
Ameriško časopisje piše, da je 17. marca minilo ravno 6,100 let, kar je očak Noe barko vozil-— Kar sem jo pa jaz, pa ni še tako dolgo.
A
France iz južne strani mesta je marjašal in so ga nekaj obrali, zato je bil drugo jutro kaj čemernega obraza. In prav nič se mu ni dopadlo, ko mu žena ukaže:
"France, na mleko pazi kedai bo zavrelo. Grem v klet po pa1' jabolk, da ti jih dam v pelco."
France je z veliko težavo spravil iz sebe besedico "bom," kar pa nazadnje v takih slučajih tudi zadostuje, žena gre V klet, kjer se je zamudila dlje. ko je mislila. Ko pa' pride nazaj v kuhinjo, pa na svojo veliko žalost zapazi, da je mleko ski-pelo in da ga je prav malo še ostalo v kastroli. France je Pa stal ob štedilniku in srepo zrl V mleko.
"Kaj ti nisem rekla, da pa'/<1 na mleko kedaj bo zavrelo'4" začne navijati litanije skrbna ženica.
"Saj sem pazil," odjezlja nazaj France.
"Kako si pazil bi rada vedela."
"Saj si mi rekla, naj pazi"1' kedaj bo mleko zavrelo in to sem, tudi storil. Natančno ob sedmih i pa 13 minut je zavrelo."
A
Urednik je dobil obvestilo, da i se je pri neki družini oglasila teta štorklja, pa napiše sledečo novico v list:
"Teta štorklja je prinesla družini Blaža Jesharja krepkega sinčka. Oče in otrok sta zdrava!"
A
Kaznjencu, ki je presedel svojo kazen, reče jetniški ravnatelj :
"Zdaj ste odpuščeni. Upam-da. ne boste več prišli k nam."
"Prišel ne bom, ampak pri" peljali me bodo," odvrne ta.
A
Mihec joka. "Kaj se je zgodilo?" ga vpraša dobrosrčni sosed.
"Teta Mica jo padla po stopnicah," zaihti Mihec še huje.
"Nu, saj sem jo pravkar srečal, torej se ni mogla bogve kako udariti. Zakaj pa potem jokaš?"
"Oh, saj ne jokam zato, kei' se je udarila," za javka Miheo "ampak zato, ker je nisem videl, kako se je trkljala po stopnicah."
A
Učitelj v šoli: "No, razlagal sem vam sedaj o štirih letnih časih: pomlad, poletje, jesen i'1 zima. Kakšen čas imamo sedaj. Mike,"
"Naš oče pravijo, da je depi^' sija."
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19TH, 1932
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI
SLOVENCI
J. J. Oman
Bolnikov je bilo pri tako ve« likem številu faranov vedno zadosti in dan za dnem sva hodila s Father Ponikvarjem obiska-vat prizadete, če mi dovolite, bom omenil tukaj nekaj osebnosti.
Od nekdaj, od otroških let, sem se bolnikov bal in ogibal. Zakaj ? To ne vem. Nikdar v svojem življenju nisem šel rad k bolniški postelji, še tedaj, ko nam je zbolela mati do smrti in smo vsi obupali nad njenim zdravjem — star sem bil takrat dvanajst let — in je ona sama mislila, da se je treba posloviti in nas je poklicala k postelji, da nam da svoj materin blagoslov ter da še zadnje opomine in naročila, še takrat sem se le nerad približal bolniški postelji.
Pozneje kot seminiščnik som včasih premišljal dolžnosti duhovnika in vselej sem dejal, vse bi še bilo, samo če bi ne bilo treba, k bolnikom. Kar neprijetno mi je bilo, ko sem pomislil na obiskovanje bolnikov.
Danes, po več ko dvajsetih letih pastirovanja, pa lahko izjavim pred Bogom in ljudmi, da po svoji ordinaciji niti enkrat nisem imel najmanjšega pomisleka, ko je bilo treba iti k bolniku.
Ko je prišel klic in je bilo treba iti k bolniku takoj prvo nedeljo po prihodu v Cleveland, sem se odpravil, vzel sv. zakramente in se podal na pot brez najmanjšega pomisleka. Popolnoma sem bil pozabil na to, da sem se bolnikov vedno ogibal vse skozi 33 letnega mojega prejšnega življenja. Kdo bo potemtakem še trdil, da nima vsak zakrament svoje posebne milosti, ki dajejo moč stanu, za katerega je bil po Zveličarju namenjen.
Prvi bolnik ,ali bolnica, ki sem jo sprevidel, je bila pokojna soproga Frank Kmeta. Stanovali so takrat v "Žužemberku" in Anton Ponikvar brat Father Ponikva,rja, mi je pokazal pot. Sam nisem vedel kam obr niti.
Od takrat pa do danes sem vedno z največjim veseljem ob-iskaval bolnike, dasi ne trdim, da je bilo vselej prijetno. Nekatere bolezni povzročajo hud zrak okoli bolnika in ni lahko prebiti dalj časa v sobi. Toda na take reči se duhovnik ne sme ozirati. Zopet tukaj se mora opirati na milosti in pomoč zakramenta, ki jo deli mašniško posvečenjc.
Spominjam se zlasti enega. Začel je možu hud rak razjedati glavo po eni strani. Kdor jo takega bolnika že videl in se pri njem mudil, ve, kaj se pravi obisk. Strašno težko se je bilo po-muditi v sobi radi nepopisnega ostudnega zraka. Pa ker je bil mož po navadi osamljen in ni imel nikogar, s komur bi se bil malo pogovoril, me je silila dolžnost, da ga obiščem pogosto. Prinašal sem mu vsak teden sveto obhajilo, kar mu je bilo v ne-izrečnO veliko tolažbo. Če je bilo težko prenašati hudi zrak, mislil sem si, če mora ta ubožec noč in dan in dan za dnem biti v tem težkem položaju, tudi mene ne bo konec, ako se malo po-inudim. čez nekaj mesecev ga .ie rešil Bog tega pekla na zemlji. Mož je umrl, kakor svetnik.
Br-r-r-rn! zadoni drugega dne zvonec pri vratih. Tisti zvonec Pri vratih v župnišču sv. Vida se ■ie že gotovo davno izrabil. Pri tolikem številu faranov se razume, da je vedno kdo pri vratih, z enim ali drugim opravkom in zvonec zvoni skoraj neprestano.
Ana Ponikvar, sedaj že pokojna sestra Rev. Ponikvarja, je pre
brnel zvonec pri vratih, in hitela je odpirat, če ni takoj prihitela k vratom, jih je marsikedaj slišala od enega ali druzega obiskovalca ki je hotel vedeti, zakaj se mu ni takoj prvi hip odprlo, ko je vendar faran in je že toliko žrtvoval za cerkev. Ako smo šli potem za rekordom takega "farana," smo po navadi našli, da je pri zadnjem krstu, dve leti nazaj, daroval en dolar. Toda vedite, da govorim le o izjemah sedaj. Večina faranov je prihajalo prijazno in dostojno in človek se jih je vselej razveselil, toda, izjeme so bile in tiste izjeme so bili ptiči, ki so mnenja, da duhovnik nima drugega dela, kakor stati pri vratih in čakati kdaj bo kdo pozvonil, šteli so se za "napredne." V žup-nišče so prišli le kadar jih je prignala neizogibna sila. Po navadi je bil to krst. To se jim mora priznati takratnim "naprednim" ljudem, da so svoje otroke dali krstiti, kar današnji ne storijo, ampak živijo z nekr-ščenimi otroci in tako naravnost zapirajo vsako pot do zveliča-nja svojim lastnim otrokom. "Ako človek ni prerojen z vodo in božjo besedo," tako govori Zveličar, "ne pojde v nebeško kraljestvo." Pred 20 leti so se zavedali teh resnih besed tudi "napredni."
Ko so ti "napredni" očanci prihajali po "krstne liste," so šli najpreje v salun po korajžo. Zgodilo se je, da so se predolgo zamudili pri nabiranju "koraj-že" in so prihajali včasih zelo pozno v noč v župnišče. "Tudi popolnoči" mi je rekel Rev. Ponikvar, "sem že moral vstati in narediti list za krst." Take potrpežljivosti bi jaz prav gotovo ne imel. Tudi sestra Ana je le redkokdaj potožila. Letala je k vratom vsak čas in čestokrat vsak dan. Vendar pa je pri vsej tej zaposljenosti bil obed vedno o pravem času na mizi.
Ana Ponikvar je bila skrbna in vestna hišna. Izvrstna kuharica, je imela le eno napako, in ta je bila, da je preveč jedi pripravila. Smešno pri tem je bilo to, da so ljudje večkrat mislili, da nisem imel zadostne hrane in so me pomilovali, kakor na pol izstradanega. Še danes si ne vem tolmačiti zakaj, razun, če sem bil morda manj rejen kakor so bili nekateri drugi kaplani. Morda bi se bili fa-rani radi postavili z "debelim" kaplanom. Pomanjkanja hrane prav gotovo nisem trpel, pač pa sem večkrat karal Ano radi preobložene mize. Toliko mi je dolžnost reči k zagovoru pokojne Ane Ponikvar, katero so včasih ljudje dolžili, da preveč štedi in ne da kaplanom zadosti hrane.
Ana Ponikvar je bila druga Marta. Vse delo je hotela sama opraviti. Večletno preobilno delo in pomanjkanje počitka, kakor tudi večkratna grobost nekaterih ljudi, ji je spodkopalo zdravje, da je že davno legla v prezgodnji grob. Bog ji daj počivati v miru tam na Kalvarji. S petnajstletnim vršenjem težke službe si je gotovo zaslužila nebesa.
"Br-r-r-r-rn!" Pa pridem zopet nazaj k zvoncu pri vratih. Kmalu na to nestrpno trkanje na vrata. "Kaj je?" se oglasim. "Gospod, kar hitro," se je oglasilo zunaj mojih vrat. "Nekdo umira tam doli na . . . cesti. Ti ljudje ne hodijo v cerkev, zato kar hitro, da ne boste prekasni." Tako je govorila zopet Marta, Ana Ponikvar. "Tukaj imate naslov. Soseda je bila tukaj. Pravi, da .ie zelo slaba bolnica."
hodijo v cerkev, treba zelo hiteti, kadar kličejo za bolnika.
Kmalu stojim pri vratih hiše, katere naslov sem držal v rokah. Potrkam enkrat, dvakrat. Nobenega odgovora. Potrkam glasneje in vrata se odpro. Med vrata stopi neki moški, sodil sem, da je bordar.
"Kaj hočeš?" mi reče osorno, ko me dobro premeri z očmi.
"Ali nimate tukaj bolnika? Poklican sem bil."
"Kdo te je pa klical?" še vedno je stal med vratmi in mi zapiral vstop.
"Kaj za to? Ali imate bolnika tukaj, to želim vedeti?"
V tem hipu je prišla gospodinja k vratom in mi velela vstopiti. Vstopil sem in za hip počakal, da je gospodinja sobo, v kateri je ležala bolnica, malo pospravila. Soba je bila v prvem nadstropju. Poleg bolniške sobe je bila še druga večja, v kateri je sedelo več moških pri kozarcih okoli mize. Med tem ko sem postal poleg njih in čakal na vstop, so ti ljudje v glasnem krohotanju zbijali šale o "farjih." Eden izmed njih, bolj vinjen kot drugi, je začel celo ren-tačiti nad menoj in je hotel ve-diti, "kaj, hudiča, imam opraviti tukaj." Ker sem imel sv. Rešnje Telo pri sebi, mu nisem mogel odgovarjati in ne oporekati takemu počen j an ju. Na misel pa so mi prišle besede: "Gospod, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo." Bili so to sinovi slovenske verne matere, katerim je slaba druščina in pa preobila pijača zmešala pamet.
Gospodinja mi pokima, da je sedaj vse pripravljeno. Nad moškimi pa nejevoljno zagode, ,da naj mirujejo. Vstopil sem. V sobi ni bilo ne mizice, na katero bi položil sv. Rešnje Telo, ne sveče in ne drugega. Soba sama je bila zamazana, zaduhla in komaj tolikšna, da se je človek splazil ob postelji k zglavju. Na koncu postelje je stal polomljen stol. Odeja in druga posteljna oprava je bila črna, smrdljiva in raztrgana. Bolnica je b|la bleda, izmučena in dasi še mlada, je bilo na. prvi pogled videti, da so njene ure štete. Postrežbe očividno revica ni imela nikake. Zvedel sem, da je sestra gospodarja in je stara šele 23 let. Sirota, mislil sem si, tvoja vica so težka. Obiskal sem jo še nekaj dni zaporedoma, da ji spregovorim par besed v tolažbo. Nič več nisem bil nadlegovan od bordarjev, ampak zdelo se mi je, da so se naravnost sramovali svojega početja. Kdor jo bil v hiši, me je pozdravil prijazno pri vstopu. Ni mi pa bilo treba dolgo prihajati, kajti čez par dni po sprevidenju je Bog poklical bolno siroto in jo rešil nadaljnega trpljenja v dolini solza.
Po veliki večini so ljudje prav usmiljeno ravnali z bolniki. Sobe so bile čiste in osnažene. Kadar je bilo treba priti "z Bogom," so bile tudi poribanc. Ljudje so pri vratih sprejeli duhovnika, ko je prinesel sv. Rešnje Telo, z gorečo svečo, kakor je predpisano in se spodobi za sprejem Zveličarja v presveti hostiji. Pripravili so tudi bolnika na ta prihod. Vendar pa so bile izjeme in te izjeme so bile BREZ1ZJEMNO pri onih ljudeh, ki so na Boga pozabili. Taki prav pogosto tudi za telesno olajšanje bolnika niso skrbeli, zlasti če je bil bolnik bordar. Krščanska ljubezen do bližnjega je prava, ki ne vpraša, kdo si. človek si in kot takemu je treba izkazati, usmiljenje.
(Dalje prihodnjič) --o-
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
Krompir je cenejši, in
enako tudi levi
Detroit, 18. marca. Cena sko-ro vsemu blagu je padla, in tako
"Pokaži se vendar, da te vidim!" je dejal mož.
Mihael Strogov se je spomnil, da mora biti predvsem previden, in je nehote stopil nazaj.
"Ni treba!" je odgovoril.
In hladnokrvno se je umaknil kakih deset korakov od vpraše-vavca.
Ko ga je opazoval natančneje, se je prepričal, da ima opraviti s ciganom, kakršnih človek najde na vsakem semnju in s katerimi v nobenem oziru ni dobro priti v dotiko. Vkljub gosti temi je blizu kolibe opazil prostoren voz, v kakršnih navadno stanujejo cigani, ki jih je vse polno v RUsi-ji, posebno tam, kjer se da zaslužiti kaka kopejka.
Cigan je medtem stopil dva ali tri korake naprej in se pripravil, da bi Mihaela Strogova vprašal bolj naravnost. Kar so se odprla vrata kolibe. Ženska, ki se je komaj kaj videla, je naglo stopila ven in dejala v surovem narečju, v katerem je Mihael Strogov spoznal mešanico mongolske in sibirske govorice:
"Zopet vohun! Pusti ga in pojdi večerjat. Papluka te čaka."
Mihael Strogov se je nehote nasmehnil, ko je slišal, da ga ima ženska za vohuna.
V istem jeziku, toda z zelo različnim poudarkom je odgovoril cigan nekaj besedi, ki so pomenile:
"Prav imaš, Sangara. Sicer pa bomo jutri odpotovali."
"Jutri?" je vprašala ženska polglasno, očividno nekoliko presenečena.
"Da, Sangara," je odgovoril cigan. "Naš otec sam nam ukazuje . . ., da gremo, kamor hočemo !"
i Nato sta oba stopila v kolibo in skrbno zaprla vrata za seboj.
"Lepa reč!" si je dejal1 Mihael Strogov, "Ako je ciganom do tega, da jih ne bom razumel, kadar bodo govorili vpričo mene, jim svetujem, naj govore v drugem jeziku."
Ker je bil rojen v Sibiriji in je vso mladost preživel na stepi, je razumel, kakor smo že omenili, skoro vsa narečja od Tatari-je do Ledenfega morja. Za točen pomen besed, ki sta jih spregovorila med seboj cigan in njego va ženska, mu je bilo bore malo mar. čemu bi ga to zanimalo?
Ker je bilo že precej pozno, se je hotel vrniti v prenočišče i da si privošči nekoliko počitka Šel je ob reki Volgi, po kateri je plavalo toliko ladij, da vode skoraj' ni bilo videti. Po smeri reke je natančneje spoznal kraj, ki ga je pravkar zapustil. Kupi voz in kolib so stali tam, kjer je bilo vsako leto veliki semenj v Nižnjem Novgorodu. Umevno je torej, da so se ondi zbirali glumači in cigani od vseh vetrov.
Uro pozneje je Mihael Strogov že spal na ruski postelji, ki se zdi tujcu tako trda. Drugo jutro, 17. julija, se je zbudil, ko je bil že beli dan.
Sc pet ur ostati v Nižnjem Novgorodu se mu je zdelo ka-kor stoletje. Kako naj jih za-j pravi drugače* kakor da hodi j zopet po mestnih ulicah. Treba je bik> samo zajtrkovati, zadrgniti potni sveženj, dobiti policijsko potrdilo na potni list — in pripravljen je bil za odhod, j Ker ni bil vajen, solnca čakati v postelji, je vstal, se oblekel, skrbno spravil pismo s carskimj pečatom v notranji -žep suknje | in se tesno prepasal. Potem je povezal prtljago in jo zadel na
ro gotovo tudi mlada Livonka vkrcala na "Kavkaz," ker je hotela potovati čez Perm. V tem slučaju bi morala potovati skupaj.
Zgornje mesto s kremljem, ki meri dve vrsti v obsegu in ki je moskovskemu zelo podoben, je bilo tedaj precej zapuščeno. Niti pokrajinski namestnik ni stanoval tam. Spodnje mesto pa je bilo zelo živahno.
Mihael Strogov je prekoračil Volgo po mostu na čolnih, ki so ga stražili kozaški konjeniki, in je prišel na prostor, kjer je prejšnji večer zadel na cigane. Semenj v Nižnjem Novgorodu, s katerim se niti semenj v Lip-skem ne da primerjati, se vrši nekoliko izven mesta. Na široki ravnini onstran Volge stoji začasna palača pokrajinskega namestnika. Visoki uradnik stanuje ondi na višje povelje toliko časa, dokler traja semenj, ki ga je treba zaradi najrazličnejših obiskovalcev vedno nadzorovati.
Ta ravnina je bila zastavljena z lesenimi in somerno razdeljenimi kolibami. Med njimi so bila široka, pota, po katerih so množice vrvele sem in tja. Ža vsako vrsto blaga, za železnino, kožuhovino, volno, les, tkanine, suhe ribe itd., je bil odločen poseben odd(elek kolib najrazličnejših velikosti in oblik. Nekatere stavbe so bile narejene iz celo nenavadnega gradiva, n. pr. iz zabojčkov za čaj ali iz kosov osoljenega mesa, t. j. iz vzorcev blaga, ki se je notri prodajalo. Nekoliko čudno, skoraj ameri-kansko ponujanje!
Gneča po ulicah je bila to jutro zelo velika, ker je bilo soln-ce že precej visoko. Rusi, Si-birci, Nemci, kozaki, Turkoma-ni, Perzijci, Georgijci, Grki, Indijci, Otomani, Kitajci: vsa ta izredna mešanica Evropcev in Azijcev je klepetala, razpravljala, se prepirala in lnešetarila meti seboj. Zdelo se je, da je tu zbrano vse, karkoli je treba za prenos in prevoz blaga: konji; velblodi, osli. čolni, vozovi. In' roba vsake baže: kožuhovine, žlahtn« kamenje, svileno blago, indijski kašmir, turške preproge, kavkaško orožje, smirnske in ispahanske# tkanine, tifliški oklepi, karavanski čaj, evropska medenina, švicarske ure, lijon-ski baržun, angleška bombaže-vina, konjske opreme, sadje, so-čivje, uralske rudnine, malahit, lazurec, dišave, zdravilne rastline, les, katran, vrvje, rogovje, buče, melone itd. Vsi indijski, kitajski, perzijski, ameriški in evropski izdelki so bili nakopičeni na tem sejmišču.
Vrvenja in direndaja, vpitja in krčanja na semnju ni mogoče popisati. Domačimi iz nižjih slojev so bili že po naravi zelo glasni in kričavi, tujci pa tudi niso hoteli zaostajati. Med njimi so bili celo trgovci iz srednje Azije, ki so potrebovali vse leto, da so svoje blago spravili čez neizmerne planjave in ki se v nič krajšem času niso mogli vrniti v svojo domovino. iSemenj v Nižnjem Novgorodu je tako sloveč, da se njegov denarni promet ceni najmanj na sto milijonov rubljev (393,000,01)0 frankov),
Po prostoru med posameznimi oddelki začasnega mesta se
je gnetila množica raznih umet-njakarjev. Hreščeče godbe, ki so spremljale predstave gluma-čev, so človeka kar glušile. Hribovski cigani so vedno se me-njajočim radovedežnem napovedovali srečo ali pa so peli in plesali. Igralci tujih gledišč so p r e d s t a v 1 j ali Shakespearove drame, prikrojene po okusu gledalcev, ki so kar drveli k igram. Po dolgih cestah so se sprehajali medvedarji s četveronogimi umetniki, iz zverinjakov pa so se razlegali hripavi glasovi zveri, ki so jih krotilci dražili z bičem ali razbeljenim železom.
No, in tale posebna in zabavna navada! Nad vsem tem ljudskim svitkom so namreč letali celi oblaki ptičev. V Nižnjem Novgorodu je bil namreč zelo priljubljen običaj, da so ptičarji na semenj prinašali v kletkah zaprte ptiče in jih izpuščali za nekaj kopejk, ki so jih plačevali milosrčni ljudje. In teh oproščenih pticjetnic je frčalo in cvrčalo na stotine nad sejmiščem.
Taka je bila približno podoba te ravnine, taka je morala biti šest tednov, dokler je trajal sloviti nižnjenovgorodski semenj. Po tej šumni dobi pa je silno vpitje utihnilo, kakor bi bilo začarano. Zgornje mesto si je nadelo zopet uradni značaj, spodnje pa se je pogreznilo v navadno enoličnost. Med neštetimi trgovci, ki so prišli iz vseh krajev Evrope in srednje Azije, ni bilo nikogar, ki bi imel še kaj prodati, in nikogar, ki bi hotel še kaj kupiti.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Nagrobni spomenik za $5,000 prevelik
Hartford, Connecticut, 18. marca. Sodnik Jennings je danes razsodil, koliko sme veljati nagrobni spomenik nad grobom vdove Frances Woodward. Vdova je zapustila $5,000.00 v ta namen, toda sodnik je odločil, da je $800.00 dovolj za nagrobnik spomenik.
Ford namerava tovarno na Grškem
Atene, Grška, 18. marca. Mini-sterski predsednik Venizelos je danes povabil Henry Forda, da zgradi v mestu Pirej tovarno za Ford avtomobile. Prostor dobi zastonj, ako Ford odbljubi, da bo zaposlil samo grške delavce.
čedna soba
se odda za fanta, brez hrane. 6404 Carl Ave.	(68)
Odda se stanovanje
štiri čedne sobe, kopališče, fur-nez in druge ugodnosti. Zidana hiša. Vprašajte na 1093 E. 64th St.	(66)
Dobra prilika
za Slovenca ali Hrvata se nudi v slovenski ali hrvatski okolici, kjer se proda popi^vljalnica čevljev z vso opremo, po najnižji ceni. Oglasite se na 6925 St. Clair Ave. Telefon: HEn-derson 4736.
(Mar.10.12.14.16.19.)
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
gpS.":
v Slov. Nar. Domu

PRODAJA parobrodne listke za vse prekmor-ske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. POSLUŽUJTE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
DOBER PREMOG!
Točna postrežba!
The Ilill Coal Co.
1261 MARQUETTE KU. Stari Clinpo inanovl proftlarl
UEuderson S7US
FRANK ARKO, zastopnik
SLOVENSKA BR1VNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE.
Burton in Miller
Pravdni direktor mesta Cleveland, Kerr, je na nasvet župana Millerja in Newton D. Baker ja imenoval bivšega pravdnega direktorja in začasnega župana Burtona kot pomožnega, mestnega zastopnika v boju mesta proti plinovi družbi za znižanje cen naravnemu plinu. Burton ima natančne podatke tozadevno in bo velika pomoč mestu. Zaslišanje se vrši 15. maja v Columbu-su. Ako kompanija zgubi, tedaj dobijo odjemalci plina vrnjenih $1,500*000, kar so preveč plačali za plin.
TREH KOSOV SET1 ZA SPREJEMNO SOBO RASTAVNI VZORCI
PREVLEČENI Z NAJBOLJŠIM JACQUARI) VALORJEM
$39.75
Vprašajte za Mr. Feruška
The Stern Furniture Co.
15428 Waterloo Rd.
»EE
DR. J. V. ŽUPNIK |
zanesljiv zobozdravnik 1
I
Mnogo let na istem mestu. St. Clair voff. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. zj. do 8. ;
m^mssr-
1 i
Dve sobi
se oddasti za fante" ali dekleta, poceni, zelo pripravno tudi za pečlarje. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(67)
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 DLMER lUJILDING
ZveCer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba št. 7 Tel. HEnd. 5105
Oh »r«dab zvefer it« 837 E. 2371h St., Euclid, O.
Tel. KEniiiore 4.158
Tel. CHerry 3982
ramo. Ker se ni mislil vrniti v:
j tudi cena divjim zverinam. Tu j "Konatantinopcl," ampak je ho-Brez vsega obotavljanja po- j« na javni dražbi pet levov, več tel zajtrkovati na obrežju Volge
Naše cene so nizke
hodila vsak dan po več milj sa-j grabim kovčeg, v katerem sem i medvedov, garantiran gnu
iz kuhinje k sprednjim vra-tam in nazaj v kuhinjo. Njeuo potrpežljivost sem naravnost °bOudoval. Komaj se je povrnila nazaj v kuhinjo in prijela 2a kuhinjsko orodje, je že spet
vedno imel pripravljeno vse potrebno v/d take slučaje. Hitim še v cerkev po »v. Rešnje Telo in od tod na. cesto, da. ne bi prišel prepozno. Vedel sem že takrat, da je pri ljudeh, kateri ne
in
več enake zverine. Mesto ima preveč te živali, kar veliko stane, in je sklenilo parazite prodati na javni dražbi. Toda. dasi so zahtevali n. pr. za leva samo $150.00, pa ni bilo kupcev.
blizu pristanišča, je poravnal račun in odšel.
Najprej" je stopil v pisarno parobrOdiie družbe in se prepričaj, da "Kavkaz*' res odplove ob določeni uri. Tedaj mu je prišlo prvič na misel, da se bo ako-

kot vsake druge cene, ki jih oglašajo. Mi hi jih sami lahko navedli v posameznosti, ako bi ne bilo to neokusno in nečastno za člana našega poklica.
Pomnite po. da naša moderna, vljudna in zaželjena postrežba sc lahko dobi ravno tako poceni, kot kakega drugega pogreb-nika, ki oglaša cene svoje postrežbe.

PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS
AUGUST F. SVETfcK
FUNERAL DIRECTOR
478 EAST 152 !12 ST.
KFkiaaor F. 2016
19111, 1932
najboljšiMzdelek, pomladni vzorci — po sledeči ceni
izdelane iz najboljšega blaga po najnovejšem kroju vseh barv — primeri kakovosti — ceni:
Za nakup moških in deških potrebščin, se zaupno oglasile v znani, zanesljivi trgovini
FRANE BELAJ
6205 St. Clair Ave.
-sOGfUfy	Poslužlte sfi domačega podjetja, ki je v resnici
pripoznano liut
►	NAJVEČJI, NAJBOLJ MODERNI FOTOGRA-
"^lifwi	FIČNI ATHUJE V DRŽAVI OHIO
^^^^^^	Odprto vsaki dan.
O'	Ob nedeljah odprto oil 10. zjutraj do 4. popoldne
BUKOVNIK STUDIO
6405 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEnderson 5013
......- AltfERlSlLA
m		
I	PR. JAKLIČ:	®
® #	Za možem	® ® ®
l	Slika iz našega kraja	© ® m
m	J®®©®©®®©®®®®®®®®®®®®®®©	(S)
"Ona mu je pa srce dala!" se oglasi Marta.
"Saj bi mu ga tudi ti, ko bi ga maral." "Hahaha!"
"Vse gredo za njim!"
"Kdo se zmeni zanj ?"
"O, še se bodo teple zanj, še!
"Pa še kako se bodo! ... O, da jih ni sram!"
"Ali se vam to čudno zdi ?" se oglasi Zaman. "To je že od nekdaj tako . . . Rože se obračajo za sol n ceni, dekleta pa za mo-
v	t « »
žem!
"I — kajpak! . . . Tako je!"
"O, jaz sem še druge reči videl .. . Marko je dve hkrati prepeljeva!!"
"čeljusti" se oglasi Marta.
"Ali jo vidite? . . . Ta, ta Marta tišči za njm in pa tista, ki jih je dobila. Varuj se, da tudi tebe kdo ne preobrazi!"
"Jav! . . . Jav! . . . Pa naj si ohrani človek dobro ime! Le čakaj!" zapreti Marta in zbeži domov osramočena.
Tudi druge ženske se umaknejo, zakaj nobena ni hotela stati za tarčo Zamanu.
"Hahaha!" se je grohotal za njimi Zaman. "Vse so enake . . . Glejte jih! . . . O, jaz sem vedel!"
Martino srce je bilo zopet polno upanja, pa je modrovala: "I, menda vendar ni tako neumen, da bi vzel teh katero, ki se oči-to pretepata zanj in ga sramotita. Saj menda ni še na glavo pal! .. . Kaj si neki misli Marko o meni ..."
IX.
Tudi Jerica je domov prijo-kala.
Videla je tisti prstan na Lenčiki ni roki. In ravno tak prstan je nekdaj sama natikala. In sedaj ! . . . Ona ga nosi! . . . Ah, ko bi ji bil samo prstan dal, naj bi ji ga dal, naj b*i ji ga dal še enega, toda dal ji je še več, o, dal ji je svoje srce, Marko ji je dal sebe ,in za njim je hrepenela sama.
"O, Marko, o, Marko!"
Zato bi bila Lenčiko najrajša raztrgala, ugonobila, da bi ji ne bila na poti. Prstan ji je pulila iz roke, toda hotela ji je izpuliti Marka.
"Marko! . . . Marko! ..."
Zato ji je od togote kopitljalo srce. Ko je pa šla sama domov in ji je izginila izpred oči Lenčika, je začela Jerica premišljati in takrat se ji je zdelo, da je bil morda ta boj za prstan brezuspešen, da si ni priborila Marka, kakor si ni prstana. Pri tem spoznanju jo je zabolelo srce, prsi so ji postale pretesne vsled srčne bolečine.
"Marko! ... O, moj ljubi Marko!" zaječi in solze se ji ude-ro po licih.
In ko prijoka domov, zaječi:
"O, mati, mati, ko bi Vi vedeli! ■ »»
• • «
Mati je bila vsa prestrašena in vpraša osupla: "Jezes! . . . Jerica! . . . Kaj pa ti je? . . . "
"O, ko bi Vi vedeli!"
Kaj? . . . Kaj? . . . Povej vendar! ..."
Jerica še enkrat milo zaječi, potem pa pove s trgaj očim glasom: "Naš Marko je dal Škendrovi Lenčiki prstan! ..."
"J,'kakšen prstan?" vpraša mati in se čudi.
"I, tistega, saj veste! ... Pa rad jo ima! ..."
"Beži! . . . Beži! . . . "
"Boste videli! ... Pa vzel jo bo! ..."
"Ne bodi! . . Ne bodi! . . . "
"No, boste videli. . . Jaz bom pa še tako! . . . Zakaj je pa Lenčiki dal prstan in ne meni?"
Sedaj je pa začelo iti tudi materi po glavi.
"Kaj pa, če bi bilo res?" si
misli stara in pozveduje o vsem.
In Čimbolj je Jerica pripovedovala, tembolj je bila stara prepričana, da je res tako, in v njenem srcu je vstajala togota, in oblastnost se je pasla.
Ko Jerica pove, kar je vedela, se razkorači stara: "Ila! . . . Jaz mu pokažem, jaz! . . . Tako? Prstane že razdaja! . . . Za ljubicami iztiče! . . . Tja grem, pa mu povem, kar mu gre! . . . O, bo že zvedel, kaj se Spodobi . . . Za ženo je vendar sestra prva! ... I, seveda! Sedaj ko smo ga mi izkopali iz nesnage, bo pa nam hrbet obračal . . . Sedaj lahko! . . . Hvaležnost, hvaležnost! . . . Te ni! ... Dobro mu hočemu, pa neče in neče! . . Kaj ni bila rajna do-
. . Pa jaz mu pokažem! . . . Jerica le obriši se! ... Bo tvoj, ali pa nobene! . . . Mi imamo tudi še nekaj besede!. . . Ne bo delal ne, po svoji glavi! . . . Pa otroke ima! Misli, da bo druga ženska potrpela ž njimi tako, kakor domača? ... Ne boš Marko! ..."
Materine besede so bile hladilni balzam na Jeričine srčne rane. Solze so se posušile. Srce je bilo zopet polno upanja in ;e vriskalo: "O, Marko bo moj! . . . Lenčika, šk! šk!"
Mati izpregovori s starim nekaj besed, pa se odpravi.
X.
Komanov Marko je doma pe-stoval . . . Drugi možje so ob nedeljah šli v gostilno ali so pa vasovali, a vdovec Marko je moral pestovati, ker ni imel kdo drugi. Najemati pestunje ob nedeljah ni mogel, niti hotel, da se je kaj prihranilb . . .
In takrat pri otrocih je mislil vselej na ženo.. In v takih primerih je tudi premišljeval o gospodarstvu in čimdalje bolj spoznaval, da tako ne more biti, da je hiši treba gospodinje in otrokom matere.
"Oženil se bom, da bo zopet red," je sklenil tiho sam pri sebi in ugibal, kje in kako bi se ženil, da bi se prav oženil.
Ko je tako časih sedel sam pred hišo, je videl v duhu pred seboj dolg izprevod znanih de-klicev polagoma pomikati se mimo, tako počasi, da je ogledal vsako, precenil vsako. Vrstile so se druga za drugo: Lenčika, Marta, Jerica in polna kopica drugih. In njegove oči so najdalj visele ob Lenčiki, srce ga je vleklo k njej, in časih se je zasačil, da občuduje le Lenčikci v dolgem izprevodu, da vseh dru gih ne vidi, da jih ne mara, ne te Marte, ne Jerice in nobene druge. V takem trenutku se je spomnil, kdaj se mu je Lenčika tako prikupila, Spomnil se je, kako je prišel z Marto do korita, kjer se je njima pridružila in dala njegovi hčerki medeno srce. Takrat ni čutil, kaj to pomeni, a čim večkrat se je spomnil tega, tembolj je bil prepričan, da ga nekaj vleče k njej.
"Ko bi to vzel," je menil večkrat sam pri sebi in mislil na tisto 'srce,' na Lenčiko in na že-nitev.
Tisto nedeljo je sedel pri njem sosed in ga je izpeljaval to in ono. Vedeti je hotel, ali se oženi, ali kako, ker je videl, da mora kako prekreniti, ker brez gospodinje ne more biti. Obračal je Markove misli na to in ono žensko ter jo hvalil, da je dobra, da ima denar . . .
Pa čimbolj je sosed Markove misli navajal drugam, tembolj so silile h škendrovi Lenčiki, k oni ponižni, blagi deklici, ki ima srce tudi za otroke.
"Oženim se, pa tako vzamem, da bo imela rada otroke," je povedal pozvedujočemu sosedu.
Več pa ni hotel povedati ta Marico, a sosed je. bil za enkrat zadovoljen in je hitel domov povedat ženi, da bd Marko skoraj ženin.
Marko je sedel sam ž otroki,-govoril ž njimi in mislil na Lenčiko, pa premišljal, ali bi jo snubil, ali ne. In srce mu je dejalo: "Snubi je! . . . Vzemi jo! . .
In takrat, mrakovi so padali, prišumi okoli ogla tašča. Marko osupne. Tašča se je držala napeto kakor obnebje pred nevihto. Pogledala je Marka ostro, kakor bi mu hotela predreti v skrajni kotiček njegove duše.
"Vi tukaj ? ... Pa tako kes-no?" vpraša plah in začuden.
"Ali ti ni prav?"
"I, prav! . . . Kaj sem vas kdaj podil od hiše kali? Noč bo, pa se mi čudno zdi, ker šele sedaj prihajate."
"Saj bi ne prišla! ... Pa če človek take reči zve, mora iti."
"Kaj pa je? . . . Kaj ni prav? j j
"Pa pojdiva v hišo, da se pomeniva,' ker ni, da bi se zunaj take reči menila!"
"Kakšne?"
Marko vstane in nese dete v hišo, drugo pograbi tašča.
Gredoč premišlja Marko, kaj bi bilo, pa se ni mogel domisliti ničesar.
"Tak' tako!" začne tašča. "Lepe reči sem zvedela o tebi . . . Ha! . . . Komaj si pokopal rajno, imaš že ljubice . . . Tak' take ljubezen imaš do rajne, do otrok in do nas? ..."
"Kakšne-ljubice imam?" ski-pi Marko.
"Kar molči! vse je očilo . . narejat ..." "Kakšno?"
"O, uboga naša Jerica! Vsa je bila zaverovana v te. Samo nate je mislila,, pa ji greš tako naredit, da revica kar blazni in trotovo bo zbolela, tako ji je hudo."
"Zakaj ? . . . Kaj sem jaz kaj kriv?"
"Kdo pak! ... Ti, ti, pa nihče drugi. — Veš, da je vedno mislila nate, in vsi smo bili zadovoljni, da se vzameta, kar bi bilo edino prav . . . Pa to narediš!"
"Kaj sem pa vendar naredil Jerici? ... še pogledam je ne!
"Kje je pa tisti prstan? Ha? . . . Ali ga nisi dal tisti mlezi, tisti škendrovi Lenčiki, da se sedaj postavlja ž njim? ..."
"Prstan?" se začudi Marko. "Prstan? . . . Da bi bil jaz Lenčiki prstan dal ? ..."
"Nič ne taji! . . . Dal si ga . . . Dekle je samo videlo. Zato ji gre ob pamet ... O, moja dobra hčerka! ... O uboga Je-
"Jaz nisem dal nobenega prstana, tudi Škendrovi Lenčiki ne!" jo zavrne Marko.
"Kaj boš tajil! . . . Saj ga dekle, naša Jerička dobro pozna . . . Saj ga je že nosila, sedaj ga je videla pa na Lenčikini roki. O, ne boš utajil ne! ... S to mlezo se pečaš! ..."
Marko se nasmeje.
"Sedaj, se pa še posmehuj! ... To imam za dobroto, da smo s teboj v žlahto stopili ..."
"Jaz se Vam ne posmehu jem, ampak neumno se mi zdi, da Vam prstan po glavi roji."
"I, roji! . . . Saj mora rojiti! . . . Jaz sem mislila, da bo« dal prstan naši Jerici, pa ga daš tisti škendrovi, ki nihče ne mara za njo . . . Veš, sram te bodi!"
"Ali poznate tudi Vi tisti prstan?"
"Kaj bi ga ne, saj mi ga je rajna dostikrat pokazala. V temi ga poznam!"
"Prav. — Sedaj pa poglejte!"
To rekši odpre skrinjo, vzame škatlico in jo odpre, pa pokaže prstan.
"Ali ga vidite? ... Ali je to pravi? ..."
Stari se pobesi nos in osramočena prizna: "Ravno tisti je . . . O, da se je tako premotila! .. . "
"Kaj pa komu ta prstan ma-ri?"
"I mar i! . . . Ako bi jaz koga
rada imela, vi umi ui-igam zanj . . . Pa kdo ji je prstan dal? . . . Pai ravno takega! . . . O, da, se je naša Jerina tako premotila in jo tako prernikastila, tako opraskala ..."
"Katero?"
"To škendrovo Lenčiko."
"Zakaj?"
"Zaradi tebe in tega prstana."
"Zaradi meno?"
"Zaradi tebe! ... Ti si tega kriv!"
"Jaz kako vendar? ... Za božjo voljo!"
"Zakaj pa nisi Jerici precej prstana dal? . . . Pa bi tega ne bilo."
"Jaz? Naj bi Jerici prstan dal?"
"I, kako pak!"
"Takole! . . . Vidite?"
Pa potegne s prstom pod nosom.
"Jerico poznam in ji nikoli ne dam prstana. Pa tudi izbirali mi ne boste vedve nobene, da vesta! ..."
"Pa jo boš vzel!"
"Pa si jo bom sam izbiral!"
"Jerico boš vzel!"
"Ko bi je ne poznal! ... Pa jo poznam!"
"Kaj ni pridna in čedna?"
"Le imejte jo!"
"Tak' je ne boš vzel?"
"Nikoli!"
"Ha! . . . Bomo videli! . . . Ako Jerice nečeš, pa nobene, nobene, da veš!"
"Hahaha! Tisto pa, kakor bo!"
Tašča ga jezno pogleda in gre.
"Zaradi mene je bila Lenčika tepena, zaradi mene? . . . Tega bi ne bil nikdar mislil," si je dejal potem Marko in še bolj mislil nanjo.
Ko Jerica zve, da ima Marko še oni prstan, je bila potolaže-na, ker je mislila, da Marko za njo še ni izgubljen, pač pa "jo je zelo skrbelo, kje je dobila Lenčika tisti prstan, ki je tako podoben onemu.
"Le kdo ga ji je dal?1'
Toda nihče ni vedel, ampak mislil ši je vsak: "Nihče drug kakor ta Marko."
XI.
Komanov Marko se je bil naveličal vdovsta. Brez gospodinje ni mogel biti več in otrokom je bilo treba matere. Smejal se je, ko ga je hčerka izpraševala: "Ali bodo teta še takega srčka dali?"
"O, še, še! . . . Le pridna bodi !"
Pa se mu je dobro zdelo, da tudi otrok ni pozabil Lenčike.
"Lej! . . . Lej! . . . Kako ti otrok pozna!" je dejal sam pri sebi in še bolj mislil na njo.
Naposled ni imel nobenih dvomov več. Zavrgel je bil Jerico in Marto ter vse druge, ki so se mu tako slučajno nastavljale, in je šel snubit Lenčiko.
"Ti si bila enkrat zaradi mene tepena, kaj ne?" jo je vprašal Marko.
Lenčika zardi.
"Pa po nedolžnem . . . Zaradi prstana, ki ti ga nisem bil dal . . . Na, ako hočeš, dam ti ga sedaj !•..."
Lenčika ga pogleda hrepeneče, a on ji ponudi prstan.
"O, ravno tak je!" vzklikne Lenčika nehote in ga ogleduje.
"Ali ga že imaš!"
"O, kajpada! ... Pa ravno takega!"
"Torej potem mene ne maral? ... I, kdo ti ga je pa dal?"
"Od juda sem ga kupila sama."
"A, zatorej je Jerica planila po tebi, hahaha . . . Ali si še. huda na njo? ..."
"Nič več . . . Je"vsaj vedela, da te imam rada ..."
"Ali me imaš? . . . Pojdeš li z menoj? . . . "
Lenčika pogleda mater.
"Ako je zate," meni mati.
"Všeč si mi in pa otroci te imajo radi. Micika te kar ne more pozabiti. S tistim "srcem* si se bila tako prikupila."
Lenčika si natakne prstan in ga ogleduje, zadovoljno se sme-hajoč.
"Pojdeš z menoj ?"
"Marko, s teboj pa, kamor hočeš," dahne Lenčika in mu stisne roko.
"Veš, otroke imam."
"O, ti so potem tudi moji." .
"Pa se vzemita, ker se imata tako rada,!" pritrdi mati, lco je videla, da sta tako drug za drugega.
"Pa boš imela otroke rada?"
"O, rada, rada!"
"Pa mene tudi?"
"I, kajpak, tudi! ..."
"Pa bo pomanjkanje in trpljenje."
"E, kaj tisto! . . . Da bom le tebe imela ..."
Lenčika je bila nevesta.
V nedeljo so potem oba vrgli raz lečo ljudem v zobe.
"Hahaha," se je zasmejal v predzadnji klopi Zaman in je sunil s komolcem soseda. "Ali slišiš? ... O, jaz sem vedel, da bo tako."
"I kaj pa hočejo?"
"Mora se, da bo imel vsaj mir pred ženskami. Kako so pa šle za njim ..."
"Ta Lenčika?"
"O, druge še bolj! . . . Jaz sem videl . . . Roj 11 i kova. dekla se je kar metala za njim in ta Jerica, sestra rajne, se je pa tepla zanj."
"Kaj praviš! ..."
Takrat je pozvonilo.
Rojnikovi Marti je udarila vsa kri v glavo in na srce ji je pala teža; ko bi ne bila tako trdnih nog, pa bi se bila zgrudila. Tako se je pa zdržala in do konca maše ji je odleglo.
Ko je šla s tovarišicami do-j mov, začne: "Pa ga je dobila."
"Ga je ..."
"Vdovca, . . . hihihi ... pa koliko je trpela zanj ... Ve ne veste ..."
"Vemo . . . tepena je bila."
"Pa še kako ... In kako je drsala za njim. Jaz sem videla . . . 'Srčke' mu je kupovala, da ga je ujela. Pa še misli: Bog ve. koga je dobila ..."
"Vdovca .; .
"Pa troje otrok . . . hihihi Zibala bo lahko precej."
"Heliehe ! ..."
"Jaz bi ga že ne marala, naj bi se mi še tako ponujal."
"Vdovca? . . . Saj se nam še fantov ne manjka ..."
"O, vdovca pa že ne! . . . Rajša sem sama do konca ..."
"Hebehe! . . . "
Jerična mati je pa razlagala prijateljicam in znankam o Marku.
, "Nič ne rečem, je že . . . Pa Bog ve, kako dobro se rajni ni godilo, zato ga Jerica ni hotela ... O, saj se ji je ponujal . . . Jaz je pa nisem hotela siliti, se bo že še možila . . . Veste, naša Jerička je izbirčna: vsak ni za njo ..."
"Pa vendar pravijo, da se je enkrat tepla za Marka."
"O, kako je svet zloben! Za neki prstan se je, ker je mislila, da je od rajne, ki bi ga bila rada imela, za spomin, ker jo je tako rada (imela ..."
"Tak' tako!"
"Tako! . . . Tako! . . . Svet pa narobe obrne."
Jerica je pa sama drobila domov ; za tovarišijo kar ni marala.
"Tak' prstan ji je bil pa vendar dal! Pa je tajil! ... O, ko bi bila jaz vedela! ... še bi jo bila, še ... "
Tako je modrovala po poti. !>t !> *
Ko sta šla Marko in Lenčika od poroke, je gledala Marta nevoščljivo izza vogala in mislila: "Kdaj bom pa jaz tako? ... Da bi bila to vedela! . . . Veliko 'srce' s štirimi papirčki bi mu bila kupila ... O, sedaj bom že vedela ..."
Prestregel ju je tudi Zaman.
"Ali ti nisem pravil, Marko? ... Pa danes gresta sama! Vesta, kje smo se bili srečali? . . . Druga je pa ostala."
"I, kajpak! . . . Obe ne morem vzeti ..."
"Prav si izbral ... Na srečo! >>
Ko sta bila Lenčika in Marko sama, se ga je oklenila okrog vrata in ga stiskala: "Moj Mar-
ij u bi mož!"
Marko se je smejal in jo po-
"Moja Lenčika! . . —K-o-n-e-c-
NAZNANILO IN ZAHVALA
7, globoko potrtim orcein naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna emrt pretrgala nit življenja našemu nepozabnemu in nadvss ljubljenemu soprogu m očetu
JOSEF FURLAN-U
ki je pc kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, sa vedno zatisnil svoje trudne oči dne 26. februarja, 1932. K večnemu počitku smo ga položili 1. marca, 1932 na pokopališče sv. Pavla. Eil je star 43 let ob svoji smrti.
Na tem msstu se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v času te velike žalosti. Possbno pa lepa hvala mojemu stricu in njegovi družini, Skcrl in vsem prijateljem in znancem ter sosedom, ki so nam bili v tolažbo ob času njegove smrti.
Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev, ki sa mu okrasili krsto v zadnji spomin in sicer: Mr. Branisel, Mr. Frank' Kost,, Mr. John. Rožane in družina, Mr. in Mrs. John SKerl in družina, Mr. John Slce.rl, stric, Mr. Tony Vičič-Wise in družili«, Mr. in Mrs. Supan, družina Samich, sosedom, družina Udovič iz Johnstowna, Pa., družina Bučar, Mr. Joseph -Vičič, Mr, Anton Logar, Mr. John Prah.
Lski'cnu hvala vsem, ki so darovali za sv. maše: Miss Angeline Skerl, Mr. A. Ponikvar, Mrs. Hom'ovc, Mr. in Mrs. Paul Vidmar, Mrs. Antonija Wise, Mr. in Mrs.' Rudolf Skerl, Mr. in Mrs. Sernel, Mr. in Mrs. Sod.ja, Mr. John Krall, Mrs. M. Jerman, Miss Mary Skerl, Mrs. A. Lanchman, Mr. John Samich in družina, Mr. Frank Skerl, Mr. Joe Ivančič, družina Skedel, Mr. John Petrovčič, Mr. Frank "Mullec, Mr. Louis Brezec, Mi-. Frank Kranjc, Mr. Edward Skerl, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Mrs. Mary Supan, Mi-. Andrej Sernel, Mr. Frank Oblak.
Nadalje izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu in lepa hvala tudi nosilcem krste. Prav prisrčno zahvalo izrekamo Rev. Hribarju za spremstvo iz hiše v cerkev, in Rev. Slajetu za pogrebne obrede in za ganljiv govor v cerkvi.
Lepo se zahvaljujemo pogrebniku August F. Svetku za lepo in simpatično vodstvo pogreba. Lepa hvala vsem, ki ste ranj-ktga prišli kropit in vsem tistim ,ki ste pri njem čuli ponoči, .Če se je slučajno kako ime izpustilo pomotoma, se jim ravno take lepo zahvaljujemo, ter prosimo, da ss nam oprosti.
Ti pa, nadvse ljubljeni in nepozabni soprog in oče, ki si nas moral zapustiti in se ločiti od nas, naj Ti sveti večna luč. Tvoje truplo naj mimo počiva, duša pa naj sv. raj uživa i.n naj Ti bo rahla ameriška, zemlja. — Žalujoči ostali:
Fanny Furlan, soproga.
Fanny, Mildred, Elsie, Josephine, hčere; Joseph, sin. Tukaj zapušča eno sestro in enega brata, v stari domovini pa očeta, dva brata in eno sestro.
Cleveland, O., 10. marca, 1!)32.
| "Verjemite, aF pa ne" |
mm	mma
Pri nas dobite fino, doma sušeno meso, po nizkih ce- § = nah: želodce, šunke, klobase, špeh, salame.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE
| JOHN TERŠKAN I
S 968 E. 209th St.	Tel. KEnmore 1778-W S
=	E U C L I D, O.	|
liiiiiiiiiiiiiiiiHiiuniiHiHiiHHiiniiiiimiiiiiiiimniiimu.....i........................
" -—
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8038 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J
48234823485323534823532353484848532348234823232348534823532353