glasilo Slovenske uto-year ŠTEV.—NUMBER 204. TtRS ChicMO. HI., četrtek, 90. avgusta (August 30), 1923. IN. PlfGHOT BO ZAHT0BL mm DRI PREMIRJU. Po fovernerjevom nafetu naj bi bU, nastavljeni unijski uradniki po komp&nijekih pisarnah ia pobiranje unijakih priaperkov, premogovni LA8TNIKI BO-DO MORALI UVBITI 0BBMUR KI DELAVNIK V11P0VB0D. Herrisbnrf, Pa. — Zadosti i po-i ka- nfen o problemih, na podlagi tirih je oklicana antraeitna stav-,ka, ki se ima pričeti dne 1. septembra, je pennajrlvanski govor ser Pinchot prekinil konferenco s premogarji in premogovnimi lsat niki ter sc lotil sestavljanja svojega spravnega predloga. Obe skupini, ki sta konferirs le vsaka posebej s governerjem v teku zadnjih dveh dni, sta priteg nila k temu, da hočeta počakati na governerjev predlog. Ali isjs-vilc ps sta se, da jima nieo prav nic znani governerjevi pogoji "Konferiral sem z obema stran kama ter jima rekel, da naj oata-neta v Harrisburgu, dokler ne ae-stavim avojega apravnega predlogi," jo rekel gfrverner. 4 4 Kakor upam, bom mogel eestaviti svoje predloge ta poravnanje preteče »tavkd v štiriindvajsetih nrah. 0-be stranki ata ml uljndno priteg irile v tem odru." Kakor pravijo nekateri njegovi svetovalci, bodo .njegovi mirovni pogoji obscgsii predvsem itiri glavne točke, in sicer i 1. — Trideset dni premirjs pod pogojem, da umaknejo unijtki voditelji oklic antraoitne stsvke. 2. — Premogovni lsstnikl morajo odpraviti vso delsvnike, ki eo „» k.«* JaW "j, m' > Pregled dnevnih dogodkov. i Amerika. Pinchot sshtevav trideaet dni premirja med rudarji in opera torji. Baroni mehkega premoga se priprsvljajo na podražitev pre moga. Bivži pcnnaylvanaki govorne r pravi, da je prohibicija sskrivi la Hardingovo smrt. Fsrmarska organizacija prote-atira glede Coolidgeve žaljive izjave. Hazkell jc predložil Hooverju poročilo o svojem delu v Rusiji. Mstl je odstrelila avojega malopridnega sina. Dva avijatika doeegla rekord, ko eta bila 37 ur neprenehoma v zraku- SINOVA MMID-NOST PMSIIIU , MRTEH It 2UM 1 ■' ■ , » [l Ker je sin zatrdil materi, da kače posvetiti svoje življenje bs*-. ditstvu ln tatinstvu, ga je ta ustrelila la nevarno PBS SAVAKOVAN SA 110,000- Loag Boaoh, N. T. — Tukaj-Inji župan William H. Rejnolds je dal aavarovati svojega pea ss $10,000. Ko je bil pea pred kratkim nekaj bolan, je župan hitro poklical dva sdrsvuiks. DRUŽINA JB POAMBCTTA NJKNA IN IZHAJA IX m NARDING ŽRTEV PRO-HIBICIJE? Nemčija opusti psaivno vesi-stenco proti Frsncosom pod gotovimi pogoji. Španija pred veliko krizo. Grki ubili pet italijanskih komisarjev v Albaniji; veliko razburjenje v Italiji. Muaaoiini za hteva zadoščenje. Tretja internacionala j« sklenila podpirati komunistično revo lueijo v Nemčiji. Ghicago, BL — Mre. Rosa 8i-miz js v torek ponoči stopila v aamljeno celico na polioijeki postaji na W. Chioago ave. ter vpL vaa hieterična: "Upam, da ne bo umrl. JMj čeprav je bil navaje! »ojjdaj, da ga ne vidim nikoli — ** i - več l" In ihtela je mati za evojih edinim einom, ki je pravkar dopoL nil devetnajsto Isto svojegs sa- leži AMERIŠKA POMOČ RUSIJI- Haskell, ob povratku la Bnsije poroča Hooverju, kaKo jo pa. možna uprava otela miljone Rusov smrti. Wsshington, D. C. — Polkovnik WiUlam N. Haskell jc 28. t. m predložil H. Hooverju, predsedni ni Ameriikc pomožne mfave daljii od osemurnega delavnika. Solgo porodilo o delu uprave V za 3. — Lastniki morajo dovoliti unijam nastsviti po kompapijekih uradih unijeko zsstopnike sa pobiranje unijakih priapevkov. . 4. — Obe etranki morata pri-atati k temu, da ae pogajanja nadaljujejo sa določitev nove mesd* ne lestvice, ki bo eegala do 1. septembra nazaj.. V nekaterih ozirih se strinjs pravkar opiaanl mirovni ponudek a kompromianim predlogom, ki ga je stavil unijski predsednik John L. Lewis zvezni premogovni ko* misiji pred dvema tednoma v JJcw Yorku. B tem, da bi bili unijski stopniki nastsvljeni po kompi akih uradih sa pobiranje unijskih prispevkov, bi naj bilo vssj delo. jna ustreženo unijski sshtevi po odtcgovslnem sistemu. Po njem bi lastniki odtegovali unijske prispevke od delavskih plač ter jih neposredno odrajtovall uniji Kakor je razvidno iz zgornjih itirih točk, se governerjev mirov ni ponadek ne dotika mezdnega vpražanjs. Unljaki delsvel sahte-vajo mezdni povilek v znesku no ♦2 /.a vse tiste, ki so ssposleni dnevno plačo, s po 20 odstotkov ps za vse one, ki dobivajo plačo od i onrf nakopanega premoga. O spložnem smislu governerje *< ga predloga gredo rasna govorice. Nekateri trde, da bo sahto-vsl od laetnikov priznanje premoga rske unije. Vsi pa so strinjajo v tem, da ne bo nasvetovsl prisilnega/ras-M>diiča, čeprav eo ga nepreetano predlagali lastniki, a premogarj pa kratkomalo zavračali in odkla-»jsli.^H Medtem eo premogarji poslali lastnikom ponadek, d* eo pripravljeni za početi pogajanja glede obratovanja pri vodnih eeaal kah med atavka. Kako so laetnik "prejeli to ponudbo, doslsj is '"aao. Okoli 4,000 mož bo treba > rovih za opravljanje tistega de-la iVedacdnlk Coolidge jo bU ob-v-Men, da ima governer Pinchot preeej uspeha v svojih pogaja njih s antracitnimi prrmngsrji in laMniki v Herriaborgu. Meneč, da ae bliža antraeitni »por poravnavi, ia da M se ae iliologlja'.Lftl,r dt Nemčija pripravljena Ako bi Vam goepod predaednik, M pog.j.,,^ g Kranoijo in drugič sdsj kdo snižsl Vsšo letno pUlelpo^i, dt ncroiki kapltellatl, ki ♦75^00 na $1000 in če Id morali t[ kontrolirajo Porubrje, atopijo' v a to plačo vm leto preživljati aebe ^ M fraftC0((kial kapitallatl, a Vašo družino, plačevati potne kaUrlmi bodo delili dobiček na ra-stroške in sploh vas lsdatkc, kar #ua r«pftrM|j, Nsdsljs pomeni, ds jihimste slibl bUaVaša kr|ttiM ^ morftli ponhnk[ d#Uvcl( psibologičns ali finsnčnst" Ipredvsem žcleznlčsrji in rudsrjl, .vrniti ns delo pod Frsnootl sli pa KOLIKO FRRVOZUO FULIIA- atradlU> k#r ncmikg vUd4 , ka|ll. MOYI VOZOVI. |ulijrt| vred jlk pi|gU w Coio premogu zopet RtvHI Illlnoiaki boroaž M lete etaoka, da bi potom lož je obdavčili ljudstvo a vtsokksl eoaoart. , Lineoln, Neb. — Oovornor ClM Brrsn je obtožU zadajo arado ba^ v Illinoiaa in v dru gih državah, kjer so premofovnU mehkega preasoga, da so ia aačel izkori sti položaj aa polja premoga, kjer mogo*e iskrah'« stavka 1. aeplembre. Baroni aa se-drfall kvotaaijo con v a vrbo, do pndraiijo premog kakor hitro pri de do stavke. HM "Daairavno je deleU natlačena rdim In mekkka, y kl kontralira oboji premog, da naatavl odjemalcem not na vrat s ko vlsds dela P^P?**® ofenslvo proti rebelnlm Kurom v Msroku, je prUls vladna krlss, kl mogočo strmoglsvl sedanjo vlado ln vrže Španijo v še večji ksds v kakršnem js danes. -Markij ds Alhuaomaa, ministrski predsednik, jc včersj odložil ksblnstno eejo za 24 ur, ko je vldol, ds hočots mi-uieter zunanjih ssdsv Albs In msročanskl komisar BevtUs podati ostavko. Kporsdlčnl isbruhl vojslke revolte ae ponsvljsjo v mnogih mestih, Vsi upori čet, kl se brsnljo Ul v Maroko jo bili doslej ssdu-šcnl a železom ln krvjo. Koliko iafa poj* le tako, ne vi nihče. Ia Meroka prihajajo selo neprijetne veeti, kolikor jih ne oetrižo eenaor. Maroesnaki governer in general Mano, novi vrhovni )io« veljulk, ki js pred ueksj dnevi dospel ns bojišče, sta so silovito sprln ki general ac naglo vra^a v Isdrid. Oaneral grozi s ostavko. Kskor ao čuje, nameravajo Španake čete preiti v ofenslvo prihodnji tedea. Včersj ao Muri ablll kroglami dva španska eroplana na tlarko so letalni metsli bomlie na postojanke rcbelev. RUSIJA BO POD: Ohloafo, ni. - Več kakor 2o miljonov oaeb spi na Pullmano-vih voseb v enem aamam letu, kskor je resvidno is sUtistike, kl jo je objavil uradnik Pullmano. ve kompanija Jemre Kee!ey. Kakor je preračunal Keelejr, bi moralo dete potoveje, trideaet hoditi pot, ki jo prevozijo potal-l *r>ftnl kar » AMBRllKI LKTALCt DOIBOLI Saa Dlego, OsL — Ko jc v torek zvečer sstonilo slato sslifor-nljeko.solnce, se je De Hsvilsa dovo zračno letslo, kl je bito dve dol in eno noš zdržema v zraku, kl ns Pollmsnovih vozeh v enem leto. Lani so prevozili 11,294,229-m milj. Zs Število potnikov, kl ss vozi-1 jo na Pallmaaovib vozeh v enem leta, bi bilo treba etoieet hotelov a 6 pene In ntrujeas. AU letsles sta bila vsseno arsč ns. Pridobila sta el svetovno pr venet vo v tračnem letanju bres preetanks glede aa razdaljo la o-re v zraku. | Pilota eta bila 87 ur In 19 ml-aot sdriems ▼ traku. Praletels sU v tem šasa rszdsljo 6J00 km sil 3,219.3 milje. Doslej ae js asjboljM letalec sdržsl Si ar v srako ter prelete v tistem ieso 4,090 km ali 2,141.2 •Uje. . - • < • < Orki ablll kalijaasko misijo. London, 29. evg. — Is Rims porečejo, ds so Orki v južni Albaniji «bUi člane Italijansko razmejitve ne mieijc. Mueaolini je tekof ne rafil italijanakesiu poeUaiko Ateneh. da mora seht*vetl ad 4e pride otavha radarjev v enlrs-cituih okoliših," je rekel§avo4w*r. Chieego, III. — Avtomobili -------* . , . . bUi 497 eeeb v Chieaga ad L jaa, grik- vlade pol«" radoš^^je, oJ do 17. avg. L L likodaino ia hasea m n»r|le* VOLUOIJO ODPIRALA 1 V NEMČIJI. Apel na delavoe vaeh dežel, naj podpirajo nenUUri prolatarijat. Berlin, 19. avg, ~ Ia Mo»k*e imročajo, da je aksekutiva tretje nternaclonale naalovila apel na rusko rdečo armado In delavce, 'd naj podpirajo rdečo revolucijo v Nemčiji s denarnimi priepevkl ln druga«1«. DrugI spel je nsalovljeti na dclsvei* vseh deiel, nsj rsatu-vije vse svoje moči In jtomagejo | pr« prnčiti |hh1 jarmi J** njs nemško« 9 ga prolatarijsta po Krsncotib. ' ■uAko pode Nemčija pod peto Francije, pomeni to novo vojno s uusijo," se glasi spel. "DoMnast Kualje In vsegs proletarijsla jr, preprečiti novo vojne, dokler ni preposno." Val propagandni odbori tretje iatemaeionala imajo konfereaeo 1, septembra o položaju v Nemčiji. Povabljene je tudi eoelalietlč. ne delavake * Internaelonsls, ds pošlje svoje zastopnike us bon* fevanaa. SAooinmroBT dvojnega UMORA V DBNVBRU Don ver, dola. — ^ene doave* akega atleUkega ravneUja Me* Olona, etero 2» let. In devet najat-letno dekle K«o Vaskovll, top*-»leno v nekem denverakem hote-la, eo našli astreljeai In mrtvi v postelji v nekem stanovanju na Juial etrani tega mesta. Hamokree je Uiol pol"« mrlv,l» lr«H No miti v spalni*! eo nelii s svinčnikom popisan in e krvjo paaiaaan listek. PUava je laolka. Beeedllo ee glaeli fmorlla eem ga, h#r mi ja bilo tolika do njega, želim, da gra tja, kimor grem jss. Bbogom. Jss sem srečos ao- &J- - U , , . ; , .i , f... 'A PROSVE prosvmeta" Tir Eni6HTIRH>r I pr/ (A«*~ta 91-23) U *M» I« • -—»»ta*. MENJALCI DENARJA SE IGRAJCKAJO .. Menjalci denarja spadajo ravnotako med tiste ljudi, ki so dobri in veliki patiijotje, ako imajo dobiček od par trijotizma. Legislatura države Illinois in ljudstvo v tej državi sta se izrekli za izplačilo vojaške nagrade. Sklenjeno je bilo, da se izdajo v ta namen obveznice. Prve obveznice za deset miljonov so bile hitro prodane. Izplačana je bila tudi vojaka nagrada takemu številu dosluženih vojakov, ki ga js krils vsota deset miljonov dolarjev. Drugi veterani morajo čakati na izplačilo nagrade, da pridejo druge obveznice na trg. ^ Komisija, ki ima nalogo izplačati vojaško nagrado, js postavila na trg za petnajst miljonov dolsrjev obveznic po psr, ker tako določa postava. Menjalci denarja se niso oglasili zs nakup teb obveznic po ponujani ceni, akoravno js komisija že dvakrat razpisala, da naj kupci obveznic pošljejo svoje ponudbe. Menjalci denarja pravijo, da so na denarnem trgu take razmere, da se ne morejo prodati obveznice po psr, Id nosijo samo po štiri od sto obresti. Z drugimi besedami to pomeni, da menjalci denarja ne marajo takih obveznic, ker ne dajejo dosti velikega dobička. Ako bi se obveznice prodajale pod par, tedaj bi mogoče še šla kupčija. Dosluženi vojski morajo zdaj čakati na izplačilo nagrade, dokler ne bo komisija imela denarja, da lahko izplačuje vojaško nagrado. Ravno istega dne, ko so časniki poročali, da ne morejo spraviti v denar obveznic za par sa izplačilo vojaške nagrade v državi Illinois, so časniki priobčili vest, da di-plomatični zastopnik Argentine podpiše pogodbo, po kateri dobi južnoameriška republika Argentina šestdeset miljonov dolarjev posojila na tri in trideset let in po šest od sto. « Seveda argentinske obveznice bodo nosile po en odstotek in pol več obresti kot obveznice za izplačilo vojaške nagrade v državi Illinois, in sa to se hitro nsšli kupci ali menjalci denarja, ki so pripravljeni spraviti argentin ske obveznice v denar. Akcija denarnih menjalcev je tako očividna, da sta nadaljna razlaga in komentar nepotrebna. 1 -- ne dol2ite FARMARJA! Neki farmarski list zdihuje, da nekateri farmarji izčrpajo iz zemlje vso rodovitnost in se ne brigsjo za prihodnost Ts farmarje list prav pošteno ošteva in jih imenuje prodajalce narodnega prvenstva, mesto da bi urednik samega sebe vpraM, lakaj ssioVtU in kritiziral tam, kjer je kritika ■ Kdor ima le malo pojma o obdelovanju zemlje, bo tekoj vedel, ko gre mimo farme, ako je na farmi naseljen lastnik fsrme ali farmarski najemnik, ne da bi mu bilo treba stopiti v hišo in vprsšati. Kjer lastnik sam obdeluje samlfo bo aaM njive očiščen* plevela, videl bo krssno žito in lepe travnike Tam kjer dela najemnik, bo našel zanemarjeno polje in travnike in navkdno tudi napol podrto Farmar,,ki lastuje farmo, katero obdeluje, obdeluje svoj svet Najemniški farmar pa obdeluje svet tujega zemljiškega posestnika, ki mu poviša najemnino v tre-notku, ko bo on pridno obdeloval svet, Čistil z njega plevel in ga dobro gnojil. Iz tega sledi, sko nsjemniški far mar obdeluje svet pridno in po principih umnega polje Hu polniti trojo obljubo, d« urade za delavnik. Udali amo ee v kaljo voljo In potrpežljivo Ča v polenu, eanjamo, kako lepo bo ,ko nam frine^ary in Ca. S-uroo delo. V aladki zavesti smo, da nase je dovoljeno garati, jesti ia spati ter nas ae briga nič drugega. Na vrata ne bd kmalu potrkala naša stara znanka—brezpo srinostjO, prevara! Takrat se bomo vprašali, kje smo in kaj smo delali v preteklosti za izboljšanje našega položaja. Na to bo enostaven odgovor t niš, ker nd bo nič. , _ - ^ Nezavedni delavci pravijo, da je taka božja volja, a zavedni, da je to brezbrižnoet radi delavske stvari. Le poglejmo, kako amo aaart". V žepih imamo in kupujemo kapitalistične angleške Sašo-pise, ki eo skoziinskoti nasprotni delavstvu, naših par nas jo aram. Tako pomagamo rediti gada na naših prsih, ki nam pije kri Torej pustite delavstvu nasprotne časopise in naročgjto naše časopise ,saj jih imamo na izbero. . — Nekemu našemu rojaku je aTto povozil kčerko v starosU 10 let. Pogreb in venci so pričali, da je bila zelo priljubljena vsem, ki ao jo poznali. — Zraven žalostnega amo imeli tudi vesel dogodek. Brat Hatija Bostjaneič in Antonija Ruptič, oba s Notranjskega sta si namreč obljubila večno zvestobo. Brat Boit janeič je pogrešal dosti laH prijateljev na svatbi. Pa jc prešlo vse v najlepšem redu tadi brez njih. Bffl smo povsem zadovoljni in tudi pleaaieljnim je bilo v vseh ozirih ustreženo. Novoporočencem Želim vse najboljše. — John Ban ^uvtdelTvtj.^al, dan Is prej, ker sr na mor si no dine. Opozorhi hočem ofete in matere, da imajo malo več nad svojimi otroki, ki jih pošiljajo tem brezveatnešem v cerkev, da jih potem zlorabljajo in na vse-rsdnje sa kradejo dobro ime. Ali ae vidite ,da je ves njih smoter samo dolar, izveUčanje prodajajo za denar vsak trenutek, potem pa, ko ieaajo vsled izmosgavanja rev-Usgs ljudstva vsega dovolj in ne vedo več, kako bi uganjali svoje vi jen je, se lotijo perversnosti. Njih nauki I Saj vidimo, kako se i a m i prizadevajo, da bi dosegU nebesa; da za nebesa jim je, a taka na tem svetu, za druga ne marajo, nam jih obljubljsjo po smrti. Nebesa imajo tn fe siti so jih že, ker pe še od preobjedenosti ne vedo, kaj bi počeli, uganjajo taka nečloveška poletja. Če se on ne l>oji pogubljenja, zakaj bi se ga bali mi, ki nam ga obljubuje, ker mu nikdar ničesar ne damo! Ce kdo zasluši pekel, ge bo zazlušU oa, ki počenja tako nečistočo med nedolžnimi otroci. r Stariši, kaj bi rekli vi k temu, da bi se vašim otrokom pripetilo laj takega! To je hudodelatvo, vaterega krivice in pOfledice sc ne dado povedati in tako hudodelstvo je treba najstrožje kaznovati Če bi bil kaj takega etoril priprost delavec, čeeer pa sploh nikdar sU-šati ni, bi najbrž visel, a to je storil sveti mol kateremu se marsikaj spregledom justica bo naihr-že zamižala kar^ia obe očesi. Opro-mu bodo spdo dejanje pod pretveso kakih n pa s izse ga svetega len. Poeleli \ S. zadnje ga hvetnika. Pa. — Vem, da nI bilo od tn dopisa še skoro leto dni, zato pa ee hočem jsz milo oglasiti iz naše grelne doline. Premo-gokopi Republie I$pn io Steel Co. obratujejo komaj s polovičnim časom, tako, da smo zmerom pri}t" T svojem. Slovencev, mislim, da nas je tn šestnajst družin in nekaj samcev, če ee ne motim, kl ee pe dobro rasnmemo med seboj. Imamo tudi dve podporni društvi, in slecr društvo Slovenske narodne podporne jednote in društvo Slovenske svobodomiselne podporne zveae, ki še dosti povoljno napredujeta. Tudi lokal rudarske organlzacl je imamo tn, kl pa vedno pomalem peša. Saj ni čuda, ko pa imamo v njem toUko petoliznikov. Ti peto-izniki in provokatorji bi radi,kar celi urad orgenizadje prevzeli svojo oblast, ds bi potem lahko i* rabljsli organizacijo v svojo korist ter slepiU revne rudsrje. Ns sejak kričijo, kako bodo oni vse izravnali med kompauijo in organizacijo v prid nam, ker pride več krat do kakega nesporazums. In res se oglasi kateri njim podoben član. Govorjenje gre: "Ta bo pa res dober sa nas premogarje, ker je 'kšajt* in potem dobi urad v organizaciji Ali kmalu apoznajo, da jih vara. Tedaj pa ogorčeni hočejo, kar ven Injim iz urada in dru-dan ga le delodajalec poatavl k tehtnici za prameg ,vae v prid kompanije, ker je bU tako "dober sa sas premogarje". Vidite, kako n«a slepijo, Mislim, da ni treba Se naočnikov, da bl bolje videli. Saj je jaano. Res čudne ho rasmere, poaebno za premogarje nelaravnane. Dosti je vzrokov, ki tičijo za to mizerijo. Večina de laveev vseh nerodnosti se strinja S strokovno organizacijo, ne ceni pa politične, prave delavake organizacije. Tako tečejo meaeci, leta, vse je dobro, dokler premogar dela stalna, ko pa potečo plačilna lest vica, izbruhne stavka in brezdelje) Tedaj pa premišljujemo avojo uao do, pogubno sa naa. Vae nam je nasprotno, ker smo kot volUei ns volilni dan dali svoje gtaaovo ne| sprotnikom organisiranega delav.] IJSfi (Družba^ jako ohola, I 1Ka Bel -u je apet kntija šega brata Dalmatinca, kateremu U. Revežu se je kar odele never- voščim obilo napaka. Drugim Slovencem pa pgiporočam, da kl malo pisali o slabih razmerah v Wyo-mingu, ker eo itak dovolj gnile Pozdravim vse napredne oi t atelje. — #oe I Idiu t oJhr^^ * ou trdi, v pismo, da s asore živeti. Kako pa mj bi s dvema dolarjema na mo dopisovanja je njegova do pokojnine iopet oži v*. ivniških izjav jem na njegove-češ, da ni norma o v pokoj in na še ^progl azili m Co bo hotel kak rojak še po-drobnoati o tem, bom ie povedal. Vršila ao se namreš take svinja-rije ,da sc ne da piaati. Pozdrav vaem treanomialečim, "Prodreti" pa doeti naročnikov, Milharčič. Wyo. —» Rojakinja Tauchar je prepotovala nekoliko zemlje, kot posnamem la "Proletarea", ki poroča a zapade, kako jg tam napredovanje Slovencev, zlasti v'Roek Springsu, Wyo Bil sem aam v takem položaju. Leta 1918 ao mi v Kock Springsu pokazali vrata pri rojakih, katerih pa ne pišem po imenu, ker imena rojakov, ki ne čitajo naprednih li stov, tudi niso za v delavski list. Bil sem zastopnik aa list "Olaa Svobode" leta 1016 in aem delal v Superioru, Wyo. Ljudje ao od tistega Čaaa tam ree napredovali, kajti zgradili ao goapodu kilo, s* bi pa nič. Zastopnik "Olaa Svobode" je od tedaj umrl, selgali so ga in pepel so raztrosili vetrovi po vsem svetu. Gospod Harding je tndi Se v miru, njegove ostanke so dali v cementno Škatljo ali rakov, odkoder ne more duk nc pepel iz njegove rskve. Dobro torej varujejo telo pokojniku, kateremu se Itak ne more nič zgoditi. Če bi bili delavci pri delu Uko zavarovani, bi bUo veliko manj nesreč, taka nesreča kot se ja pripetila dno 13. avgusta na Kemme-rerju, bi sc sploh ne mogla pripetiti Bila je to velika katastrofa, pri kateri je devetlndevetdeaet ljudi postalo Irtev in je njik dru lin osirotelih. Bflo je to kmalu po tem Mo je umrl ranjki predsednik Harding. Kaka raalika: ob Har-dingovi smrti in pogrebnih sveča-neetih ao bili vsi listi polni slik, pisanja in hvale, ko pa ae je zgodila tu gecreča, kl je aahtevala do-vetindevetdeeet toliko ljudi, pa so neksteri kapitalistični listi komaj oaaenill ailno kstaatrofo ali samo prvič prinesli velik napis, potem pa hitro obmolčalL^^^^^ Pa io druga nesreča se je agodi-la tu na Reliancu. Wya. BiU je huds nevihta silnih vetrov in stre Bivši vojak •bogatel potom pokojaine. Vew Tork. (Jugoslovanski od dclck P. L. L S.) — Ponciana Ja gna jc ime nekega Pllipinca, ki je pred mnogimi leti nazaj služil .* a meriški vojski. Živel jc doaedaj v veliki revščini nekje na Filipinih, sedaj pa dobi od zveznega pokojninskega urada v Waehingtonu ček tt čedno svotico od $9.000. To pomenja ob tamošnjih razmerah, da postane čez noč bogataš. Ta hitra sprememba iz bede blagostanje je pripisati dejstvu, da bo v Waahmgtonu končno našli njegov naslov. Doaedaj je bilo neznano, kje živi, in mu pokpjninaki urad ni mogel doetavljati pokojnine. Pojavil ae je končno v Manili, vprašal kaj jc s njegovo pokojnino in sedaj dobi vse zamujene pokojnine naenkrat. Jagna je vstopil t vojsko leta 1901 ,bil je ranjen tekom fiU-pinske vstaje, tako da so mu morali odrezati nogo, in častno odpuščen. Imel je prgvfco zahtevati, da se mu priskrbi umetna noga ali pa da mu mesto umetne noge izplača t gotovini po S75 vsaka tri leta. Ker je bil v stiski za denarje izbral gotovino. Kasneje jo zahteval pokojnino radi zgube noge, ln ta mu jc bila dovoljena v aneakp od $55 na mesec. Ali ko sb poslali prvi ček, ae je isti povrnil, ker ni bilo znano, kam se je preselil. Končno je bilo po trah letilv njegovo ime izbri-sano (z imenika vpokojcncev. Lota so minula, in vsakdo je pozabil na filipinskega vojaka. Kbnčno pa je generalni zdravnik ameriške voj ske dobil njegovo pismo, v katerem prosi, da se mu poviša odškodnina aa umetno nogo. Tako ao doznali, kje živi. Obenem pa ae je jetno, da ima gravieofee le do SS5 na meaee sa vse dolgs lets nazaj, I marveč da je pokojnina radi zgn-be noge med tem poskočila ©d $55 na $72 na mesec. Cek od $>,000 n vso zaostalo pokojniao je št na poti. Doznalo se je, da je ta veteran živel nekoliko Čass od milosti sto-jih bivših so vojakov, a ko so ti odšli od tam, se klatil kot prosjsk od kraja do kraja. BsJ prsti raka. *ew Jork. (Jugoslovanski od. delek P. L. I. 8.)—Velika ame i-ška organizacija, ki vodi boj proti raku, American Soeiety for tke Control of Cancer, naznanja, da bo dne 15. oktobra sačela vrsto protirakovih kampanj, Id se bodo raztegnile ne le čez Združene države, marveč tudi na Kanado ia pomorska provincije. Ravnatelj te organizacije je znani kugoalovee dr. George A. Soper. On pričakuje od nameravanih ob-Bežnih kampanj še več uspeha, kot od dosedanjih letnih "rakovih tednov". Kampanja bo v vsakem okraju pričela a tremi tedni obsežnega poučevanja in priprav. Četrti teden pa bo "rakov teden", v katerem se bodo med občinstvo razširila valna navodila glede raka in njegove nevarnosti, kakor tudi glede njegove preprečitve in zdravljenja. Zlasti brezžični telefon ae bo obeežno vporabil za propagando. Vae delo bo opravljen« od zdravnikov, kirurgov in dragih atrokovnjakov pod vodstvom een-t r al ne organizacije. Podučevati najširše občinstvo o bistvu raka, te strašne in jako razširjene bolezni, je velevažno, kajti to je prva podlaga, ako se hoče končno premagati tega morilea Človeštva. ne prideš nikamor. Spopolni si m znanja, ako ga Is nimaš. Varoči S "Slovcnako-angleško slovnico" katero ja isdsla lalmana prodaj Književna matica 8. H. P. J. |S pol delstvs, dsla sebi škodo, koristi pa lastniku zemljišča, ne prime nikdar za plug, brano ali kateri drugi poljski stroj, ampak iivi lepo v mestu od najemnine, ki jo plačuje človek, ki obdelava njegov svet Da so ene fsrme dobro obdelane in druge slabo, ne prihaja odtod, ksr so neksteri fsrmarji leni in nočejo delati, ampak tega kriv je najemniški sistem, ki je sopet deteeedanjega gospodarskega siatems. Kdor teli, da bodo farme dobro obdelane, tedaj mora delati na to, da bo asmlja lastnin* tistih ljudi, ki jo obdelujejo. V današnjem gospodarskem sistemu ps nI tako. Vedno bol j ss krči število farmarjev, ki so v resnici lastniki semlje, naobratno pa veča število farmarskih najemnikov. In če ss bodo farmarji šs nadalje raalantovali v tem razmerju, ko sdaj, ne bo v nekaj desstletjih farmarjev, ki bodo obdelovali svoj« semljo, ampak semlja bo lastnina zemljiških veleposestnikov, poedincev in delniških družb, fsrms bodo ps m slabo obdelane ht zemijs bo oropana njene rodovit- 5 Pm svTT L ;__.mMLu M««« »rlnsjat m »ure otroke, as mo čelo obračati kolesje. To pa ne bo krivda farmarjev, ampak to povzroči,la „ ^ vrWo ^ § Na ^^^ ^ ^ nji gospodarski sistem. IpriU mesece dalje, dokler aiao pri j sto procent aa organizacijs', a jaa »t VS Raj čitamo vsak dan v delav- la je udarila v električno napravo skih časnikih kot je ,'ProeveU",;ter poškodovala stroj za prolzva-da nam ne bo niš pomagano do jašje elektrike, da je prenehal de boljših drušabnih razmer, dokler lovati. S tem je prenehala sa IS ur ne bo ase dobUi delavskih sastopni-1 delovati veternica v rudniku dne kov v mestne, državne in kongre^ll avgusta ob treh popoldne. Sta-sne zakonodaje. la j« IS ar ta Še se niso vrtila ko- Omeniti asoram še neke j o ta-j ) bili doalej iočeui v 'organizacijah, »e je koneuo jilo v eni uniji. Organizacija [Ja,a miljon dolarjev stavkov- •klada. Mezda pada T Masa. IL — Povprečno tedenska v massachusettakih tovsr- ji znašala S24A6 v juniju. V je bila $24.80; v splošnem cj nekoliko uiija. » ivonje rudarjev na sapadu. |le, Waah. — Predsedniki riktnih rudarskih organisaoij , ttvali Montani, Waahingtonu iVjooiingu ao imeli konferenco i nekaj dnevi v pisarni Marti-Flyxika, predsednika 10. di-[U v Seattlu. Namen konferen-bil, združiti vae rudarske di kt. na zapsdu v solidno eko-| (rento zoper bsrone pre-Na bodoči konfercnci bodo »pani tudi diatrikti v Utahu, rada, Severni Dskoti in ss-ai Kanadi. rik je dejal zastopniku Fe-ted Pressa po konferenci, da rji na zapadu morajo nekaj eniti vpričo sedanjega položs Lastniki premogovnikov, ki so Id železniške družbe, so pri konzolidirati svoja imetja; to iieui, da bodo premogovniki lu pod kontrolo ene ali dveh tih družb. V tem slučaju laat lahko začno ofenzivo proti irskim unijam zdaj v tej drža sdaj v oni, ko pa imajo di-rikti vsak svojo in drugačno po ibo. Lastniki lahko izpro orga iranc rudarje v distriktih, kjer ločni, in obratujejo premogov v distriktih, kjer je unije Če se operatorjem posreči ti 35 odstotkov industrije na to podlago, jc unija uničena, irjem ne kaže dfttgrga;'kk*t>r > m istotako združijo In predložc *io pogodbo v vseli distriktih. filiali si ji vinil iz iv ROPE rOVA MALOPRIDHOST Pil-A MATER K ZLOČINU (Nadaljevanje a prvo atrani.) Ion," je rekel. "Peljal sem se renkaj s fanti. Morsi sem spsti." "Cc ozdrsviž, sli pojdeš de-itj" so gs vprsžali. "Da, pojdem, če dobim primer-|so delo." " 4 Mo, ki bi gs dobil rsd, bi mo- »lo prina&ati dobro plačo, kskor * je Izjavil rsnjsnl fsnt. ■ V bolnišnici ao ga vpiaali pod inenom Donald Bimmonz. To ime «i je prisvojil, ko jc dovršil višjo »l« In pod katerim se jc sezns- ■H s policijo že večkrst. To je strsino ponižanje," jc «<*jala ihte msti Bimiz. "Nsdsr->n, dobro izobrsžen fent, z do-fcnm domom, dobrim očetom, doto »cfctro, ps postane bandit in ki je bil že aretiran radi te-if" ker je ukradel avtomobili" 11111 jc aretiran žo radi drugih «v«ri, ker je hodil s slabimi in ttzlopriflniml tovariši. Nimizeva družina etanujc na TO Mohawk at. ScetojaU je iz wtere, kina, očeta Joeipa, ki jc Men rnašinist, in šestnajstletne W«re Jolande, ki je letos dokon-viljo šolo ter delala čez po-J*J« v javni knjižnici za denar, s Mterim jo hoteu nl čikaško uni-»erzo to jesen. JjDražins je prišla v Ameriko s J>fn.kega pred petnajstimi leti, »M bila msti stara 22 let. Zmlela sem posteti dobra dr-'franka in vzgojiti dobro dru-" j« dejala mra. Simiz. "De-»m in ae učila ter si poiz-prisvojiti ameriške običs-J\*oj mož j« tudi dober čtfvek. »>«tdeval si js in uspel. Jolan-W zelo pridno dekle. Ali Dezee nuj drtiirega kakor čieto nava-bum." ■ Malopridni fant ja neverno ra- New Tork, M. Y. - "Nemčija je na soba svojega razzula. In Če pojde ona, bo potegnila tudi Francijo ca sabo," jc dejal Vie-tor Berger iz Milwaukee,; ki je socialistični kongroanik in ki se je prsvkar vrnil s svojega dva-mesečnega bivanja v Evropi. «< Kakor ae je izrazil, jo popolnoma zadovoljen z uspehi mednarodnega socialističnega kongrese Hamburgu, ki se gs je udeležil kot uradni delegat ameriških so-oislistov. . v,t V Kongresnik Berger jc dejal, ds jc o>isksl dvo 'tretjini mest in trgov v Nemčiji in ao rszgovsrjal voditelji in berači, z bogatimi ig siromaki. Opazil ni nikjer no-benega sovraštva do Amerike. "Ruhrski položaj je največji zločin, kar jih je šc kdaj storilo belokožno pleme. Amerika pomaga Franciji kar neposredno. Ko pa pride do tega, ds je ssres treba pomsgsti Evropi, si Amerika liki Pilat umije roke. "Če bi se ne bils Amerike vmešels v vojno, bi so bils ts skončsla brez uje, in Evrops bi si bils ustvarila lastno usodo. e-dina vlada, ki jc zavzela zdravo in pametno stališče v poravnavanju, je bila Anglija. Angliji smo sledili v vojni in čemu bi ji ne sledili v vspostsvljcnja mirni" "U ver jen sem, da bi predsed nik II ti rdi n g prejalislej potegnil na ta aH oni način evropske na rode is luže in blsts, če bi bil o-stsl že pri življenju. Ne vem. kaj bo storil Coolidge. Upam pa, da bo deloval na naglo isravnanje mučnega nesoglasja." hiram johnson Al oaka "osv'T* DRŽAVNI TAttTO HUO: OHIOAOU Ohioago, DI — DrŽavul tajnik« ali vnenji minister Chsrlcs Hug hes se je v pondsijek mudil na poti v Minneapolis, kjer* namerava Imeti govor na skupščiui ameriške odvetniške abornicc, tukaj Chicagu štiri ure. Dospe vil pozno popoldne po-polnoms sam na čikaško* postajo je šel naravnost v hotel Black stone, kjer jc prebil vse štiri ure svojegs počitka. Odpeljal se je na vlaku Šeleznlec Chieago, Mil waukee in Bt. Paul v pondeljok ob osmih in petnajst minut zvečer. Poseben voz so pripeli red-nemu vlsku tisto uro. Delegacija čikaških odvetnikov je hotela sprejeti državnega tej nika na postaji, ali oa je tej kor porseiji prekrižal raČtae s tem, ds ji je sporočil v soboto ponoči, aaj gs ne čsksjo na poataji, ker mu je nemogoče odpotovati, kakor domenjeno. Ali v stanu je bil rešiti vse posle v soboto in v nedeljo pa odpotovati na zapad, kakor je na* mersvsl to ie takoj IzpoPetkn. Toda nI pa o tem obvestil svojih prijsteljev v Chfesgu. Zato tudi ni bilo nikogar ns postsjo, da bi ga pozdravil in sprejel. NaroČil ei je izvoička ter se odpeljal na avtomobilu naravnost v hotel Blaekstone. I KNJIOA U STARODAVNA MRTVA J1ZIKA. . - —•■•>. jm H.raiHu «■■ * *** Ali njegov močni to-ee»tav ga utegne rešiti smr- lssai^^P^HH kor pravijo zdsavnikl v bol Fant j« krepak, meri 5 , "» 10 palcev. Obraza je T^nepeltega. O« eo črne in rev- * '»ke u,^ Wazhington, D. 0. - Političnim opazovalcem je Hiram Johnson premolčeč, kakor govore tukajšnjih političnih krogih. Ne da bi le količkaj namignil politi karjem, kaj misli o prihodnji predsedniški ksmpanji, ee je odpeljal is Washingtona proti svo jemu doma v solnčno Californijo. 5 Njegovo sadriknje ei tolmačijo njegovi prijatelji takole: Hiram Johneon jc pripravaljen dat predeedniku Coolidgu priliko, da se izkaže dobrega politika v smi-slti^Johnsonovih političnih principov. Senator čuti, da ee je predsednik doslej še dokaj dobro obnašal, in vsaka prehitra kritika bi bila nepravična. Benatorjevo stališče napram mednarodnemu sodišču js neis-premenjeno. On se ni obotsvljsl povedsti svojih misli že pred smrtjo predsednika Hsrdiogs. Nsmcrsvsi jc z vsemi avojlmi močmi nssprotovstl vnanji politiki Herdingovc adminlatracije, in sedaj prsvijo, ds Je pripravljen nastopiti z isto odločnostjo proti predsedniku Coolidgu, brŽko bi ta naatopil pot vnanji vnanjc politike "Hsrdingove. Mnogi nesprsvljivel ps milijo, da ne bo Coolidge veiljcval med-narodnega sodiičs senstu v odo-brenje, leprsv je dejsl, ds bo šel po poti Hardingovlh političnih amcrnic. Anglija pomaga sovjetom prott belim četam v Kamčatki. Kome, Alaaka, 29. avg. — Z nt-skega polotoka Kemčatkc oa skrajnem vzhodnem koncu Bibirl je prihajajo vesti o lokslnih bdjih med boljšcvlki in belimi četami. Bele čete so številni bsnditi, ki so ae nstepli skupsj iz ubeŽenlb kol-čskovcev, merkulovcev in acmjo-novcev, ko zo aovjeti okupirali Vlsdivoetok. Nakrsdli so toliko orožja in atreliva, da zdaj lshko organizirani v valjih in manjših tolpah nadlegujejo lunvane trgovcev, ki prevažajo drage kole iz Kemčetke v pribreŽna sibirske mesta. Boj se vrši ta kože, katere bi banditskl esrleti rsdi dobDI v! svoje roke in prodali za drag de | ner. V Ksmčetki so velike «sloge| kol, vrednih miljone dolsrjev. Poročilo se glasi, da je tja do-sprla angleška bojna ladja t. orož-jem in strelivom za rdeče čete. Angleži pomagaj« boljše v i kom iz razloga, ker je angMka tvrdks lludson Bay Co. dobila monopol sš kože od sovjetake vlade. Chieago, IU. Profeaor D. Di Luokenbiil s ČikaŠkc universe M je odločU sestaviti beeedišče babi lonakega in aairakege jesiks. Obs jezika sts mrtvs še več kskor 2,000 let. S štabom osmih pomočnikov o-blakuje profesor Luokenbiil muze je ter išče kamne in opeko pe druge zapiake starodavnega oe carstva. Več kakor 200,000 raz ličnih bezednih oblik pa najmanj 90,000 različnih bceed m obeta novi knjigi. Ljudje, ki bodp obiekavall kra-jc v Bsbiloniji in Aslriji, ne bodo več ugibaje strmeli ob rasnih nspisih, ki jih bodo ssslcdUi v o-menjenih deielah. Tajnosti in skrivnosti naroda, ki je premagal in podjarmil kfri-dejce, tajnosti, ki so bile ns stoletja in stoletje ugsnka večini lju di maen nekaterim, ki eo snsl čitsti stsrc hieroglife, bodo veem lshko umljive. Turist bo s pomočjo nsmeravsnega besednjake lahko čitsl pisanje na kamnitih In prstenih ploN^ah, kjer je napiasns skoro cela zgodovina babilonskega in ssirskegs ljudstvs. "8 Vm, ds so sgodovinsrji odkrili sgodovino teh starodavnih narodov, je eeetavljena zgodovina trgovine za razdobje 3,000 leti," jc dejel profeaor Luckcnblll. "Ve-čina naših trgovskjh postav prihaja od Babiloneev, kl ao sc ie poeluievall vseh tistih oblik, ki jih rsbimo ml dsndsnee zs napisan je sklenjenih pogodb. Od njih amo dobili tri vslike zakonike, ki sa jih poslužujejo moderni narodi. "Ta beeednjek bo rszgnal meglo, ki zakriva pretekldet, in v stanu bomo ie mnogo več izvodetl o naših ustanovah. Zato ravno sc izplača potratiti deset let za razkritje starodavnege mrtvega jesiks." DVA DlOKA Sl£0Al A iTVA! HA 01MADL Belrnar, N. J. — Dva dečka ata sežgala druga dvs, izmed katerih jc bil eden brat enega prvih dveh, kl sts ju privttsls k nekemu dre-j veeu, ko so ee igrell "Indijanec", ter ssigala drsčje pod njunima' nogama.-' * \ Charles Spinler, stsr 11 let, tn! WUUsm Hubbard. stsr 16 let, SU bila žrtvi. Kaley Hubbard, ater 19 letMin Richard Forman, star 18 let, sta' v rokah previoe. Ti štirje fantje ao sc šli " Indijanca". Starejša dva ata podrla mlajša tovariša na tla ter ju vae-la sg jetnika. "Priveži ju k drevesu vsakega na ono stran," je velel eden la-med starejših fantov. In rečeno storjeno. ' "Sedaj ju pa bova seigsla na grmadi," je bil njun naslednji korak, in ssnetlls sta ogenj pod nji-ms ter nanesla se vočji kup drsčjs drevesu. "Openj bovs že potsptals, preden bo vaju začelo peči,'* sta rek-Stsrcjšs fsntičks. Ali pri tem ps nista računals na to, da je bi-o dračje izredno suho. In zaman sta teptala po ognju. Ječanje malega Carlija iu njegovega tovarl ša je bilo atrašno in grosno. Forman in Hubbard sts šla po vodo, ki je bila preoej oddaljena, n ko sta se vrnila s vodo, sts bila že Oba fantička, privessna k dre-vcen^v nezavesti vsied etrašnlh muk in opekllii. Obleka je bila ie dokraja aeigana, njuni teleai opečeni In ožgani, njona obrasa is popolnoma v smrtni sgonijl. Odpeljali so ju v bolnlinieo Slmsski Naradsa U.u *"V5J a aoHU Psdpsrn Jedsoti rrMUUaik VUi««al •u ai. ........... h, flTiai«»k aiM N«1. »tajnik J#lT« Spring Lake, kjer sta obs skoro hkrati umrla opolnoči 14 ubitih v verskih isgredih v Indiji. gimle, Indije, 28. avg. V Združenih provincah Indije eo is-bruhnili veliki vereki izgredi med mohsmedsnri in Hindutl. štirinajst oaeb je bilo ubitih in blizu 3fi0 ranjenih v Haharunpurju, kjer so pollcsjl fn vojski streljsil ns izgrednike. V Agri počiva vee promet. Izgredi so nsstsli prejžnji teden, ko so mohamedanei oneča »tlti "sveto drevo" pred nekim Indijskim templom. Dl PAOHMANN TRDI, DA JI HAJ VEOJI IORALIO NA KLAvn^r H Mew Tork, V. t. — Ruski igra-loo na klavir, Vladimir De Paeh mann, ki prsvi, da se je iele pred petimi leti, ko je dopolnil 70. ie to svojs staroeti, naučil, kako pravilno Igrati na klavir, je v torek dospel eemkaj na potnlikl ledji Majeetie. De Paekmaan je presenetil šes-nikarske poročsvsloe s odgovorom ns vprašanjst "Kdo eo naj Pil JIhM na evetal" De Pachinana je odgovorili "Ju sem velik igrsleo — ns j večji igralec.'I "Ali ksj pa Padsrewskif" "On nl velik igralec. Je dober pianist, ali ne pa velik pianist. Dobra pianiata ata tudi Busonl in Kosenthsl. Oodowsky js dober tehnik, sli sklsdsteQ pa največji na svstu. "Ksj ps Rahmsninovf" "MoJ bog," js dejal De Paeh-mann, "taki ljudje sploh ns ek-sistirajo zsme. On js drugs trste igralec; ne, on eodi v tretjo vr-eto," "Tako, Oodowsky js po vašem mnenju največji ekladatelj med vsemi, kar jih Šivi sedej ns sve-tu?" "Ds," je odgovoril plsnlst, "Edini živi sklsdstelj." II Inkor^. IT. hmil* « JrUtl 1IIU«>« OLAVNI STANi 1SS7-CS ta LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOU. / * lavršovolni odbor t urraAVNi ooiU> mdp**4-4mik A»4r«« VMrUk, a. F. D. T, Mftltk.« Tttrk, ujalk beUMWc* »M«lh« ■ vab, «i. WUt«J«iV Mf V.frltk, aradalk VU«IU Ukm f^»»rlalk. ■OM«U«tJ ■-••U* Filip G e«**. roaoTNi ooaaai , JeU Ua4erww* prdUdstk. OOT W. Har ti., lsrt««fMO. lh . Marlte asls—IkM. Sna mTlu,i..Mo,, Oku, F rad A. ViJar, Baa OtiT aiy. MUa , Jehsi T.rM),ki oz. Haa4ar«aavtBa, Pa.. Jaka Oariak, 414 Vf. Na, ft«, srru,(,.ia. n». noLNiiai ODSEK. OSaEONJk ORaOtiEi I^Nm^j^ilk, SaiT^S a a. Uvsdala Af, Jaka Graiali. 14SSI Itvaar Ave.. Clevelaed. O. 1APADN0 OKROŽJE. Aalaa S Ji Moveagi INeln Nadzorni odbori Fr»ak Zaila, pradMdatk, »OSO W. Mik SlH Cki«aga, tU, Prask SMarak, SSaa PraM«r Ava., CUvaUa4, O., WMIa» Slllae; 0404 Si. CUir li, Združitveni odbor: ti Fraak Alai, 11S4 Sa. Crawfard Ava.. CMaa«a, tU. Jtt^B^ ^^^^ Ws fl^es 111» Ja«. Skak. 0404 Ovlas Cl.. Obla. VaHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kar«, IU) St. CUir Av4 ClcteUad, O. rOZOn I—Kara*|iaa4«a«a a st. adkaralkl, kl 4.U)a v |Um« araša, *a rril lakalat VSA PUMA. M sa aaaaiaia aa paUa ml eraieeAAa se aa •adallleo S. N. P. J . SSS7 SS S*. Uwa4al« Ara., Cklaas«. IU. vsa EADEVE SOLNI »KE POOPORE SE NAŠLO VSi lelsllba lai-olllva S. liP. J., ZSST-SS Sa. Lavadala Ava., CM«aae» IU. DKNASNS FOilUATVa IN STVAai, hI la tllaje jd. Urrlevslaafa adkara la jadaaia vakSe se aasUvai TajsUlva S. N. F, K SCST-SS Sa. Uwa-dala Awh CkUat«, III. VSa EAOEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI FOSLI se pallUaja aa •aslevi aUfsJolIlva S. N. F. J., ZSS7-SS Sa. Uwa4ala Ave.. Cktoafa, NI. " VM arllalk* alada aa^avaaja v . Fraak Iskso, fraSMSalka ■■ŠMrasas adkara, šlfar aaslsv Je asaraj. yiw&trssitt v* - ^ ^ V.I daoM la 4ra«l «oM, aesM^a, eglssl. aaralalsa la satak wt lar S a stactlaa* ladaaie, aaj aa oalNJa ss saslevi *Tra«velaH, SSST-SS LavadaU AvaM Ckt«a«a, III. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. F. J. in čitateljov ProovoU. Zveri poklale na tMode ljudi v Indiji. Kalkuta, Indija. 28. avg. ^ človeške žrtve sveri in knščsrie v indijskih džunglih as bolj in bolj množe vaško leto, Htstistiks ss zunanje leto je naravnost strašna Htrupene kače so umorila 20^)00 oseb. tigri 1808, leopardi SOS, vol kovi 440, krokodili In sligstorji --{255, medvedje 105, divji praštfi Pori sovjetski parnfls r RHterda-jgo w jn mj^ g. K«mal paša zbolel . (4r»rsd, trf. _ Mustafa f^ P-ie ir zbolel. A"rl*ikc ^eta rapidiio izprsz- 9i'ir (^'sr.f rjd. • mu. VTaahingtoa. D. C. - (Wer. Press.) — Trgovinski departm«it fr bil informiran, da je zadnji me ase priplnl prvi ruski pernik z imenom "Boljševik" p« r^volue^ v llott^nlsm. Peroik jr priredi v llolajMliie »0 ton rži, **> »J'j de in 3S0 toa »»vee Irske I>ub!ia, 29. bvg — Po ursdnem poročilu o izidu volitev kl io Mle v pondeljek. imajo Bcllingham, Waeh. — Prav malo pišejo rojaki Iz Washl»gtoiia. Kakor M ml zdi, eo val zadovoljni sli ps preveč zaposleni .ds nims-jo čsss ksj poroSsti. Ko so so Ženite oglaševale pod "Nešimi družinskimi namerami", takrat so ss nsšl rojski prsv pridno oglaševali In protestIrsll proti "altoim leni-csm, krog stsrokrsjskegs vodnjs-ka". Ko ao gledali vao ono praznino in ne zagledali povzročeval-cev današnjega gorje, ao imeli ne ustnih ostre proteste, odgovarjali so nam nekateri rojaki, odkar pa so utihnile "ieniee", ao utihnili tudi oni nasprotniki, ki so sveto-vali ksj "pametneJš^gs" in ds js treba pisstl ksj proti nassdnja-šklm voditeljem v deisvsklh organizacijah, kot je Le«rla, ki ne vodi rudarske orgsniseclje po previ po. ti temveč proti propedu. Da bi pridno pisali o tem, ker ao prej priporočali in bi tudi tako delovali. bi gotovo ne inHi takih družinskih resmer. * Kje je močiis organizacije kan-saških rudarjev, kje orgenlsaelja rudarjev v WasklngtonS In kje v ' druge BM^ne delavske pootO-jnnkef Razpadle ao mnoge, ali pa vem * razpadejo. Ali n« vidite, kam itsv.! jadraaso. oN ee ne bosu zgenlli vel pri oral lo edlotao proteetlrell prbti v svojih nekdaj močnih pri keki nepomembni malenkoatll Kakor se mali sami ,tako ss na< vdušujejo in rszburjsjo ob mslen-kosti, s zs veliko delo, ss usprs-dek jih je mslo, kot js malo vali-klh. NI jih dosti med nemi, ds bi se v resnici savscmsll za isboljšs-nje našega livljenjk. Kje ste oni naprednjakl, kl ste se s vso silo saletavali v "Na* Še družinsko rssmero", ds no ns-utopite sdsj proti Lcurieu, ki naa vodi naravnost v preped s svojim postopsnjem. Ksj vsm pomaga or* ganisiratl se in grsdlti organizacijo, čs vam P* pe drugi strani La* vlsova mašina vse podere 1 Btres-nill sn Uopto mondo šele tedaj, Ko bo prepostoo. Po ssdnji stsvki je tu vse nsro-be. Nesloge in prepir sts se naa«« lila med nokdsj mirne in slošno ljudi j s pobešenimi glavami morijo hoditi okoli podjetnikov iu prositi ss stsvkoksško delo, In šo srečnega se Šteje, kdor ga dobL Kdor pa jc bit v stsvki bolf sktl-ven lu ao odlikovsl nsprednjskn, sploh ni misliti, da bi dobit delo nazsji lahko umre, kjer mu drago, ssj zs pustila tisa jo lastim unija, kl smo jo podpirali skozi dvsj< sst in več let. Nekateri, srečni ds lsbko delajo, sc trkajo ns prss ponomio In ao smejejo nesrečnim zaradi svcato be do organizacije, Vae je dobro, samo da lshko delsjo, četudi lshko smatramo njih dslo kot stsvkoksško. Zdaj so jim val ljudje db liri in val so skorsj pozabili, da ravno oni stsvkokszi so bili jsti> ks ss nsso organinseijo, kl je razjedaln v njih zavest iu slogo. Pozabili ao na vse gorje, ki so nsst go storili. 2e IsetnajM mesecev imamo rs ssbo stavke in Is stavkamo, a gospodje atavkokazl ao "dobri ljudje" in nekateri ae bratljo z nji ml, namreč tietl, kl eo se vrnili de* lar. Delavce vse pozabi. Ker čez noč mu gre Iz spomine, potem ps nsj se nedejsmo boljših časov. Ne boljših, alsltšili *ssov se nsdejsj* mo. Zsvidsjo naa ssdsj Isstni brs tje In prevljo, ds smo bili prehudi OS stavkovnih atreieh, da zato ne bomo dobili dela. Povem Jila. da Je dovolj dela povaod, e malo js jela. ker p&ele kot so sedsj ao revne. A sa to la ne bomo žli živi pod aem I Jo in prsv nič nsm nl žsl, če smo bili odkrit w nI in vstrsjnl v ns* lem boju. Ns tiaošs enakih trpi nov je s i»s««i, vaej čutijo z usiui In njih sres so M«U kot našs. Hio-rili smo svojo dolžnost, kot M jo bili oni. ('*> ps bi bil storil vee k delsvee to kot amo nt, bi daoes Isžje dihs II. Ponosni amo vseeno ne »vo vstrojnost do kones stavke In le potem;' da ne Izdajamo svejegs prava ss pav »rebrnlkov. Msh vest je mirns. i/dsjslšrve pe nikdar. četudi mu je polna muštij* srebrnikov. Mi smo alromskl, s ar-eo In vest ets mirns, kajti storili smo vse. kar je bilo v noši moči, da M Izboljšali položaj selil In naši Ps še bo prišel čas sa izdajalo«, da se bodo zavedali svojegs čihs. Takrat jim bo odsvonllo, kajti ae bo vsč buaineasa in sahtsvali bodo samo Še kruha. Pred petna jat leti se je potrkal nekdo po prsih la so pohvalili "Jas imam par tisočakov, ti nimaš nlčssar". Kje ao njegovi tisočaki daass, vsakdo lahko vidi. In kje bodo njegovi tisočaki čes petnajst let t Mogočo todsj marsikdo ns bo imel več tudi tistih stotakev, ki jih je nakopičil is deisvsklh žuljev in iadajalstvs. v k Posdrsv zavednim čltateljem. — stal ftvobodaf države Ig msnd«« lov, repoMIčeni 4. ferasarji 1 d« 1 lavskih orgsouseijsh, ki lasalo deri. pa SSM propadli. jmlaSi g jlarel 1 Sts neodvisni f aian lator. j aavadi večino tolik« govoriti nas Izdali In sedaj moramo trpeti Livlngstoa, Ul. - Vabilo na pleano veoelieo, katero priredi naš dramatični odsek dns druge v gs In trstjega septembra (Lsbor Osy). Začetek veselice Je ob petih popoldne v nedeljo dne drugage septembra. Vstopnina k plesu stene vse ki dan po 86e. Torej vabimo uljudno vee Hlovnnee, slare In mlade k tej ssbsvl. Imeli burno prežiš« vu pečenko (pig rosst). Zn tSiiiio postrežbo bo skrbel — od« bor. Froatonao, Kaai. — Vsem za stopnikem, ki so bili navzoči pri zadnje soji od Hlev. zavoda sil Nlov, pogrebnlškegs drušlvs, pri. poročam, ds se udeležile seje dne drugega eeptembrn, ds bomo M* daljevall r. delom. Delnica bodo pO S10.JS brstaklra pozdravom • Anton M^H^Mil RAD II ISV1DBL, kje se nahaja Jakob Vldee, bi je bil pred štirimi leti oa 831^24th Avenue, Kesttle, Wsshlngtos. Cenjene rojake proeim, če kdo ve za ujegov naalov, da mi lo naznani In ako bo asm čital, naj a« prljsU meni. Izročati mu imam nekoj zelo važnega. MoJ naslov jci Mik« Klobučar, SS0--8rd Atreat. La Halle, Ul. • (Adv.) U6lM SLUtKIUJO Slovenko v etaroetl od 20 do 85 let za splošna domsčs hišns dela. 6s«t budi v družini. Ilsčs po do-govoru. Pridite ossbno sli plšlls ns nssiov 1 Frank Mihčlč, llos '/7ti. Aliquippe, Pe. (Adv ) WS$A MA PRODAJ PredS it dvonadstropna hlšs In garaža po smerni eeal. Oglasite ae pri lastniku ne Mm Weat 3Ut Htreet, fhieago. (JI. (Adv.) ZA KUHANJE PIVA DOMA latama e ssUgt ^ ksselL., „ . I ts vre draga pesreelštsa. Feekoslie lo kMlilUT^B' la^ssIheOšI*!* maST' najsi. Dobiti Js ts« shirka aslev, •leklasle la rasnih lestev, Md. Ml vsm destsvism aarečSs ps pe> ŠU, ulsa f vas krsj«. Oroeerljsai. la » sea Ufsrmastje sst FRANK OCLAH, 0401 »oseriar Araaaa. Oeveleod. Ok I - . . ..i. ' . UMdlLti. ik J m. M J* N 'oetp Jurčič •M DOKTOR ZOBER. (Dalje.) "Vidiš, to je življenje I In narod, pravite! Med njim si po izvršenih fttndijeli niobm mogel ublažiti niti toliko, d« bi bil poiteno *vd, dna eem g* ljubil in l»i »u bil rod hvaležen član; no tfjsvet Mm bil vrže«, med tnjo narode, in kar aem Juatil doma med mojimi rojaki, kar mi je UČu bilo ljubo. izneverilo ae mi je vte. vm, ali je pa poginilo Kje mi je vsrok biti hvaležnem«I Preklinjati bi smel iu povem vamrzakaj Zober le-toa ne prihaja redno obdršavsti svojo seje z njeno gospp, kakor prej s onim drugim lupežnikom, recite jii sovražiti pozablja, sovražiti in maščevanja se veseliti. ysegs ae človek opijani, vsegs na-veliča. Kako sem nekdaj vsaj ,rad videl, da se je krivil pred menej, in ons ds me Je a solzsml prosila za čisto ime svojega otroka, zdaj ss mi ne ljubi več. In tudi ni treba več. Kragulj kesanja ln nesreče je steril v nji več nego sem želel, v glsvo ji je zašel. Svobodno, bom neusmiljen l Komu si sc ti smilil ,njlf In vendar je ne morem ve* mučiti Ozdravi« jo? Paa! Tu Je vse medielnstvo pusto šarlatanatvo, kakor vse drugo, vss življenje, pij* pij, brste!" Vino se je stsrea prijelo. Jecljaje je govoril nerazumljive stavke in naposled sklonlvši ss ns | sofo nszsj, začel dremati ter ssspal trdno, kakor mladenič. Lisec mu naredi vsglsvje ln gs ploži po zori, edene gs skrbno, primakne neksj stolov, ds ns bi padel, ia sc aam odpravlja epat. / Med a j Je imel tega doktorja Zobra rad. Mož je moral prebiti mnogo nesreč/ Da je bil v nekaki zvezi z gospo Langmannovo, to je bilo vidno lz njegovega govora. V kakšni f To je njegova skriv-\ nost. Pod osorno trdo zunsajostjo Je bilo v njem čoveško srce, raztrgano sicer, ki Je sedsj menilo, da mora aovražltl, ker je morda nekdaj preveč ljubilo .«11 pravo človeško srce. Površni svet tega nI videl In kdo hi si bil mialil, da ja to oni doktor Zober, o katerem so bile v Volčjaku Uko razne sodbe, ki je aieer tako čudno živel, prihajal in la-glojsl, všersj ljudi podpirsl, s danea kar s kakim tsklm amellrn činom, kakor v žgsnjarnl na Rogo-vtll neumnemu ljudstvu neumift) vražo potrdil, da vss vs in je lshho tu na mestu, kskor bi lz tsl vz-rasel, sli s neba psdel. Petnajsto pogUvJs. , Ces navadno mero užiU vino in dolgo bdenje je mUdega našega prijatelja tako uapsnjilo, da ae je prebudil atoprav, ko je bil le velik dan. Zofa je bUs prazna. Doktor Zober je bil menda tiho vstal in odšel. , i / Liaec aa odpravi na svoje delo v goad. DrugI dan gre v vaa ia išče Zobra, a reko mu, da je sts-roe zjutraj puško in torbo vael in šel na lov Ur da ga ob takem navadno nI pred nočjo domov. Eve-čef Je Čakal, da ae mu morda sopet oglasi, ali ni ga bilo. IstoUko več večerov ne. 1 Ker je mladi inšenlr poznal poeebno skrb svoja hišne gospodinje sa njeAo hčer, da ne bi v društvo prišla, namenjen jo bil ogibati ae nje in vseh v gradu, čeravno bo to telko. Zdelo aa mu Je, da go mu sUnovanje nalašč zaradi tega odkouli tako na aevernl atraui, kjer je imel eelo poeebcn labod .Ali vabile so ga ženske same na skupno večerjo. ftudil ae je temu, vendar ker je poznal Senčaričln argument, da se v Pražankn mora vse brea ugovora storiti, kar hoče gespe, šel je v drn-Ibo. Pri večerji je gospa »raščakinja po atari navadi molčab. Govorila je pa tem več "teU\\ Ko jo bil Uspe nekoliko bolj udomačen, ja videl, ia ja tudi gospodična Lina pr.magala dekliško bo-Jaaljivoat In bila jako veselega temperamenU, to ao ve, kadar ao bili aami. t. j. kadar je stara goapa prej vstala la šla apat Ali je mogoče, da bi mlad človek aadal nasproti lepemu, čistemu. ncdolino-devilkemu obrazu, In go na pogledoval, občudoval krasne črU ln oblike, katere je risala sama božja roka, največja umetnica t LU«* Je tako aedeval HpočoUs is prej omenjenih wrfcav oa niti ni rad aaiel hoditi k Uj skupni večerji in ae iagovsr-jal. ali oatajal v vaai. ksdar Je mogel Videlo, ee mu je, da js to goapejmo vabilo naatolek Zobra-ve neiatlaet da je njegov nečak ln *arešen! Zoprna mu je bila laš. Da se j| tu nI iipiral,bll mu j» samoaagovor: zdravstven«, stanje roepe in aaseš-noet njene flkane Ideje in — Lina. Ia ka bi mati tudi ne bila blazna, neg« tresno sodeča ftsno.kl vo.saksj a* pašča v moško dmšbo laro — nanj tO vendsr ne Iii šlo! Sej Je on tv«iten človek! Mol. ki pozna d. lin«ot In če*. pa. da-klica, do, ona >1 bila tako čleta .da «1 Jo noben človek ae bi ti|»al poljubiti, boječ aa, da otrsae evetm prah poesšjs teh ustnic. dan Že nego čarica ie kmalu nrišlo da ss ia Usse vee večerein po jedi je obsedslrad dalj, Uko, da je aieer zgovorna Sen ss čakati, kdaj ae bode vadignil in ja ona prva vsUb. W ' . Ob četrtkih ae jc voziU goapa v farno cerkev k maši, kakor v nedeljo. Dve uri je ni kilo tačas nazaj. Baš ob tem čaau je zalivab mlada goepodična svoje Cvetlice v gredi na južni strani gradu. Daai Um ni bila blilaja pot, hodil je ipak J.i see Um aumo, menda slučajno, in govoril preko nizkega plota I njo. Ob tistih dnevih so se tudi cvetlice zalivale vaeloj vaaj dobro četrtinko ure daljj nego ob navadnih dnevih, časih pa še več. In jutranje solnce je posebno ljubko oavitalo lice pod belim slamnikom gospodične Line. '''' ' Nekdaj j« imel on deUti velik račun. Zmotil se je in iaksl napake, ali bU je tako razmil! jen, da je ni mogel najti. Igraje ae začne riaati glavo, in ko jc biU gotova, imel je potret, prav dobro š svinčnikom dovršen — Lino. Zakaj bal* njof Ustrašil se Je zdajci sam pred eeboj in raztrgal papir. Zakaj ae mu njena podoba allf v miaelt Kri mu udari v glavo. I j To ne sme biti! Kako je bil v Uj hiši t Vstane iu hodi gori in doli po sobi. Razmišlja, napoeled Strese z gbvo in zopet sede, čel, ne bodimo smošni. Volja, volja! Drugi dsn je bty slučajno zpet četrtek. On gre mimo grede, pozdravi gospodično ia misleč na včersjitn sklep: "voljo!" — hoče iti dalje. Ona ga pokliče — in sopet jc slonel na plotu in govoril je I njo prijetne, daai neznatne reči, dolgo. Ni bilo prav, da ga je klicala. Ko je lol stran, bilo mu je tesno pri srcu, kakor bi bil nekaj storil, kar ni prav, teeno, s tudi nekako veselje jc bilo v Uj tesnobi: neugoden čut, katerega se ps iznebiti ni želel. Lisec je sedsj, to se razume ,tudi natanko poznal razmere v gradu. Mlada hči Karolina je bila na Pražanku zrasla. Njena učiteljica je biU po očetovi snVti — kakor že prej omenjeno — *Samo gospodična Senčarjeva. Prej je bila v otroški šoli v mestu. Kar je nekoliko doraaU, je bUa v mestu samo dvakrat za en dan po opravkih — kakor že drugje povedano. Zf vso drugo vzgojo se je imela 1 zahvaliti le Senčarjevi. V najbližji aoaaščinipi bi- 10 dosti omiksnih ljudi in odksr. je biU pralanaka I gospo na glasu, da je mnogokrat duševno bolna, prihajal nI čistb nihče v posete. Kakor da bi se bi- 11 ljudje bali. Tudi Langmann prej v okolici ni bil priljubljen, Tako je biU Lina aama vzraala, in zato je bila v mnogem oziru prirodnejša in drugačna, nego druge deklice. Tuja jI je biU vsa umetnost skrKatl svoje misli in svoje arce. Z%to v naivnosti svoji niti ni znala, da jo zanima občevanje z mladim inženirjem. Lisec je moral tudi zapaziti njeno nagne«je do nJega, ker kmalu mu je zaupala male avoje f-krivnosti in govorila ž njim, kakoj otrok s Otrokom, kakor bi bila pd mladega skupaj. On pa, ne da bi bil pomislil resnih nasledkov takega čuta, je menil, da je to sestrsko sočutje, Prijateljstvo, in veselilo ga Je srčno, ssj je zavret, da naa ima kdo rad, tako prijeten čut, in dober človek je hvaležen zz vsako ljubezen. , Izpremenlla pa,ee je bila glejte čuda I — stara gospodična Senčarjeva Liscu nasproti. 0-na ni vee toliko in n'e več Uko zaupno govorila š njim, kakor nekdaj. Lisec Jc to prlpiaoval slučaju, da je nekoliko občeval s doktorjem Zob-rom, kar sUrkl ni bilo po volji. "Kako dolgo ostanete šc pri nast" ga je" vprgšala ob neki priliki jako mrzlo. In ko ji Li-aeo pravi, da bode vae njegovo delo~prav kmalu, dovršeno, molči ona. Imela ni niti ene beseda ob-šalovanja urad bližnjega njegovega odhoda. ftestnajsto pogUvje. Lepega jutra pride v grad do kolena bosono-gi desetletni sinko 8olarjev in ker ni bilo'nikogar pred gradom, na pragu pa je ailnl Sultan dremajo leno namežikoval, obstane na oglu. potiplje so s eno roko u lase, drugo dehe v hlačni žep in strah ga je, ker "naprej na ve, nauj ne *me." Ze jc ns tem, da bi učel ihteti, kajti aolze se Is nsbirsjo v velikih očeh na debelem lieu pod lau-mtha Wom, ko priskašs Is vele gospodična Lina in aposnavii dečka, veeelo vpraia: "Kaj bi rad, Janezek! Pojdi no sem, ne boj ss" Janezek snafte napol raztrgani klobuček s glsvs, kakor ga je bila doma mati naučila, in na vaem livoti^tresoč u ob sidu latra široko, kakor raco, h gospodični, svoj pogled vedno v psa uprt. Goepodična mu pride naproti, pogledi mu s sva-Jo ročico mršave laae s čela in ponavlja: "Kaj bi pa rad, Janeaekf" "Goepod ao rekli, da bi radi. ko bi prišU k njim." pove počaai in polglaeno boječe, kakor ao ga bili naučili. "Kateri gospod?" "Naš." "Ali ne Jaa, nI rekel, aaj Jas pridem Kdo drugi gotovo; ne veš li kdo?" vprašuje goepo-dftšaa. Janezkove informacije pa ao bile pri kraj«; ali ga je zapustil epomin, ali al nI upal več govoriti, ssolčal Ja. Tako Jo morala goepodična tarna ogibati In ia vaega, kar je Janezek nekoliko s ki-matijem še najbolj potrjeval. Je aklepala, da doktor Zober pošilja po Lisca. Ona prime deška u roko In ga vode oh gradu na ggorenJI konr4 Tam sta bili dve okni odpr ti; gsapodlčna poišče drohan kamenček in od ve arija gffekljaj« sa kakor bi kaj prijetnega oprav IJela, na lahko ulnčl kamenček na ne v bok o ok ao. Takoj ee prikaŠe Lilčvv obraz med cvetHco*'< katere mu Je bila le apnčetka njegovega pribe da Henčariea tja postavila I« videč veeelo dekli** m rdi in zjaaui se tudi njegov obrsz. Čudno, jako čudno se mi do zdevs, da je toliko ljudi na Kranjsko- Slo venskem, ki ae jim u malo zdi, ds je tiati grof Aleš Auers-perg, ki gotovo ni več študiral nego drugi, ki niso grofje, posUl iu ostal že toliko čau c. kr. de-Eelni predsednik. V našem razsvetljenem času, v katerem je m ka vednoet sa tak velikanaki korak napredovala in še napreduje, so se tudi umni kmetovavci za (in menom mnogoletno duievaol ^zatreti. To bi moral biti J kakor mu ga nI enakega; a I trok, ki ae veseli zlate i<;rj| gumbniei in ki iz hvaleino»ul lizuje Črevlje gospodu, ki gl tepel. In taki ljudje n&s i,(J osrečiti! ■ Ksj ne, gospica, to niso prq ljevanjar-ea lepi sobčni dtsl tega majnika! A vendsr ae I doma polastijo srca in gls* potem ni čudo, da vlada ti mesto radosti zagrizena | Oprostite, da sem Vaie arce pktežil a tako nelepo Vrzite moje piamo z Alešem v papirnico — uj čez neki, čau bodo tO storili z grofooi mim, — in odprite svojega Mij Sehaff^-ja ter berite slavij Hafisin. In ako se Vaa polasti 1 tožen čut, da niste Vi ons ■ Hafisa, in ako Vam pride n> doma misel, ukaj nisem jati kov alaven poet, potem, go bom- gotovo najarečnejii člov in v apominu na Vaše kraaae i a katerimi morate očarati | ga, bom poubil plemenitega leša, ter potovaje po široka«! du, kjer "med borovjem mlada breza raze", bom sanjal j o Vas, ki ste Uko daleč - ■ POTREBUJEM KOVAČA • za delo v kavačnici u kovati! nje in popravljanje goz Orodja. Deseturno delo, pUčaj od 66 do 70c na uro, sko je prlpovedovstl t> njem ali o njej kovač. Pridite ali pišite na — kakor je še tek sveta. jalov: John Debevc, (Canp■ Gospica 1 AU vam je žal, da|Bemis, W. Va. (Adrl ŠESTMESEČNA TEKMA PRI NABIRANJU NOVIH NAROČNIKOV ZA HH POZOR!! Č1TAJTE!! PRIDRUŽITE SE iriKiffl Glavni upravni odbor S. N. P. J. je sklenil« da se priredi žettmt tekma za pridobivanje naročnikov na Prosveto« Tekma iest mesecev. Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembri t Vaak Slan ali članica S. N. P. J. In droitva v caloti aa lahko pridružijo ti DolaSana ao naaladnja nagrade, katar« aa toSno izplačajo vaem tekmovalcem, ki ao do njih Upravičeni t ~ Zn 2 savn celoletna «D sa 4 petletno naročniki* jige Književno Mntfco. Za 3 novo ooleletae nli aa 6 polletnih narod-knjigo Knjii. Matico ba polletna na- Za 5 novih celoletnih ali za 10 polletnih ročnin—8 Imji« Kajii. Matico i« celoletno naročnina n« Proaveto. Za 10 novih cololetnih oli no 20 polletnih na-knji« Knjii. Matico in lepo kra- Za IS navili cololetnih nli sa 30 polletnih naročnin—5 knji« KnjUL Matico ia pozlačena uro in voriiico. Za 39*aevih cololetnih «11 aa 70 polletnih i račnin-5 laaji« Knjii. Matico in kremi j ni gramofon in 12 izbranih piosc. Za 40 novih celoletnih aU sa SO polletnih i mčnha I knji« Knjii. Matico b veBkr dorv^ood Tjrpošrrkor, pisalni troj. Zo SO nov^a oololotnih oli sa 100 naročnin B knji« Knjii. Matice in alntn aro i« voriiico. Zo 78 novih cololetnih oli ae mM knjig Knjii. Matico b Za 20 novih celoletnih ali aa 40 polletnih nekaj!« Knjii. Matice b "Rogera Sihrer" namizni aeatav b "Foun-tsla Pen**. Za 28 navili celoletnih oli so SO petletnik no-ročnb S knjig Knjii. Motice b Carone Trpevrriter, piaobi atroj mole vrsšo. Za 30 novdi celoletnih oli sa SO petletnik na-ročnin—S knji« Knjii. Matico In Reming-na le Trate piaobi atroj. Zrn 100 novih celoletnih oli ao 200 nornčnin SJ»jl« Knjii. Matice ia ura b pratan s diamanten. Za ISO novik celolotnih ali so 300 . naročnin S knji« Knjii. Matice b U Touring Autosnobil, avtomobil Ft Zo 200 novih celoletnih oU ao 400 ■ naročnin—B knji« Knjii- Matico b mobii ^^m Vuk tekmovalec ima pravico, da lahko spremeni gornjo nagrade v sahtevo sa dobitan v gotovem denarja po dogovoru. Za vsak alučaj enakoati v tekmi se bodo dalo enako nagrade dvema aH vsč tekm** cem. J » » ZELO VA2NO JE, DA SI ZAPOMNIJO VSI. KI SE BODO PRIJAVILI ZA TEK 10, DA SE PRI T! TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZUA IN VSAK TKKM^ LEC MORA U POSLA TI CELO SVOTO UPRAVNIgTVU. To ae je odredilo vsled tefa, so nagrade Uko viaoke v kolikor jih dovoljuje sakon te svrhe. , C!tn,1'č,an4ct društva, ki ae tele udeležiti U tekme naj tokoj pišejo po potrebne no in knjižico sa nablraff3e novih naročnikov upravi Proaveto na naalov: PROSVETA, So. Lawndalo Ave., Chicago, nt, enako je nasloviti vaa piama in denarne poMljatve. ProtT*f [• J,Mtllinim Slo^ke narodne podporne jednote, ki Jo Isdaja v----- namene. Clanl Slovenske narodna podporne jednote ao veliko žrtvovali za razširjenje ■••■.•Kga km«a Prooveto Vo