Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 27 / Leto 80 / 3. julij 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 2-3 BRASLOVČE Str. 7 SLOVENSKE KONJICE Str. 5 Str. 18-19 ŠPORT Novi TEDNIK št. 27 4. 7. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 27 / Leto 79 / 4. julij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU KRONIKA Str. 14 Str. 16-17 GOSPODARSTVO PRIL OGA SPORED TOUR DE FRANCE 2024 Obeta se ena najzanimivejših izvedb ŠT. 27 4. JULIJ 2024 SPORED ŠT. 27 4. JULIJ 2024 »Vrhunec športnega poletja bodo vsekakor olimpijske igre« Sanja Modrić Melodije morja in sonca 2024: 43. festival prinaša 14 novih skladb PET. 5. 7. SOB. 6. 7. NED. 7. 7. PON. 8. 7. TOR. 9. 7. SRE. 10. 7. ČET. 11. 7. Str. 5 CELJE Str. 22-23 Str. 2-3 Gregor Jager, kuharski mojster in žirant v oddaji Mali šef Slovenije INTERVJU Bodo številne prireditve napolnile mesto? Prenovljena steza uspešno prestala krst V Celju je bilo na prenovljeni stezi državno prvenstvo v atletiki za članice in člane. Predstavniki domačega Atletskega društva Kladivar Celje niso razočarali. Prav nasprotno, nekateri so celo navdušili. »50 let je minilo od tedaj, ko smo v Celju prvi v Sloveniji dobili tartansko stezo. Že dvakrat smo jo zamenjali. Prav lepo se danes počutim na celjskem stadionu. V imenu društva se zahva- ljujem vsem, ki so nam pomagali, še zlasti Mestni občini Celje,« je povedal predsednik Kladivarja Stane Rozman. Kako prepoznati lažne avtovleke? Elektro Celje umaknilo vlogo za državno pomoč Foto: Nik Jarh SPORED PERO LOVŠIN: OBČUTEK IMAM, DA NAM VLADAJO SAMI NORCI Janja, Klavdija in Polonca ŠT. 27 3. JULIJ 2025 Bosanska serija Vem, kako dihaš Ena najodmevnejših TV-novosti poletja PET. 4. 7. SOB. 5. 7. NED. 6. 7. PON. 7. 7. TOR. 8. 7. SRE. 9. 7. ČET. 10. 7. Janja, Klavdija Janja, Klavdija Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Bosanska serija Vem, kako dihaš Najlepšim valčkom pripada največji poklon SPORED Nekdanje judoistke prijavile Fabjana policiji Str. 13 ŠPORT Dubravka Kalin, snovalka turističnega razvoja Slovenije Dolgotrajna oskrba: zamiki in skrbi za upravičence Delodajalci, delojemalci in upokojenci smo prvega julija začeli plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. V Celju jo bo izvajal Dom ob Savinji, pomembno vlogo pa bo imel tudi Center za socialno delo Celje. V tej ustanovi glede na prejeto število vlog že zdaj opozarjajo na kadrovsko stisko. Zaposleni predvidevajo, da bo prišlo do zamikov pri odločanju glede pravic. Skrbi jih tudi, da se ljudje v zapletenih v postopkih ne bodo znašli. Bo v Tepanju satelitski urgentni center? Obrisi novega naselja v Rakovljah Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 27, 3. julij 2025 AKTUALNO Glede na Zakon o dolgotrajni oskrbi je od 1. julija možno izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. Delo- dajalci, delojemalci in upokojenci smo prvega julija začeli plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Kaj pravzaprav pomeni dolgotrajna oskrba na domu in kako smo v Celju na to pripravljeni? SIMONA ŠOLINIČ Nove storitve za uporabnike, začetek plačevanja novega prispevka, a tudi številne nejasnosti Eno vidnejših vlog v dol- gotrajni oskrbi na sploh imajo centri za socialno delo, na našem območju je to CSD Celje s svojimi enotami po vsej regiji. Na celjskem centru za soci- alno delo je že zaposlena posebna ekipa svetovalcev, ki ljudem že svetujejo in bodo tudi odločali o pravi- cah, ki ljudem pripadajo po navedenem zakonu. Glede na prejeto število vlog CSD Celje že opozarja na ka- drovsko stisko. Zaposleni predvidevajo, da bo prišlo do zamikov pri odločanju glede pravic. Skrbi jih tudi, da se ljudje v zapletenih po- stopkih ne bodo znašli. CSD Celje je glede na vedno več nalog, ki mu jih prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi, moral temu primerno tudi or- ganizirati svoje delo. Spomni- mo, da so slovenski centri za socialno delo že več let, tudi pred sprejetjem Zakona o dol- gotrajni oskrbi, opozarjali na svojo kadrovsko stisko. Novi Zakon o dolgotrajni oskrbi jim je dodelil še več nalog. »Ocenjujemo, da je dodelje- no število osmih strokovnih delavcev ter dveh administra- tivnih delavk že v začetku prenizko. Naša ocena izhaja iz števila vlog in dnevnega šte- vila ljudi, ki pridejo na posvet ali nas pokličejo. Centri smo na podlagi Skupnosti CSD ves čas opozarjali, da nalog, ki jih zakon nalaga vstopnim točkam, s tako maloštevilnim kadrom ne bo mogoče opravi- ti. Odločanje o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe v vsa- kem konkretnem primeru ne zajema samo izdelave ocene upravičenosti na terenu ter izdaje odločbe,« pravijo na CSD Celje. Dela ni malo Svetovalec s centra za social- no delo bo vlagatelja tudi obi- skal v okolju, kjer biva. Po po- govoru bo naloga svetovalca, da s posebnim sistemom oce- njevanja ugotovi, v katero od petih kategorij po zakonodaji je vlagatelj uvrščen. »Nato bo o kategoriji upravičenosti pripra- vil pisno seznanitev vlagatelja. Če se bo slednji z navedbami in oceno strinjal, bo svetova- lec izdelal individualni načrt priporočenih storitev. Vse to delo bo podrejeno togim okvir- jem upravnega postopka, ki je predpisan za izdajo končnega dokumenta, to je odločbe o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe,« navajajo na celjskem centru za socialno delo. Dela tako ne bo malo. Na CSD Celje dodajajo še, da Zakon o dolgotrajni oskr- bi daje poseben poudarek izdelavi načrta priporočenih storitev. »V pogovoru sve- tovalci izvedo človekovo ži- vljenjsko zgodbo in potrebe z namenom priprave seznama priporočenih storitev. Tu se centrom porajajo vprašanja, ali bodo res lahko vsakega uporabnika skozi njegovo ži- vljenjsko situacijo usmerili k storitvam, ki jih resnično po- trebuje, in ali bodo te na voljo ter ne nazadnje, ali bodo na voljo v lokalni skupnosti, v kateri upravičenec biva, saj smo enote centrov po pokri- tostih posameznih storitev zelo različne,« opozarjajo na CSD Celje. Oskrba ni namenjena samo starejšim Na CSD Celje za Novi te- dnik še posebej poudarjajo, Pri prispevku za dol- gotrajno oskrbo pri za- poslenih in delodajalcih gre za odstotek od bruto plače, pri upokojencih pa za odstotek od neto po- kojnine. Država naj bi za dolgotrajno oskrbo letos porabila približno 180 mi- lijonov evrov od 255 mili- jonov evrov, ki bodo letos zbrani s prispevkom. Če bi v nekem letu ostal vi- šek sredstev, se bodo ta prenesla v naslednje ob- računsko leto in bodo na- menjena samo področju dolgotrajne oskrbe. Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo je CSD Celje, Opekarniška cesta 15a, informacije je možno dobiti tudi v drugih enotah celjskega centra za socialno delo. Informacije podajajo v času uradnih na telefonskih številkah 03/757 65 40, 03/757 65 01 ter na elektronskem naslovu do.csdcelje@gov.si. Na centrih so tudi na voljo obrazci vlog. (Foto: Andraž Purg) Ključna vloga centrov za socialno delo da dolgotrajna oskrba ni na- menjena samo starejšim, kot se v javnosti pogosto zmotno navaja. Gre namreč za sistem ukrepov in storitev, name- njen vsem posameznikom, starejšim od 18 let, ki so za- radi posledic bolezni, staro- sti, poškodb, invalidnosti ali pomanjkanja oziroma izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisni od pomoči drugih oseb. »Dolgo- trajna oskrba ne bo pokriva- la situacij, ko odvisnost od pomoči drugega traja le nek čas, na primer če si kdo zlomi kolk in ve, da šest mesecev ne bo mogel hoditi, potem pa bo lahko normalno živel. Tukaj ne gre za upravičenost do pravice do dolgotrajne oskrbe. Za takšne primere je ustrezna socialnovarstvena storitev pomoč na domu, ki se že vrsto let izvaja in ostaja Kaj prinaša dolgotrajna oskrba na domu? Dolgotrajna oskrba na domu za uporabnika pomeni, da bodo socialni oskrbovalci stori- tve izvajali na domu uporabni- ka. Gre za pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih in za zdravstveno nego. Te storitve niso plačljive kot je denimo že uveljavljena storitev pomoč na domu, kjer je glavna sofi nancerka občina. Ocenjevanje in število ur Kdo in v kakšnem obsegu bo upravičen do storitev dol- gotrajne oskrbe na domu, bo demence morda izgubila, bi jo zaradi povezave na daljavo lažje našli. Za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu sta ključni dve enoti strokovnjakov. Prva je enota za oskrbo, ki jo se- stavljajo tehnik zdravstvene nege, bolničarji, socialni oskr- bovalci, podporni izvajalci in prostovoljci. Druga je enota za ohranjanje samostojnosti, v kateri so diplomirani fi ziote- rapevt, delovni terapevt, mag. kineziologije, socialni delavec in socialni gerontolog. Vloga občine in Doma ob Savinji Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da je dolgotrajna oskr- ba na domu javna služba. To pomeni, da ima pri storitvah veliko vlogo tudi občina, v kateri uporabnik teh storitev živi. Občina mora izvajanje teh storitev spremljati, lahko bi ustanovila tudi javni zavod za opravljanje dolgotrajne oskrbe na domu ali podelila koncesijo na podlagi javnega razpisa. V Celju so se po številnih sestankih in glede na številne neznanke, ki jih zakon prina- ša, odločili dolgotrajno oskrbo na domu urediti s pogodbo z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je država, torej z Domom ob Savinji Celje. Ta za Prve odločbe naj bi bile po pričakovanjih ministrstva za solidarno prihodnost izdane jeseni, ko naj bi uporabniki že prejeli storitve, do katerih bodo upravičeni. Na ministr- stvu ocenjujejo, da se bodo uporabniki v prihodnjih nekaj letih postopoma odločali za dolgotrajno oskrbo na domu namesto v domu za starejše. Ne gre za storitev pomoči na domu Marsikdo z dolgotrajno oskr- bo na domu primerja storitev pomoči na domu, kar ni enako. Dolgotrajna oskrba na domu bo pokazal ocenjevalni postopek. Julija so nekatere nove naloge dobili tudi centri za socialno delo, ki so vstopne točke za uporabnike dolgotrajne oskr- be. Poleg svetovanja in nude- nja podpore bodo centri na osnovi ocenjevalne lestvice izdelali oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe na domu uporabnika in upravičenca ob izpolnjevanju pogojev uvrstili v eno od petih kategorij. Na podlagi teh kategorij bo odvi- sno, v kakšnem obsegu (od 20 do 110 ur na mesec) bo upo- rabnik upravičen do storitev dolgotrajne oskrbe na domu. zajemala še storitve za ohra- njanje samostojnosti, kjer gre za preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca in psihoso- cialno podporo, hkrati tudi za storitve postdiagnostične pod- pore osebam s sindromom de- mence. T udi tukaj bo število ur storitev odvisno od kategorije, v katero bo uporabnik uvrščen. E-oskrba, ki jo je v Celju že pred leti pilotno izvajal zdravstveni dom, pomeni storitve na dalja- vo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v doma- čem okolju. S takšno oskrbo bo zaznano, ali je oseba morda doma padla. Če bi se zaradi Dolgotrajno oskr- bo na domu bo v Celju izvajal Dom ob Savinji. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 27, 3. julij 2025 AKTUALNO ZADETKI 35 17 34 20 30 20 32 20 Dolgotrajna oskrba v obliki institucionalnega varstva bo namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo, obseg neposrednega izvajanja storitev pa bo dolo- čen s številom ur. Prav tako decembra bo na voljo dnevna dolgotrajna oskrba. Osnovni kriterij za vključitev oseb v to storitev bo, da se bodo uporabniki dnevno vračali domov, na primer iz Dnevnega centra v Domu ob Savinji. Dolgotrajna oskrba na domu bo lahko kombinirana z dnevno dolgotrajno oskrbo. Že vpeljana storitev s področja dolgotrajne oskrbe so oskrbovalci družinskega člana. CSD Celje je prejel nad- povprečno število vlog za oskrbovalca družinskega člana, do junija jih je bilo 390. »Večina starejših ljudi ima željo čim dlje ostati v domačem okolju, zato je pravica do izbire oskrbovalca družinskega člana dobrodošla za družine, ki z delnim plačilom za zgubljen dohodek zmorejo finančno shajati. Opozoriti velja, da gre za psihično in sčasoma tudi fizično zelo zahtevno delo. Ob naših obiskih družin smo zaznali veliko potrebo oskrbovalcev po pomoči, vsaj v obliki rednih razbremenilnih pogovorov in srečanj, če- sar jim v tem trenutku ne moremo zagotoviti,« dodajajo na CSD Celje. Na centru – glede novosti, da so lahko oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci – priča- kujejo, da bo število vlog v naslednjih mesecih zato še skokovito poraslo. še naprej v veljavi,« pojasnju- jejo na centru. Se bodo ljudje znašli? Hkrati še dodajajo, da jih skrbi, da se ljudje v zaple- tenih v postopkih ne bodo znašli. Kot omenjajo, se je v zadnjem mesecu to poka- zalo pri pravici do e-oskrbe. »Zakon je sicer poenostavil postopek za starejše od 80 let, izkazalo pa se je, da stro- kovne službe, kot so zdravni- ki in patronažne sestre, niso seznanjene s tem, kakšne na- loge v zvezi s tem zakonom so jim naložene, zato so lju- dje preusmerjeni od vrat do vrat.« »Do 20. junija smo preje- li že 80 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu. Dolgotraj- na oskrba predstavlja povsem nov sistem in z njim sovpa- dajo povsem novi delovni procesi, zato še niso posta- vljeni časovni normativi za zaposlene na tem področju. To pomeni, da danes še ne moremo vedeti, koliko ka- dra bomo potrebovali, da bi ljudje pravočasno prišli do pravic. Predvidevamo, da bo do zamikov pri odločanju za- gotovo prihajalo,« so nam še pojasnili na CSD Celje. Pomemben dostop do informacij CSD Celje sodeluje z vse- mi 17 občinami, za katere je krajevno pristojen, in ima vzpostavljen pretok informa- cij tudi z izvajalci dolgotraj- ne oskrbe. »Posebej inten- zivno sodelujemo z Domom ob Savinji v Celju, ki je s pripravami na dolgotrajno oskrbo vodilni v Sloveniji. V sodelovanju z občinami, za katere bo izvajal dolgotrajno oskrbo, je že zaposlil koordi- natorja dolgotrajne oskrbe. Nimamo na voljo podat- ka, ali so vse druge občine uspele podpisati pogodbe z izvajalci dolgotrajne oskrbe in kdaj bodo drugi izvajalci zaposlili koordinatorje dol- gotrajne oskrbe. Slednji so namreč ključnega pomena za uporabnike pri začetku uveljavljanja pravic, to je takrat, ko je o pravici do dolgotrajne oskrbe odlo- čeno,« navajajo na CSD Celje. Pojasnjujejo še, da je dol- gotrajna oskrba namenjena najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, do katerih in- formacije pogosto ne pride- jo: »V primeru vprašanj ali težav pri odločanju, katera pravica in katera vloga je zanje najprimernejša, po- zivamo, naj se uporabniki osebno ali po telefonu obr- nejo na našo vstopno toč- ko, kjer jim bomo pojasnili postopke. Izkazalo se je na- mreč, da ljudje ne vedo, ka- tero pravico bi potrebovali in katero vlogo naj oddajo ter ali je v nekem trenutku zanje (finančno) ugodneje, da še naprej prejemajo do- datek za pomoč in postrež- bo ter pomoč na domu.« Na centru še dodajajo, da gre za zapleten sistem, ki se ga ne da vzpostaviti čez noč. Zato vse prosijo za strpnost in potrpežlji- vost. Ekipa vstopne točke CSD Celje bo vložila vse napore, da bodo postopki potekali čim hitreje ter da bo sistem zaživel v korist vseh, ki potrebujejo dolgo- trajno oskrbo. celjsko občino že izvaja soci- alnovarstveno storitev pomoč družini na domu v skladu z Zakonom o socialnem var- stvu. »Vodstvo Doma ob Savi- nji Celje se kljub kadrovskim in drugim izzivom zaveda, da je treba podpreti začetek de- lovanja dolgotrajne oskrbe v našem okolju, zato je 2. aprila letos ministrstvu posredovalo vlogo za izdajo potrdila z iz- javo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje dolgotrajne oskr- be na domu.« O sklepu glede načina izvajanja dolgotrajne oskrbe na domu v mestni ob- čini Celje so celjski svetniki razpravljali pred dnevi in so sklep tudi sprejeli. Ta je tudi osnova za podpis pogodbe z Domom ob Savinji. Kaj pa financiranje? Glede financiranja storitve dolgotrajne oskrbe na domu za- kon navaja, da so pravice do te storitve financirane iz prispev- kov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, iz sredstev državnega proračuna in lastne udeležbe uporabnika. Storitve dolgotrajne oskrbe na domu naj tako ne bi bile financirane iz občinskega proračuna niti naj občina zanje ne bi bila dolžna doplačevati, pravijo v celjski ob- čini. Dodajajo, da ministrstvo predvideva, da do primanjkljaja sredstev ne bi smelo priti. In da zaenkrat še ne morejo napove- dati, kakšne finančne posledice bo uvedba dolgotrajne oskrbe na domu predstavljala za Me- stno občino Celje, temveč se bo to pokazalo šele med letom. »Prav tako zakon določa, da se z namenom razvoja novih sto- ritev in programov na področju dolgotrajne oskrbe, deinstituci- onalizacije in dolgožive druž- be ter krepitve storitev izvajajo tudi drugi ukrepi. Navedeni drugi ukrepi se lahko financi- rajo ali sofinancirajo iz držav- nega ali občinskega proračuna ali evropskih skladov. Glede na navedeno smo v proračunu za leto 2025 rezervirali sredstva v višini sto tisoč evrov.« Od prvega julija je lahko oskrbovalec družinskega člana tudi upokojenec. Tako kot drugi oskrbovalci družinskega člana bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače, poleg tega še delež pokojnine, ki mu pripada po Zakonu o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju. »Vodstvo Doma ob Savinji Celje se kljub kadrovskim in drugim izzivom zaveda, da je treba podpreti začetek delovanja dolgotrajne oskrbe v našem okolju, zato je 2. aprila letos ministrstvu posredovalo vlogo za izdajo potrdila z izjavo o izpolnjevanju pogojev za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu,« pravijo v Mestni občini Celje. »Danes še ne moremo vedeti, koliko kadra bomo potrebovali, da bi ljudje pravočasno prišli do pravic. Predvidevamo, da bo do zamikov pri odločanju zagotovo prihajalo,« pojasnjujejo na CSD Celje. »Tudi Dravinjska dolina potrebuje dobro organi- zirano urgentno službo, saj gre za razgiban teren z veliko prebivalci.« Dejan Verhovšek, direktor Zdravstvenega doma Slo- venske Konjice »Včasih narava rudarju pokaže, kako močna, neizprosna in nevarna je lahko. In v letošnjem januarju se je zgodilo prav to. Strašna tragedija je za vedno iz naše sredine iztr- gala naše sodelavce, očete, sinove, može, prijatelje.« Mag. Marko Mavec, gene- ralni direktor Premogovnika Velenje »Začeli smo z manjšimi zmogljivostmi, velikimi cilji in – kar je ključno – s predanimi ljudmi. V dvajsetih letih smo izvedli vrsto pomembnih naložb v prostore, stroje, znanje in predvsem v ljudi.« Branko Potočnik, direktor podjetja Aplast »Naš moto je, da čim več ljudi, predvsem otrok, spozna jezero in njegovo okolico ter se tako odma- kne od tehnologije, ki je dandanes velika težava.« Bojan Kočevar, predse- dnik Ribiške družine Celje »Vse strategije turizma v Celju in tudi Sloveniji kažejo, da pri nas pri- manjkuje majhnih butič- nih nastanitev, zato smo začeli razmišljati, da bi se tudi sami spopadli s to panogo.« Mateja Pavšer, solastnica turistične nastanitve Hiše Barbara Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 27, 3. julij 2025 GOSPODARSTVO Direktor podjetja Branko Potočnik: »V Aplastu smo prehodili izjemno pot. Začeli smo z manjšimi zmoglji- vostmi, velikimi cilji in – kar je ključ- no – s predanimi ljudmi. V dvajsetih letih smo izvedli vrsto pomembnih naložb v prostore, stroje, znanje in predvsem v ljudi.« V Aplastu poudarjajo, da so novo poslovno stav- bo zasnovali z mislijo na zaposlene in njihove potrebe. V sprejemnem prostoru so v velikem razstavnem prostoru na ogled postavili svoje naj- novejše in najbolj inova- tivne izdelke. Razvijanje podjetniških možnosti V Inkubatorju Savinjske regije so zaključili program Zero to Founder, s pomočjo katerega je 22 inovativnih podjetnikov in podjetnikov začetnikov nadgradilo poslovne ideje ter na- redilo konkretne korake k ustanovitvi ali rasti svojega podjetja. V intenzivnem šesttedenskem programu so udeleženci svoje podjetniške ideje razvijali s strukturiranimi srečanji in z mentoriranji, osre- dotočenimi na razvoj minimalno izvedljivega produkta, oblikovanje strategije »go-to-market«, na možnosti pridobivanja zagonskih sredstev ter pripravo in izvedbo kakovostne predstavitve po- slovne ideje. Program je v tem času združil 24 udeležencev, od tega ga dva nista uspešno kon- čala. Deloval je ob podpori izkušenih gostujočih podjetniških mentorjev z različnih področij in podjetniških mentorjev iz vrst Inkubatorja Sa- vinjske regije. Vrhunec programa je bil zaključni dogodek, na katerem so udeleženci svoje ideje predstavili pred komisijo in mediji. Najboljše tri podjetni- ške ideje so bile tudi denarno nagrajene, kar bo ekipam omogočilo še hitrejši napredek in razvoj njihovih projektov. Usposabljanje je bilo del Jav- nega razpisa za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpor- nih institucij za obdobje 2023–2025. Naložbo sta financirali Republika Slovenija in Evropska unija iz E vr ops k ega s klada za r egionalni r azv o j. SJ Aplast uradno odprl nove poslovne prostore Gradili z mislijo na potrebe zaposlenih Iz žalskega Aplasta, ki je tako v Sloveniji kot v Evropi eno pomembnejših podjetij na področju preoblikovanja plastičnih mas, izdelanih po postopku tehnologije rotoliv, so sporočili, da so uradno odprli novo poslovno stavbo. Kot pravijo, gre za pomemben mejnik v razvoju podjetja, saj so z novo stavbo končali petletna vlaganja v proizvodne zmo- gljivosti in druge poslovne prostore. Z željo po nenehnem razvoju in širitvi Aplast ves dobiček vlaga v nakup novih strojev in opreme. Pred tremi leti je z nakupom novih ze- mljišč poskrbel tudi za nemoten prostorski razvoj. JANJA INTIHAR Podjetje Aplast se je v dvaj- setih letih iz manjše delavni- ce v Petrovčah razširilo na 11 tisoč kvadratnih metrov veli- ke proizvodne in skladiščne prostore na Ložnici pri Žalcu. Na stavbe je namestil sončno elektrarno, eno največjih v občini Žalec, ki deluje s sku- pno močjo 1,1 MW. Zlasti v zadnjem desetletju so v Apla- stu izvedli vrsto pomembnih naložb. Med drugim so zgra- dili tehnološko napredno pro- izvodno halo za rotoliv, pre- novili varilnico in mlinarno, postavili novo orodjarno ter pripravili dve sodobni proi- zvodni hali, kjer bodo posto- poma uvajali robotske linije. Vse te pridobitve so jasna usmeritev podjetja v sodob- no, avtomatizirano in trajno- stno proizvodnjo, pravijo. Kupcem tudi razvojni partner Proizvodnja v Aplastu je opremljena po najvišjih stan- dardih, kar zagotavlja izdela- vo izdelkov visoke kakovosti in omogoča številne možno- sti za nadaljnjo rast in razvoj. Podjetje dobavlja izdelke raz- ličnim vejam industrije. Eno glavnih področij predstavljajo izdelki za gradnjo vodovo- dnih, komunalnih, elektro- in telekomunikacijskih omrežij. Aplastovi kanalizacijsko-revi- zijski jaški, vodomerni termo jaški, lovilci olj, čistilne napra- ve in zbiralniki za vodo posta- jajo nepogrešljiv del številnih svetovnih projektov, med ka- terimi jih je veliko v avtomo- bilski industriji. S programom posod za pitno in odpadno vodo sodeluje tudi z največji- mi proizvajalci avtodomov v Evropi. Na področju ravnanja z odpadki je s podzemnimi zbiralniki ECOdip prisoten v zahodni in severni Evropi, vedno bolj pa tudi v številnih slovenskih občinah. Večina izdelkov je rezultat lastnega razvoja. Rast podjetja, ki je izvozno naravnano, je opazna na ve- čini njegovih glavnih trgov, še posebej na trgih Nemčije, Av- strije, Nizozemske, Norveške, Hrvaške, Španije in Danske. S prodajo v malo več kot tride- set držav ustvari že več kot 60 odstotkov prihodkov. Kot po- udarjajo v podjetju, kupcem ne nudijo samo izdelkov in storitev, ampak so tudi njihov razvojni partner. Z lastnim raz- iskovalnim oddelkom, orod- jarno, montažno delavnico in nenehnim preverjanjem kako- vosti izdelkov zagotavlja tržno prednost in prepoznavnost na vedno bolj konkurenčnem trgu doma in v tujini. Uspešna vsa skupina Aplast je del večje skupi- ne v lasti Mirana Zagožna, v kateri so še podjetja Jakob Holding, Vodoplast promet in Zagožen. Vsa poslujejo zelo uspešno, njihov lastnik se že več let uvršča na lestvico sto- tih najbogatejših slovenskih podjetnikov. Podatki, kako je Aplast posloval lani, še niso javno objavljeni, predlani je imel 12,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 1,7 milijona evrov čistega dobička. Podjetje Zagožen je lani ustva- rilo malo več kot 20 milijonov evrov čistih prihodkov od pro- daje in kar 5,8 milijona evrov čistega dobička, kar je največ v zadnjih petih letih. Foto: arhiv Aplasta V prispevku z naslovom Veliko vprašanj malih del- ničarjev, ki je bil v Novem tedniku objavljen 19. juni- ja, je bilo navedenih več tr- ditev predsednika društva Malih delničarjev Sloveni- je (MDS), gospoda Rajka Stankovića, ki po našem mnenju zahtevajo pojasni- lo, saj vsebujejo netočne ali zavajajoče informacije, ki lahko bralce in vlagatelje zavedejo ter ustvarijo na- pačno predstavo o ravnanju uprave družbe Unior, d. d. 1. Glede kratkoročnega dolga in obrestnih mer Gospod Stanković v član- ku izrazi dvom o odgovoru uprave, češ da »težko ver- jame«, da se obrestna mera po preknjiženju posojil iz dolgoročnih v kratkoročne ni spremenila. S tem posre- dno namiguje, da je uprava podala neresnično informa- cijo. To odločno zavračamo. Uprava je na skupščini delni- čarjev natančno in transpa- rentno pojasnila, da so bile obveznosti preknjižene iz dolgoročnih v kratkoročne zaradi zahtev mednarodnih računovodskih standardov in ne kot posledica prekini- tve ali spremembe kreditnih pogodb. Zato iz tega naslova ni prišlo do nikakršne spre- membe obrestnih mer. Vse informacije, ki jih je uprava predstavila, so torej resnič- ne in temeljijo na dejstvih ter dokumentirani komunikaciji z bankami. 2. Glede prodaje Štore Steel in domnevne favori- zacije kupca V članku je navedeno, da naj bi NLB, ki je v postopku nastopala kot agent, favo- rizirala enega od ponudni- kov (SIJ). To razumemo kot osebno mnenje predsednika MDS, vendar želimo pouda- riti, da so vsi člani konzor- cija, vključno z Uniorjem, redno spremljali prodajni postopek in bili seznanjeni z vsemi prispelimi ponudba- mi. Ko je edini preostali po- nudnik od nakupa dokončno odstopil, so se konzorcijski partnerji odločili, da ne gre- do takoj v nov prodajni po- stopek. 3. Glede izjave predsedni- ka uprave o nadaljnji pro- daji deleža v družbi Štore Steel V članku je zapisano, da je bil gospod Stanković presene- čen nad izjavo predsednika uprave, da Unior trenutno ne prodaja svojega deleža, saj naj bi januarja letos podal dru- gačno izjavo. Pojasnjujemo, da je delež Uniorja v družbi Štore Steel še vedno napro- daj, a da tako januarja kot v času skupščine niso potekale nobene konkretne prodajne dejavnosti. Izjava, podana na skupščini, da Unior trenutno deleža ne prodaja, je bila v celoti skladna z dejanskim stanjem. 4. Glede vprašanj o doka- pitalizaciji V zvezi z navedbo, da naj bi delničarji na skupščini ostali brez odgovorov glede načrto- vane dokapitalizacije, pou- darjamo: uprava je pojasnila, da je v zaključni fazi priprava strateškega poslovnega načrta za obdobje 2025–2031. Sledi priprava neodvisnega pregle- da poslovanja (ang. Indepen- dent Business Review), ki ga bo izvedla zunanja revizijska hiša. V kolikor bosta tako strateški načrt kot poročilo revizorja potrdila, da je do- kapitalizacija potrebna, bo uprava pripravila predlog do- kapitalizacije in ga v primeru potrditve s strani nadzornega sveta predložila v obravna- vo skupščini delničarjev. O končni odločitvi o dokapitali- zaciji, tako o višini kot načinu morebitne dokapitalizacije, bodo tako odločali izključ- no delničarji in ne uprava. Takšno pojasnilo je bilo na skupščini jasno in korektno predstavljeno. Zaključek Uprava Unior, d. d., odloč- no podpira odprto komuni- kacijo z vsemi delničarji. V dobro ugleda družbe priča- kujemo, da bodo tudi javne izjave o poteku skupščine podane odgovorno in na podlagi preverjenih dejstev, ne pa v obliki namigovanj ali poskusov diskreditacije. Naš cilj ostaja jasen in en sam, s strokovnimi in z odločnimi ukrepi zagotoviti dolgoročno rast ter uspešnost poslovanja podjetja Unior. S spoštovanjem, uprava Uniorja, d. d. Odgovor Uniorjeve uprave na prispevek Veliko vprašanj malih delničarjev Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 27, 3. julij 2025 GOSPODARSTVO Direktor podjetja Branko Potočnik: »V Aplastu smo prehodili izjemno pot. Začeli smo z manjšimi zmoglji- vostmi, velikimi cilji in – kar je ključ- no – s predanimi ljudmi. V dvajsetih letih smo izvedli vrsto pomembnih naložb v prostore, stroje, znanje in predvsem v ljudi.« V Aplastu poudarjajo, da so novo poslovno stav- bo zasnovali z mislijo na zaposlene in njihove potrebe. V sprejemnem prostoru so v velikem razstavnem prostoru na ogled postavili svoje naj- novejše in najbolj inova- tivne izdelke. Razvijanje podjetniških možnosti V Inkubatorju Savinjske regije so zaključili program Zero to Founder, s pomočjo katerega je 22 inovativnih podjetnikov in podjetnikov začetnikov nadgradilo poslovne ideje ter na- redilo konkretne korake k ustanovitvi ali rasti svojega podjetja. V intenzivnem šesttedenskem programu so udeleženci svoje podjetniške ideje razvijali s strukturiranimi srečanji in z mentoriranji, osre- dotočenimi na razvoj minimalno izvedljivega produkta, oblikovanje strategije »go-to-market«, na možnosti pridobivanja zagonskih sredstev ter pripravo in izvedbo kakovostne predstavitve po- slovne ideje. Program je v tem času združil 24 udeležencev, od tega ga dva nista uspešno kon- čala. Deloval je ob podpori izkušenih gostujočih podjetniških mentorjev z različnih področij in podjetniških mentorjev iz vrst Inkubatorja Sa- vinjske regije. Vrhunec programa je bil zaključni dogodek, na katerem so udeleženci svoje ideje predstavili pred komisijo in mediji. Najboljše tri podjetni- ške ideje so bile tudi denarno nagrajene, kar bo ekipam omogočilo še hitrejši napredek in razvoj njihovih projektov. Usposabljanje je bilo del Jav- nega razpisa za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpor- nih institucij za obdobje 2023–2025. Naložbo sta financirali Republika Slovenija in Evropska unija iz E vr ops k ega s klada za r egionalni r azv o j. SJ Aplast uradno odprl nove poslovne prostore Gradili z mislijo na potrebe zaposlenih Iz žalskega Aplasta, ki je tako v Sloveniji kot v Evropi eno pomembnejših podjetij na področju preoblikovanja plastičnih mas, izdelanih po postopku tehnologije rotoliv, so sporočili, da so uradno odprli novo poslovno stavbo. Kot pravijo, gre za pomemben mejnik v razvoju podjetja, saj so z novo stavbo končali petletna vlaganja v proizvodne zmo- gljivosti in druge poslovne prostore. Z željo po nenehnem razvoju in širitvi Aplast ves dobiček vlaga v nakup novih strojev in opreme. Pred tremi leti je z nakupom novih ze- mljišč poskrbel tudi za nemoten prostorski razvoj. JANJA INTIHAR Podjetje Aplast se je v dvaj- setih letih iz manjše delavni- ce v Petrovčah razširilo na 11 tisoč kvadratnih metrov veli- ke proizvodne in skladiščne prostore na Ložnici pri Žalcu. Na stavbe je namestil sončno elektrarno, eno največjih v občini Žalec, ki deluje s sku- pno močjo 1,1 MW. Zlasti v zadnjem desetletju so v Apla- stu izvedli vrsto pomembnih naložb. Med drugim so zgra- dili tehnološko napredno pro- izvodno halo za rotoliv, pre- novili varilnico in mlinarno, postavili novo orodjarno ter pripravili dve sodobni proi- zvodni hali, kjer bodo posto- poma uvajali robotske linije. Vse te pridobitve so jasna usmeritev podjetja v sodob- no, avtomatizirano in trajno- stno proizvodnjo, pravijo. Kupcem tudi razvojni partner Proizvodnja v Aplastu je opremljena po najvišjih stan- dardih, kar zagotavlja izdela- vo izdelkov visoke kakovosti in omogoča številne možno- sti za nadaljnjo rast in razvoj. Podjetje dobavlja izdelke raz- ličnim vejam industrije. Eno glavnih področij predstavljajo izdelki za gradnjo vodovo- dnih, komunalnih, elektro- in telekomunikacijskih omrežij. Aplastovi kanalizacijsko-revi- zijski jaški, vodomerni termo jaški, lovilci olj, čistilne napra- ve in zbiralniki za vodo posta- jajo nepogrešljiv del številnih svetovnih projektov, med ka- terimi jih je veliko v avtomo- bilski industriji. S programom posod za pitno in odpadno vodo sodeluje tudi z največji- mi proizvajalci avtodomov v Evropi. Na področju ravnanja z odpadki je s podzemnimi zbiralniki ECOdip prisoten v zahodni in severni Evropi, vedno bolj pa tudi v številnih slovenskih občinah. Večina izdelkov je rezultat lastnega razvoja. Rast podjetja, ki je izvozno naravnano, je opazna na ve- čini njegovih glavnih trgov, še posebej na trgih Nemčije, Av- strije, Nizozemske, Norveške, Hrvaške, Španije in Danske. S prodajo v malo več kot tride- set držav ustvari že več kot 60 odstotkov prihodkov. Kot po- udarjajo v podjetju, kupcem ne nudijo samo izdelkov in storitev, ampak so tudi njihov razvojni partner. Z lastnim raz- iskovalnim oddelkom, orod- jarno, montažno delavnico in nenehnim preverjanjem kako- vosti izdelkov zagotavlja tržno prednost in prepoznavnost na vedno bolj konkurenčnem trgu doma in v tujini. Uspešna vsa skupina Aplast je del večje skupi- ne v lasti Mirana Zagožna, v kateri so še podjetja Jakob Holding, Vodoplast promet in Zagožen. Vsa poslujejo zelo uspešno, njihov lastnik se že več let uvršča na lestvico sto- tih najbogatejših slovenskih podjetnikov. Podatki, kako je Aplast posloval lani, še niso javno objavljeni, predlani je imel 12,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 1,7 milijona evrov čistega dobička. Podjetje Zagožen je lani ustva- rilo malo več kot 20 milijonov evrov čistih prihodkov od pro- daje in kar 5,8 milijona evrov čistega dobička, kar je največ v zadnjih petih letih. Foto: arhiv Aplasta V prispevku z naslovom Veliko vprašanj malih del- ničarjev, ki je bil v Novem tedniku objavljen 19. juni- ja, je bilo navedenih več tr- ditev predsednika društva Malih delničarjev Sloveni- je (MDS), gospoda Rajka Stankovića, ki po našem mnenju zahtevajo pojasni- lo, saj vsebujejo netočne ali zavajajoče informacije, ki lahko bralce in vlagatelje zavedejo ter ustvarijo na- pačno predstavo o ravnanju uprave družbe Unior, d. d. 1. Glede kratkoročnega dolga in obrestnih mer Gospod Stanković v član- ku izrazi dvom o odgovoru uprave, češ da »težko ver- jame«, da se obrestna mera po preknjiženju posojil iz dolgoročnih v kratkoročne ni spremenila. S tem posre- dno namiguje, da je uprava podala neresnično informa- cijo. To odločno zavračamo. Uprava je na skupščini delni- čarjev natančno in transpa- rentno pojasnila, da so bile obveznosti preknjižene iz dolgoročnih v kratkoročne zaradi zahtev mednarodnih računovodskih standardov in ne kot posledica prekini- tve ali spremembe kreditnih pogodb. Zato iz tega naslova ni prišlo do nikakršne spre- membe obrestnih mer. Vse informacije, ki jih je uprava predstavila, so torej resnič- ne in temeljijo na dejstvih ter dokumentirani komunikaciji z bankami. 2. Glede prodaje Štore Steel in domnevne favori- zacije kupca V članku je navedeno, da naj bi NLB, ki je v postopku nastopala kot agent, favo- rizirala enega od ponudni- kov (SIJ). To razumemo kot osebno mnenje predsednika MDS, vendar želimo pouda- riti, da so vsi člani konzor- cija, vključno z Uniorjem, redno spremljali prodajni postopek in bili seznanjeni z vsemi prispelimi ponudba- mi. Ko je edini preostali po- nudnik od nakupa dokončno odstopil, so se konzorcijski partnerji odločili, da ne gre- do takoj v nov prodajni po- stopek. 3. Glede izjave predsedni- ka uprave o nadaljnji pro- daji deleža v družbi Štore Steel V članku je zapisano, da je bil gospod Stanković presene- čen nad izjavo predsednika uprave, da Unior trenutno ne prodaja svojega deleža, saj naj bi januarja letos podal dru- gačno izjavo. Pojasnjujemo, da je delež Uniorja v družbi Štore Steel še vedno napro- daj, a da tako januarja kot v času skupščine niso potekale nobene konkretne prodajne dejavnosti. Izjava, podana na skupščini, da Unior trenutno deleža ne prodaja, je bila v celoti skladna z dejanskim stanjem. 4. Glede vprašanj o doka- pitalizaciji V zvezi z navedbo, da naj bi delničarji na skupščini ostali brez odgovorov glede načrto- vane dokapitalizacije, pou- darjamo: uprava je pojasnila, da je v zaključni fazi priprava strateškega poslovnega načrta za obdobje 2025–2031. Sledi priprava neodvisnega pregle- da poslovanja (ang. Indepen- dent Business Review), ki ga bo izvedla zunanja revizijska hiša. V kolikor bosta tako strateški načrt kot poročilo revizorja potrdila, da je do- kapitalizacija potrebna, bo uprava pripravila predlog do- kapitalizacije in ga v primeru potrditve s strani nadzornega sveta predložila v obravna- vo skupščini delničarjev. O končni odločitvi o dokapitali- zaciji, tako o višini kot načinu morebitne dokapitalizacije, bodo tako odločali izključ- no delničarji in ne uprava. Takšno pojasnilo je bilo na skupščini jasno in korektno predstavljeno. Zaključek Uprava Unior, d. d., odloč- no podpira odprto komuni- kacijo z vsemi delničarji. V dobro ugleda družbe priča- kujemo, da bodo tudi javne izjave o poteku skupščine podane odgovorno in na podlagi preverjenih dejstev, ne pa v obliki namigovanj ali poskusov diskreditacije. Naš cilj ostaja jasen in en sam, s strokovnimi in z odločnimi ukrepi zagotoviti dolgoročno rast ter uspešnost poslovanja podjetja Unior. S spoštovanjem, uprava Uniorja, d. d. Odgovor Uniorjeve uprave na prispevek Veliko vprašanj malih delničarjev Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 27, 3. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV V času, ko se slovenski zdravstveni sistem sooča z vedno večjimi pritiski zaradi naraščajočih potreb po bolj dostopni nujni medicinski pomoči, se je mi- nistrstvo za zdravje odločilo za temeljito reorgani- zacijo področja nujne medicinske oskrbe. Načrtuje vzpostavitev mreže 15 satelitskih urgentnih centrov (SUC), ki bodo razbremenili obstoječe in izboljšali dostopnost nujne medicinske oskrbe na lokalni ravni. V krajih Dravinjske doline si prizadevajo, da bi drža- va SUC zagotovila tudi v Tepanju – manjšem naselju med Slovenskimi Konjicami in Slovensko Bistrico, saj bi v njem lahko zagotavljali hitro in učinkovito zdravstveno oskrbo za približno 65 tisoč prebivalcev občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica. BARBARA FURMAN Satelitski urgentni centri so predvideni v zdravstvenih domovih: Kočevje, Postojna, Tolmin, Sežana, Idrija, Ilirska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Kranj, Velenje, Litija, Črnomelj, Škofja Loka, Domžale. Prostorsko gledano bodo največji satelitski centri v Kranju, Domžalah in Vele- nju. Vsi trije bodo zagota- vljali tudi neprekinjeno zdra- vstveno varstvo za otroke. V Pesju odpravili posledice plazov VELENJE – V velenjski lokalni skupnosti se je v predlanskih poplavah sprožilo več plazov. Njihova sanacija je dolgotrajna in fi nančno zahtevna. Nekaj plazov je občina že zaščitila, med drugim je uspela dokončno odpraviti uničujoče posledice plazov, ki sta na območju Podgorja v krajevni skupnosti Pesje poškodovala dva cestna odseka. Kot so sporočili iz velenjske občinske uprave, so na cestnem odseku Postrpinek–Mlačnik plazovito območje stabilizirali z gradnjo 34 metrov dolge kamnite zložbe na zgornji strani ceste. Na spodnji strani cestišča so vgradili jeklene profi le ter uredili še voziščno konstruk- cijo in bankine. Tudi ob cesti Rdečnik–Špeh so zgradili 42 metrov dolgo kamnito zložbo ter za dodatno stabilizacijo namestili 26 globokih pilotov. Ob koncu sanacijskih del so ta cestni odsek še asfaltirali. Mestna občina Velenje naj bi med letoma 2024 in 2028 za sanacijo plazov namenila pri- bližno 16 milijonov evrov. »Do zdaj smo od države prejeli približno 3 milijone evrov, preo- stala sredstva bomo pridobivali postopoma na podlagi oddanih zahtevkov in pripravljenih projektov. Lani smo za sanacijo plazov namenili približno 2,5 milijona evrov, letos smo v ta namen zagotovili 6 milijonov evrov. Sanacijo plazov bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih,« napovedujejo v velenjski občinski upravi. BF Prenovljena cestna odseka so predali namenu v začetku tedna. (Foto: MOV) SLOVENSKE KONJICE – Da bi bila nujna medicinska pomoč bliže domu Bo v Tepanju satelitski urgentni center? poudarja konjiški župan Dar- ko Ratajc. Svetniška skupina Svoboda Slovenske Konjice je oblikova- la pobudo, s katero je podprla prizadevanja za umestitev SUC v konjiško krajevno skupnost Tepanje. V sodelovanju je moč »Pobudo smo oblikovali zara- di odgovornosti, solidarnosti in skrbi za ljudi, saj mora biti nuj- na medicinska pomoč dosto- pna vsem ljudem,« je poudarila Mateja Artič Slemenšek, vodja konjiške svetniške skupine Svo- boda, in pojasnila, da je bilo Tepanje na podlagi strokovnih analiz prepoznano kot najbolj primerna lokacija zaradi bližine avtoceste in zato, ker Tepanje leži na stičišču več občin. Omenjeno pobudo so pod- prli župani občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. To je po besedah Mateje Artič Sle- menšek jasen znak, da širša lokalna skupnost prepoznava pomen dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe. »Ureditev satelitskega urgentnega cen- tra je v veliki meri odvisna od pravočasnega in usklajenega sodelovanja občin, saj nobena posamezna občina nima na voljo dovolj kadrovskih in fi - nančnih virov za izvedbo tako zahtevnega projekta. Ključna bosta skupno načrtovanje ter pravočasna prijava na razpise ministrstva za zdravje za sofi - nanciranje gradnje manjšega urgentnega centra v Tepanju,« je dodala. Satelitski urgentni center v T epanju naj bi pokrival občine Slovenske Konjice, Zre- če, Vitanje, Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica. Kaj zagotavlja SUC? Kot je pojasnil mag. Dejan Verhovšek, direktor Zdra- vstvenega doma Slovenske Ko- njice, bo zdravstveno osebje v satelitskem urgentnem centru bolnikom zagotavljalo nujno medicinsko pomoč in osnovno diagnostiko ter nekatere tera- pevtske storitve. V omejenem obsegu bodo zagotavljali tudi rentgenske preiskave. Za opra- vljanje slednjih bodo potrebo- vali radiološke inženirje, ne pa tudi zdravnikov radiologov. Tudi drugi zdravniki bodo na- mreč ob dodatnem izobraževa- nju lahko opravljali rentgensko diagnostiko. Ker specialistov urgentne medicine v naši državi pri- manjkuje, bi morala država po Verhovškovem mnenju za- gotoviti pogoje za sistematič- no izobraževanje specialistov urgentne medicine. Vzpostavitev SUC bo zago- tovo vplivala na reorganiza- cijo trenutnih dežurnih mest Konjiški župan Darko Ratajc ocenju- je, da bo preteklo še veliko vode do vzpostavitve prepotrebne mreže ur- gentnih centrov. (Foto: Andraž Purg) Dejan Verhovšek, direktor Zdra- vstvenega doma Slovenske Konjice (Foto: osebni arhiv) Mateja Artič Slemenšek, vodja svetniške skupine Svoboda v konji- škem občinskem svetu (Foto: osebni arhiv) v zdravstvenih domovih. »Ko se pogovarjamo o želeni ume- stitvi satelitskega urgentnega centra v Tepanju, pomeni, da bi bila nanj vezana zdravstvena domova v Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici. Trenutno so v obeh zavodih organizira- ni dežurne ambulante, vozila urgentnega zdravnika in nuj- na reševalna vozila. Vsekakor to območje še kako potrebuje dobro organizirano urgentno službo, saj gre za razgiban teren z veliko prebivalci,« še poudarja direktor konjiškega zdravstvenega doma. Prizadevanja za ureditev satelitskih oziroma manjših urgentnih centrov imajo dol- go brado, saj je pred približno desetimi leti takratna vlada sprejela prvi predlog lokacij prihodnjih satelitskih urgen- tnih centrov. A je predlog več let ostal v predalu. Bližje domu Ministrstvo za zdravje je konec lanskega leta pripravilo nov predlog, v katerem je pred- videlo 15 satelitskih urgentnih centrov. Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupnik bo uvedba satelitskih centrov omogočila takojšnjo nujno in kakovostno obravna- vo bolnikov bližje njihovemu domu. Ker je bilo v prvem predlogu predvideno, da bo SUC tudi v Slovenski Bistrici, v drugem predlogu pa je umaknjen s seznama, se je Občina Sloven- ske Konjice povezala z bistri- ško pri prizadevanjih, da bi s ministrstvo za zdravje skupaj prepričali, da satelitski urgen- tni center v krajih Dravinjske doline še kako potrebujejo. »Sestankovali smo z držav- nim sekretarjem na ministr- stvu za zdravje. Zavedamo se, da gre za zahteven in dol- gotrajen projekt, ki bo najbrž uresničen šele čez nekaj let, a si je zanj vredno prizadevati,« Manjši satelitski urgentni centri bodo razbremenili pritisk na večje, ki delujejo pod okriljem bolnišnic. (Foto: Andraž Purg) Tisti zdravstveni domovi, ki ne bodo imeli statusa sa- telitskega urgentnega centra, bodo do dokončne vzpostavi- tve nove mreže nujne medi- cinske pomoči ohranili nepre- kinjeno zdravstveno varstvo, če ga izvajajo, so sporočili z ministrstva za zdravje. Ministrstvo za zdravje poleg 12 obstoječih velikih urgen- tnih centrov predvideva usta- novitev 15 malih satelitskih urgentnih centrov, ki bodo tako kadrovsko kot tudi teh- nično opremljeni za takojšnjo obravnavo akutno bolnih. Za njihovo ureditev je država zagotovila malo več kot 25 milijonov evrov, od tega 13 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev, 12 milijonov evrov iz državnega proračuna. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 27, 3. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Temeljni kamen, simbolično vreden 25 milijonov evrov CELJE – Celjska občina je z Direkcijo RS za vode na Teharski cesti v Celju po- ložila temeljni kamen ob izvajanju ključnih projek- tov za zmanjšanje poplav- ne ogroženosti v Celju. Gre za celovit projekt, v sklopu katerega gre za ureditve na petih vodotokih, Ločnici, Koprivnici, Dajnici, Voglaj- ni in Savinji. Znano je, da izvajalci že izvajajo dela za zamenjavo mostov ob Teharski cesti in na Polulah, kjer bo stari most ostal odprt do gradnje novega, medtem ko je na Te- harski cesti most za promet zaprt. Celoten projekt proti- poplavnih ureditev zajema med drugim še vodno-go- spodarske ureditve na Loč- nici v Zagradu, na potoku Dajnica na območju Šmar- jete pri Celju in Škofje vasi ter na potoku Koprivnica s pritoki na območju Dobro- ve. Izvedba vseh ukrepov bo omogočila poplavno zaščito za več kot 2 tisoč prebival- cev. »Z državo na tem področju odlično sodelujemo, v za- dnjih dveh letih smo dosegli kar nekaj mejnikov,« je ob položitvi temeljnega kamna dejal župan Celja Matija Ko- vač. Prisoten je bil tudi mini- ster za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je dejal, da so vsi ukrepi zdaj usmerjeni v rešitve, ki so trajne in odpor- ne na podnebne spremembe: »Trenutno izvajamo pet pro- jektov iz načrta za okrevanje in odpornost v Celju v sku- pni vrednosti 25 milijonov evrov.« Ob tem je poudaril zavzetost županov in občin pri tako velikih projektih ter izrazil zadovoljstvo nad do- brim sodelovanjem z Mestno občino Celje. SŠol Premogovnik Velenje letos obeležuje 150 let delo- vanja. Častitljiva obletnica prebivalce Šaleške doline spominja na generacije rudarjev, ki so s svojim delom, pogumom in tovarištvom soustvarjali podobo regije ter pomembno prispevali k razvoju slovenske energeti- ke. Kar 151 jih je med rudarjenjem izgubilo življenje, vsem so se poklonili z minuto molka, še letos naj bi jim postavili spominsko obeležje. Pomemben jubilej velenjskega premogovništva so minuli konec tedna obeležili v duhu rudarstva, tradicije in skupnosti ter s tradicionalnim Skokom čez kožo. Častni skok je iz- vedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak. BARBARA FURMAN VELENJE – V rudarsko skupnost letos sprejeli 33 novincev Začetki organiziranega pridobivanja premoga v Ve- lenju segajo v leto 1887, ko so rudarji izkopali 3.500 ton premoga. Skoraj sto let je nato minilo do največjega razmaha proizvodnje v 80. letih minulega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odko- pe in drugo sodobno opremo, proizvodnja pa se je skokovi- to povečala in se med letoma 1981 in 1986 povzpela nad 5 milijonov ton nakopanega premoga letno. 151 žrtev rudarjenja »Delo v premogovniku da- nes se je zelo spremenilo, saj so sodobna tehnologija in oprema, transportni sistemi in digitalno vodenje nadome- stili večino fi zičnega napora, a temeljne vrednote, kot so strokovnost, zanesljivost in pogum, ostajajo nespreme- njene. Zato delo rudarja ni le poklic, temveč je precej več od tega, je način življenja, ki zah- teva predanost, znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogoča- jo preživetje v spopadu s sila- mi narave,« je v slavnostnem nagotovu poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Zbrani so Izvedba projekta Dodatni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti celjski občini temelji na sporazumu občine z Direkcijo RS za vode. Končan mora biti do sredine prihodnjega leta. (Foto: MOC/Gregor Katič) se spomnili vseh, ki so v pre- mogovniku izgubili življenje. Poklonili so se jim z minuto molka. »Včasih se zgodi, da narava rudarju pokaže, kako močna, neizprosna in nevarna je lah- ko. In v letošnjem januarju se je zgodilo prav to. Strašna tragedija je za vedno iz naše sredine iztrgala naše sodelav- ce, očete, sinove, može, prija- telje. Sandi Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik se iz globin podzemlja niso vrnili. V zgo- dovini premogovnika je bilo 151 rudarjev, ki jim je rudarje- nje dajalo kruh za življenje, a je njihovo življenje tudi odvze- lo,« je dodal Mavec. V spomin vsem, ki so iz- gubili življenje v velenjskem premogovniku, bodo na ob- močju Muzeja premogovni- štva Slovenije letos postavili spominsko obeležje kot trajen (o)pomnik najvišjega davka, ki ga je skozi zgodovino zah- tevalo rudarjenje v Šaleški dolini. Do zadnjega atoma moči Letošnje leto je za Premo- govnik Velenje še posebej zahtevno, saj so zaradi janu- arskega tragičnega dogodka v prvi polovici leta obratovali s samo enim odkopom. Vendar po besedah generalnega direk- torja letošnja načrtovana koli- čina izkopanega premoga ni ogrožena. »Rudarji so ponov- no dokazali svojo neomajnost, še posebej se je izkazala naša elitna skupina jamskih reše- valcev. Ob tragični nesreči so se trudili do zadnjega atoma moči – ne le z izjemnimi silami narave, temveč tudi z omejitva- mi časa. Srčno in pogumno so vstopali v nevarnost, ne da bi oklevali, ker so želeli rešiti svo- je tovariše. Ob tej priložnosti bi rad izrekel iskreno zahvalo vsem pogumnim rudarjem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo lahko odkop sanirali in proizvodnjo ponovno varno zagnali.« Ob tem se je mag. Marko Mavec še posebej za- hvalil jamskim reševalcem. Že skoraj 4 tisoč novincev Dan rudarjev, ki ga obeležu- jemo 3. julija, je največji pra- znik za vse, ki so povezani s premogovništvom ter živijo in delajo v Šaleški dolini. Do da- nes so v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.970 novincev, dijake rudarske, stroj- ne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije. Na sobotnem tradicionalnem Skoku čez kožo so jih sprejeli 33. Naziv častnega skakalca je Premogovnik Velenje letos po- delil ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku. Po izobrazbi je krajinski arhitekt in prejemnik nagrade za življenj- sko delo Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Kot je na- vedeno v obrazložitvi, njegovo poklicno pot zaznamuje globo- ko spoštovanje do prostora in do ljudi, ki so ga soustvarjali z delom, žulji in s pogumom. Njegovo geslo se glasi: »Z roko v roki tradicija in znanje – v rudniku raste novo spozna- nje. Na temeljih znanih veščin in sodobnih tehnologij, z vizijo prihodnosti – gremo naprej.« Foto: Matija Marinšek Letošnja prireditev Skok čez kožo je bila že 64. zapovrstjo. Častni skok je izvedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Žrtvam rudarskih nesreč so se poklonili z minuto molka. Svečano, a tudi ganljivo Svečano, a tudi ganljivo Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 27, 3. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Temeljni kamen, simbolično vreden 25 milijonov evrov CELJE – Celjska občina je z Direkcijo RS za vode na Teharski cesti v Celju po- ložila temeljni kamen ob izvajanju ključnih projek- tov za zmanjšanje poplav- ne ogroženosti v Celju. Gre za celovit projekt, v sklopu katerega gre za ureditve na petih vodotokih, Ločnici, Koprivnici, Dajnici, Voglaj- ni in Savinji. Znano je, da izvajalci že izvajajo dela za zamenjavo mostov ob Teharski cesti in na Polulah, kjer bo stari most ostal odprt do gradnje novega, medtem ko je na Te- harski cesti most za promet zaprt. Celoten projekt proti- poplavnih ureditev zajema med drugim še vodno-go- spodarske ureditve na Loč- nici v Zagradu, na potoku Dajnica na območju Šmar- jete pri Celju in Škofje vasi ter na potoku Koprivnica s pritoki na območju Dobro- ve. Izvedba vseh ukrepov bo omogočila poplavno zaščito za več kot 2 tisoč prebival- cev. »Z državo na tem področju odlično sodelujemo, v za- dnjih dveh letih smo dosegli kar nekaj mejnikov,« je ob položitvi temeljnega kamna dejal župan Celja Matija Ko- vač. Prisoten je bil tudi mini- ster za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je dejal, da so vsi ukrepi zdaj usmerjeni v rešitve, ki so trajne in odpor- ne na podnebne spremembe: »Trenutno izvajamo pet pro- jektov iz načrta za okrevanje in odpornost v Celju v sku- pni vrednosti 25 milijonov evrov.« Ob tem je poudaril zavzetost županov in občin pri tako velikih projektih ter izrazil zadovoljstvo nad do- brim sodelovanjem z Mestno občino Celje. SŠol Premogovnik Velenje letos obeležuje 150 let delo- vanja. Častitljiva obletnica prebivalce Šaleške doline spominja na generacije rudarjev, ki so s svojim delom, pogumom in tovarištvom soustvarjali podobo regije ter pomembno prispevali k razvoju slovenske energeti- ke. Kar 151 jih je med rudarjenjem izgubilo življenje, vsem so se poklonili z minuto molka, še letos naj bi jim postavili spominsko obeležje. Pomemben jubilej velenjskega premogovništva so minuli konec tedna obeležili v duhu rudarstva, tradicije in skupnosti ter s tradicionalnim Skokom čez kožo. Častni skok je iz- vedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak. BARBARA FURMAN VELENJE – V rudarsko skupnost letos sprejeli 33 novincev Začetki organiziranega pridobivanja premoga v Ve- lenju segajo v leto 1887, ko so rudarji izkopali 3.500 ton premoga. Skoraj sto let je nato minilo do največjega razmaha proizvodnje v 80. letih minulega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odko- pe in drugo sodobno opremo, proizvodnja pa se je skokovi- to povečala in se med letoma 1981 in 1986 povzpela nad 5 milijonov ton nakopanega premoga letno. 151 žrtev rudarjenja »Delo v premogovniku da- nes se je zelo spremenilo, saj so sodobna tehnologija in oprema, transportni sistemi in digitalno vodenje nadome- stili večino fi zičnega napora, a temeljne vrednote, kot so strokovnost, zanesljivost in pogum, ostajajo nespreme- njene. Zato delo rudarja ni le poklic, temveč je precej več od tega, je način življenja, ki zah- teva predanost, znanje, moč, vztrajnost in tovarištvo. Vse to so vrline, ki rudarju omogoča- jo preživetje v spopadu s sila- mi narave,« je v slavnostnem nagotovu poudaril generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec. Zbrani so Izvedba projekta Dodatni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti celjski občini temelji na sporazumu občine z Direkcijo RS za vode. Končan mora biti do sredine prihodnjega leta. (Foto: MOC/Gregor Katič) se spomnili vseh, ki so v pre- mogovniku izgubili življenje. Poklonili so se jim z minuto molka. »Včasih se zgodi, da narava rudarju pokaže, kako močna, neizprosna in nevarna je lah- ko. In v letošnjem januarju se je zgodilo prav to. Strašna tragedija je za vedno iz naše sredine iztrgala naše sodelav- ce, očete, sinove, može, prija- telje. Sandi Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik se iz globin podzemlja niso vrnili. V zgo- dovini premogovnika je bilo 151 rudarjev, ki jim je rudarje- nje dajalo kruh za življenje, a je njihovo življenje tudi odvze- lo,« je dodal Mavec. V spomin vsem, ki so iz- gubili življenje v velenjskem premogovniku, bodo na ob- močju Muzeja premogovni- štva Slovenije letos postavili spominsko obeležje kot trajen (o)pomnik najvišjega davka, ki ga je skozi zgodovino zah- tevalo rudarjenje v Šaleški dolini. Do zadnjega atoma moči Letošnje leto je za Premo- govnik Velenje še posebej zahtevno, saj so zaradi janu- arskega tragičnega dogodka v prvi polovici leta obratovali s samo enim odkopom. Vendar po besedah generalnega direk- torja letošnja načrtovana koli- čina izkopanega premoga ni ogrožena. »Rudarji so ponov- no dokazali svojo neomajnost, še posebej se je izkazala naša elitna skupina jamskih reše- valcev. Ob tragični nesreči so se trudili do zadnjega atoma moči – ne le z izjemnimi silami narave, temveč tudi z omejitva- mi časa. Srčno in pogumno so vstopali v nevarnost, ne da bi oklevali, ker so želeli rešiti svo- je tovariše. Ob tej priložnosti bi rad izrekel iskreno zahvalo vsem pogumnim rudarjem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo lahko odkop sanirali in proizvodnjo ponovno varno zagnali.« Ob tem se je mag. Marko Mavec še posebej za- hvalil jamskim reševalcem. Že skoraj 4 tisoč novincev Dan rudarjev, ki ga obeležu- jemo 3. julija, je največji pra- znik za vse, ki so povezani s premogovništvom ter živijo in delajo v Šaleški dolini. Do da- nes so v Premogovniku Velenje v rudarski stan sprejeli že 3.970 novincev, dijake rudarske, stroj- ne in elektrosmeri ter v zadnjih letih tudi inženirje rudarstva in geotehnologije. Na sobotnem tradicionalnem Skoku čez kožo so jih sprejeli 33. Naziv častnega skakalca je Premogovnik Velenje letos po- delil ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku. Po izobrazbi je krajinski arhitekt in prejemnik nagrade za življenj- sko delo Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Kot je na- vedeno v obrazložitvi, njegovo poklicno pot zaznamuje globo- ko spoštovanje do prostora in do ljudi, ki so ga soustvarjali z delom, žulji in s pogumom. Njegovo geslo se glasi: »Z roko v roki tradicija in znanje – v rudniku raste novo spozna- nje. Na temeljih znanih veščin in sodobnih tehnologij, z vizijo prihodnosti – gremo naprej.« Foto: Matija Marinšek Letošnja prireditev Skok čez kožo je bila že 64. zapovrstjo. Častni skok je izvedel minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Žrtvam rudarskih nesreč so se poklonili z minuto molka. Svečano, a tudi ganljivo Svečano, a tudi ganljivo Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 27, 3. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Svetniki Občine Braslovče so minuli teden ob priso- tnosti ministra za naravne vire in prostor Jožeta Nova- ka sprejeli odlok za obnovo po poplavah na območju dela Letuša in širitev naselja Braslovč z Rakovljami za nadomestitveno gradnjo. Odlok prepoveduje gradnjo ali kakršnokoli dozidavo v Letuški gmajni, hkrati pa postavlja okvirje urejanja novega naselja v Rakovljah. V slednjem bo omogočena gradnja 98 hiš, ki se bodo razprostirale na skupno 18,5 hektarja površine. Če bo šlo vse po načrtu, bodo lahko prebivalci Letuške gmajne v Rakovljah nove domove začeli graditi pred- vidoma spomladi prihodnje leto. SINTIJA JURIČ BRASLOVČE – Sprejet OPPN za največje območje nadomestitvene gradnje V Rakovljah bo prostora za 98 nadomestitvenih hiš Za novo streho in fasado ŽALEC – Že pred skoraj tremi leti smo v Novem te- dniku poročali o težki zgod- bi Nataše Dolenc in njene hčerke Nine iz Kasaz, ki sta leta 2019 izgubili moža in očeta ter ostali sami v nedo- končani hiši. Bivali sta v zelo slabih pogojih, zato je žalsko območno združenje Rdeče- ga križa jeseni 2021 začelo akcijo zbiranja sredstev za ureditev njunega doma in v približno letu uspešno zbralo 38 tisoč evrov. Ker bi bilo na hiši treba narediti še streho in izdelati fasado, denarja pa je zmanjkalo, v rdečem križu zdaj ponovno prosijo za pomoč. Območno združenje Rde- čega križa Žalec je o težki si- tuaciji Nataše in Nine oktobra 2021 obvestil Center za soci- alno delo Savinjsko-Šaleška. Prostovoljci Rdečega križa so Nataši in Nini pomagali pri čiščenju odvečnih stvari v hiši ter poskušali vzpostaviti cen- tralni sistem ogrevanja. Od 16. novembra 2021 do 20. januarja 2023 so za njuno celovito ob- novo doma zbrali približno 38 tisoč evrov. Od tega jim je Rdeči križ Slovenije iz soli- darnostnega sklada namenil 2.500 evrov, dva tisoč evrov je zagotovilo tudi podjetje Juteks, druge zneske so prispevali po- samezniki in podjetja iz vse Slovenije, ki so denar donirali tudi s pomočjo poslanih SMS. Za nakup centralne peči na pelete in drugega ogrevalnega sistema so nepovratna sredstva v višini 6 tisoč evrov prejeli tudi od Ekosklada. »Njuna hiša je bila v tako slabem stanju, da smo morali ometati zdajšnji dnevni pro- stor, urediti kuhinjo, spalnico in otroško sobo, hodnik ter v celoti še kopalnico. Na kon- cu je ostalo toliko sredstev, da smo z njimi lahko kupili dnevno in spalnično pohištvo ter pohištvo za otroško sobo,« so pojasnili v žalskem območ- nem združenju RK in dodali, da je prejem in porabo fi nanč- nih sredstev ves čas nadzirala 3-članska komisija za pomoč Nataši in Nini. Kljub obsežni obnovi stanovanjska hiša še vedno nima fasade, zato vanjo pronica vlaga. Na novo bi bilo treba prekriti tudi celotno hišo, saj je streha na nekaterih delih odkrita. Za obnovo strehe so v žalskemu območnemu zdru- ženju RK že dobili predračun v vrednosti približno osem ti- soč evrov, zato posameznike in podjetja ponovno prosijo za fi nančno pomoč. Morebi- tna preostala sredstva bodo namenili za izdelavo fasade. SJ Posamezniki lahko darujete fi nančna sredstva na humanitarni TRR RKS – OZ Žalec: SI56 6100 0002 7180 620, sklic: SI00 88, namen: Pomoč Nataši in Nini, koda: CHAR, ali pošljete sporočilo SMS s ključno besedo DAM5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za pomoč pri obnovi strešne kritine in izdelavi fasade. V hišo brez fasade močno pronica vlaga, streha je na nekaterih delih odkrita. (Foto: RKS - OZ Žalec) Del Letuša na levem in de- snem bregu Letuške gmajne je bil med poplavami avgu- sta 2023 močno prizadet, a takrat ni bil poplavljen pr- vič. Na podlagi sklepov sve- ta vlade za obnovo je zdaj tam predvidena odstranitev 145 objektov z območja bra- slovške občine, nekaj jih je na enakem območju tudi v sosednji občini Šmartno ob Paki. Pri iskanju primernega območja za nadomestitveno gradnjo so v Občini Braslovče na osnovi strokovnih smer- nic izbrali območje Rakovelj, kjer so bila doslej kmetijska zemljišča. S sprejetjem od- loka o občinskem podrob- nem prostorskem načrtu (OPPN), ki je bil pripravljen v rekordnem letu dni, bodo stanovalci z območja Letuške gmajne morda že letos nove domove začeli načrtovati v Rakovljah. Graditi bi jih lahko začeli prihodnjo pomlad, ko bo tam urejena tudi komunal- na infrastruktura. Tudi dovozne ceste in zelene površine Na območju nadomestitve- ne gradnje v Rakovljah bo na voljo 98 zemljišč za individu- alno stanovanjsko gradnjo. Po- samezne parcele, ki bodo tudi komunalno opremljene, bodo večinoma velike med 500 in 900 kvadratnimi metri, nekaj bo tudi večjih. Do območja trenutno vodi ožja cesta skozi naselje Rakovlje, hkrati je na tem območju slabo urejen do- stop do osnovne šole in vrtca v južnem delu Rakovelj. »Zato je ključnega pomena in nujna iz vidika stroke zagotovitev nove dovozne ceste, ki bo omogoči- la ustrezen dostop do novega dela naselja,« je zapisano v gradivu OPPN. Na dovozno cesto bodo umeščene tudi slepe ulice, ki bodo služile za dostope do načrtovanih gradbenih zemljišč oziroma stavb. Lo- čeno od cest bo sistem peš- poti, ki bo navezan na poti v okolici osnovne šole, hkrati bo omogočil povezavo do drugih delov naselja. V na- domestitveno območje bo umeščenih tudi več zelenih površin in drevoredov, s či- mer želijo v občini zagotoviti ne le varnost, temveč tudi vi- soko kakovost življenja. Gradnja bo postopna Na podlagi sprejetega od- loka OPPN bo braslovška občina nadaljevala postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, na osnovi katerih bodo lahko na območjih na- domestitvene gradnje začeli gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Ta bo konča- na predvidoma spomladi pri- hodnje leto. Sočasno z njeno gradnjo bodo lahko vlagatelji za svoje nadomestitvene hiše že pridobivali gradbena dovo- ljenja. Gradnjo objektov bodo lahko nato začeli po gradnji omenjene infrastrukture. Gradnja novega naselja v Rakovljah bo sicer postopna in je predvidena v štirih delih, pri čemer se vsak naslednji del lahko začne po tem, ko bo prejšnji zapolnjen. Kako bodo v občini posamezne parcele dodelili upravičen- cem, trenutno še ni znano. Dodelitev naj bi urejala no- vela Zakona o obnovi, ki naj bi jo sprejeli v kratkem. Prav tako ni znana cena, ki jo bodo upravičenci plačali za zemlji- šča. Glede na stroške naj bi jo določila država. Širitev, ki omogoča gradnjo 98 objektov, pomeni, da bo skoraj tretjina prvotno identi- fi ciranih oškodovancev, prizadetih v poplavah avgusta 2023, po nakupu zemljišč lahko začela pridobivati dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Kaj bo z Letuško gmajno? Po preselitvi ljudi s približno 21 hektarjev velikega območja levega in desnega brega Letuške gmajne bo tam vzposta- vljeno prvotno stanje. Ker je celotno območje predvideno kot razlivno polje, sta tam predvideni odstranitev objektov in prilagoditev prostora z zagotovitvijo potrebnih ukrepov za varstvo okolja, naravnih dobrin in varstvo pred poplavami. Hkrati bodo na tem območju v skladu z državnim prostorskim načrtom za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki je trenutno še v pripravi, izvedeni tudi ustrezni protipoplavni ukrepi. Na tem območju je prav tako prepovedana gradnja objektov in stavb, ki predstavlja novogradnjo, obnovo, manjšo obnovo, vzdrževanje objekta in spremembo namembnosti. Možna je zgolj gradnja gospodarske javne infrastrukture ter posegi za saniranje plazov in izvedba ukrepov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Objekte bodo odstranjevali po delih, in sicer po preselitvi stanovalcev. Vizualni prikaz urbanistične zasnove v Rakovljah (Foto: Občina Braslovče) Seje občinskega sveta Občine Bra- slovče se je udeležil tudi minister Jože Novak. (Foto: Ministrstvo RS za naravne vire in prostor) Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 27, 3. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV V Šentjurju in na Ljubnem ob Savinji se obetajo nove nastanitvene zmogljivosti. Športni center Prodnik in Gostišče Marjana Bohorča sta na razpisu gospodarskega ministrstva za sofinanciranje vlaganj v dvig kakovosti nastanitvenih turističnih kapacitet za trajnostni razvoj slovenskega turizma namreč za svoja projekta prejela odobreno sofinanciranje. Ministrstvo bo podprlo še šest podobnih naložb po državi, vseh vlog je bilo sicer 20. TINA STRMČNIK, SINTIJA JURIČ Na ministrstvu poudarjajo, da bodo vse sofinancirane namestitve visoko energetsko učinkovite. »Prispevale bodo k trajnosti in prinesle višjo dodano vrednost za podjetja, zaposlene, lokalno okolje in celoten turizem.« ŠENTJUR, LJUBNO OB SAVINJI – S podporo ministrstva do glampinga in novih sob za nočitve Obetajo se nove turistične nastanitve Šentjurski samostojni pod- jetnik Marjan Bohorč je leta 2019 ob svoji gostilni namenu predal še večjo dvorano, ki lah- ko sprejme 160 obiskovalcev. Nad omenjeno dvorano bo zdaj, zahvaljujoč uspešni pri- javi na razpis gospodarskega ministrstva, zgradil dodatne nočitvene zmogljivosti. »Že zdaj imamo sedem dvopostelj- nih sob. Z novo naložbo načr- tujemo dodatnih 14 dvopo- steljnih sob. Morda bo kakšna opremljena tudi s kakšnim manjšim velnesom.« Naložba je ocenjena na 1,2 milijona evrov z DDV, zanjo bo prejel malo več kot 440 tisoč evrov sofinanciranja. Bohorč, ki je že nekaj let tudi ponudnik gostinskih sto- ritev na šentjurskem bazenu, pravi, da za svoje nočitvene zmogljivosti beleži precejšnje povpraševanje, čeprav se v mestu, znanem po skladate- ljih Ipavcih, turizem razvija počasi. »Veliko je gostov, ki ostanejo le eno noč. Veliko jih je namenjenih drugam in se v Šentjurju le ustavijo. Poleti je več turistov, v drugih delih leta prednjačijo poslovneži. Imamo tako slovenske kot tuje goste. Včasih pri nas za teden in več prenočujejo tudi ljudje, ki pri- dejo obiskat sorodnike v Šen- tjurju ali bližini.« Sogovornik je prepričan, da bo za dodatne nočitvene zmo- gljivosti veliko zanimanja, saj tovrstne ponudbe v občini ni veliko. Trenutno je možno pre- spati na nekaterih turističnih kmetijah in pri ponudnikih, ki oddajajo manjše število sob. »Ko bo naložba končana, bomo pri nas lahko sprejeli turistične skupine oz. kakšen manjši avtobus obiskovalcev,« je dejal. Petzvezdične hiške in bazen Odobreno sofinanciranje za gradnjo glampinga je na razpisu gospodarskega mi- nistrstva prejel tudi Športni center Prodnik. Kot je pove- dal lastnik Edvard Jurjevec, bodo v glampingu po vzoru starih kašč zgradili šest lesenih ogrevanih hišk. Zaradi pogojev razpisa bodo zgradili tudi ogre- van bazen, ki ga sicer najprej niso načrtovali. »Razpis je bil namreč za petzvezdični glam- ping, pri katerem je obvezen tudi bazen. Projekt smo zato morali razširili, kar pomeni, da bo v našem glampingu na vo- ljo tudi celoletno kopanje,« je povedal Jurjevec, ki z gradnjo glampinga računa na celoletno turistično sezono. Širitev namestitvene po- nudbe z gradnjo glampinga je Jurjevec načrtoval že pred poplavami, ki so avgusta 2023 močno prizadele tudi njegov športni center. Uspeha na to- kratnem razpisu je bil zato še toliko bolj vesel. » T eren za gra- dnjo glampinga že pripravlja- mo. Imamo že tudi gradbeno dovoljenje in plačan komunal- ni prispevek. Gre za zelo velik projekt, časa pa ni veliko. Vesel sem, da smo dobili evropska sredstva, saj bo ta projekt za- gotovo velika dodana vrednost za Zgornjo Savinjsko dolino,« poudarja lastnik. Celotna na- ložba je ocenjena na 2,2 mili- »Zelo sem vesel, da smo bili izbrani na razpisu. Naš projekt bo zagotovo velika dodana vrednost za Zgornjo Savinjsko dolino,« je poudaril lastnik ŠC Prodnik Edvard Jurjevec. jona evrov, polovico od tega bo prejel sofinancerskih sredstev. V Športnem centru Prodnik imajo sicer trenutno na voljo 16 sob, ki skupno sprejmejo do 64 gostov. Le mesec pred uničujočimi poplavami so od- prli tudi kamp, v katerem je na voljo 12 mest za prikolice in av- todome ter 20 mest za šotore. »Gostje se zdaj že vračajo k nam. Tudi čez zimo smo imeli veliko gostov iz tujine, pred- vsem iz Nemčije. Naslednjo sezono bodo k nam ponovno prišli tudi ribiči, ki jih to sezo- no zaradi prepovedi ribolova še ni. Z glampingom bomo prihodnje leto še dodatno na- gradili ponudbo,« še poudarja Jurjevec. Po njegovih besedah bodo prve goste v glampingu sprejeli že prihodnje poletje. Za obnovo ali novogradnjo Za sofinanciranje v skupni vrednosti 17,3 milijona evrov so se lahko potegovali vlaga- telji, ki načrtujejo popolno ob- novo nastanitvenih obratov ali gradnjo novih. Na razpis, ki je financiran iz denarja mehaniz- ma za okrevanje in odpornost, je prispelo 20 vlog. Skupna vrednost podprtih projektov znaša skoraj 25,3 milijona evrov, od tega bo ministrstvo za izvedbo projektov namenilo približno 9,2 milijona evrov. Ministrstvo je podoben razpis objavilo leta 2022. S pomočjo obeh razpisov bo slovenski turizem bogatejši za 1.300 novih nastanitvenih enot v hotelih, penzionih, gostiščih, kampih, glampingih in turistič- nih kmetijah. ROGAŠKA SLATINA – Občina Rogaška Slatina je na strehe šestih javnih stavb namestila sončne elektrarne. Fotovoltaične sisteme je namestila na šest javnih stavb, in sicer na strehe Športne dvorane Janina, Kulturnega centra Rogaška Slatina, II. osnovne šole Rogaška Slatina, Podružnične osnovne šole Kostrivnica, telovadnice POŠ Kostrivnica in Vrtca Rogaška Slatina – enote Po- toček. Skupna nameščena nazivna moč znaša približno 202 kWp. Naložba je znašala 235 tisoč evrov, od tega je občina na razpisu ministrstva za okolje, podnebje in energijo v okvi- ru načrta za okrevanje in odpornost pridobila malo manj kot 144 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. Na občini pravijo, da s to naložbo sledijo strateškim ciljem zmanjševanja izpustov toplo- grednih plinov, spodbujanja obnovljivih virov energije ter dolgoročnega zmanjševanja javnih izdatkov za energijo. Hkrati prispevajo k vzpostavitvi modela lokalne energetske samozado- stnosti in h krepitvi okoljske osveščenosti. TS Občina je sončne elektrarne predala v upravljanje javnim zavodom, ki upravljajo posamezne stavbe. (Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina) Na strehah bodo lovili sončne žarke Šentjurski podjetnik Marjan Bohorč bo nad to dvorano svojega gostišča zgradil 14 dvoposteljnih sob. (Foto: TS) VELENJE – Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta za prvi del preobrazbe sistema daljinskega ogreva- nja pridobili 23,4 milijona evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Kot sta ob podpisu pogodbe v začet- ku tedna povedala velenjski župan Peter Dermol in mi- nister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, naj bi bil prenovljen sistem daljin- skega ogrevanja vzpostavljen leta 2033. Preobrazba sistema daljin- skega ogrevanja vključuje pre- novo toplovodnega omrežja in toplotnih podpostaj ter bo po- stopna. Izvedena bo v treh eta- pah. Vrednost prve je ocenjena na 24,8 milijona evrov (brez DDV), pri čemer bo Evropski sklad za pravični prehod pri- speval 19,9 milijona evrov (85 odstotkov), država 3,5 milijona evrov (15 odstotkov). Preosta- nek denarja bosta zagotovili velenjska in šoštanjska občina. Manjše izgube, nižji stroški Preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja so v Velenju začeli izva- jati že lani, ko je občinsko komu- nalno podjetje obnovilo 246 me- trov magistralnega vročevoda. V naslednjih dveh letih bosta sledili obsežna prenova primarnega in magistralnega omrežja v skupni dolžini 1.851 metrov ter tehnolo- ška posodobitev toplotnih postaj. T ako bo celotno primarno omrež- je v prihodnjih letih popolnoma prenovljeno. »S prenovljenim sistemom bomo v Šaleški dolini zmanjšali izgube v toplovodnem omrežju, kar bo pripomoglo k nižjim stro- škom ogrevanja,« je ob podpisu pogodbe poudaril župan Dermol. S predstavnikom podjetja Nivig sta Dermol in Kumer podpisala pogodbo za obnovo izolacij in podporja na distribu- cijskem sistemu toplote, s pod- jetjem Esotech pa pogodbo za posodobitev toplotnih postaj s pripadajočim omrežjem. Priprave na dela se bodo za- čele v teh dneh. Gre za logistič- no zahteven projekt, saj bodo s prenovo sistema daljinskega ogrevanja močno posegli v pro- stor. Izvajalci del so se v pogodbi zavezali, da jih bodo opravili v predvidenem roku. BF Začetek prenove daljinskega ogrevanja Utrinek s podpisa pogodbe (Foto: MOV) Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 27, 3. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Novo odbojkarsko igrišče na mivki ANDRAŽ NAD POLZELO – V Športnem parku Lipa so pred dnevi uradno odprli novo odbojkarsko igrišče na mivki, ki so ga sicer prvič preizkusili že 5. junija. Zemljišče za gradnjo igrišča je odstopila župnija, gradnjo so finančno podprli tudi lokalna skupnost in številni donatorji. Športno društvo Andraž je predlog gradnje odbojkarskega igrišča umestilo v letošnji načrt dela, ki so ga na rednem programskem zboru potrdili 18. januarja letos. Kljub začetnemu pesimizmu, saj v društvu niso razpolagali z ustreznim zemljiščem, prav tako je bila ocena stroškov precej visoka, so ob podpori lokalne skupnosti gradnjo igrišča začeli sredi marca. Gradnjo so začeli, ko je domači župnik Urban Lesjak na pisno vlogo o možnosti gradnje igrišča na zemljišču Župnije Andraž nad Polzelo podal soglasje in podporo. Skupna vrednost opravljenih del in dobav materialov je znašala približno 47 tisoč evrov, ki so jih v društvu pokrili iz naslovov različnih virov – 22 tisoč evrov so na pod- lagi sprejetega sklepa polzelskega župana Jožeta Kužnika in članov Krajevnega odbora Andraž pokrili z zbranimi sredstvi po MODU, približno 16 tisoč evrov so v društvu zagotovili sami, za skoraj 9 tisoč evrov so prejeli donacij. »V donacijah je ovrednoteno tudi 300 ur prostovoljnega dela članstva Športnega društva Andraž,« je zapisal pred- sednik društva Simon Ograjenšek in dodal, da je hvaležen župniji, ki je omogočila gradnjo igrišča na njihovem zemljišču. Prav tako se je zahvalil vsem donatorjem in pohvalil dobro sodelovanje med občino, lokalnim krajevnim odborom in športnim društ vom. SJ LAŠKO – V Študent- skem, mladinskem in otroškem centru Laško (Šmocl) že napihujejo balone za tradicionalni festival barv, ustvarjal- nosti in otroških iger Pisani balon. V soboto, 5. julija, bodo najmlajši namreč lahko ponovno uživali na delavnicah, predstavah in v številnih drugih dejavnostih. Značilnost festivala je, da je za otroke brezpla- čen. Cilj organizatorja je namreč vsem omogočiti nepozabno zabavo in do- živetje. Hkrati je dogodek, ki vsako leto do zadnjega kotička napolni občinsko dvorišče v Laškem, odlič- na priložnost za medge- neracijsko druženje in sodelovanje. Tako kot vsako leto zadnjih trinajst let bo fe- stival Pisani balon tudi tokrat postregel s pestrim programom. Dogajanje se bo že navsezgodaj zače- lo z zdravim zajtrkom in jutranjo jogo. Nato bodo otroci uživali v poslika- vah obraza, svoj umetni- ški talent bodo pokazali na risarski in likovni de- lavnici, družili se bodo lahko tudi z ljubkimi malimi zverinicami ter se preizkusili na tolkalih in v čaranju s čarodejem Macem. Za vratolomno cirkuško predstavo bosta poskrbela brata Malek. Ko Športno društvo Andraž je leta 1975 zgradilo asfaltno rokometno igrišče, leta 2000 je zgradilo igrišče za tenis in leta 2025 odbojkarsko igrišče na mivki. (Foto: ŠD Andraž) Tako živahno, nasmejano in pisano je bilo na občinskem dvorišču v Laškem lani in ponovno bo to soboto. (Foto: ŠMOCL) Občinsko dvorišče bodo preplavili pisani baloni bo malim obiskovalcem fe- stivala ob vseh omenjenih dejavnostih pojenjala ener- gija, se bodo lahko okrep- čali s sladkimi dobrotami in odžejali z osvežilnimi zdravimi napitki. BA VOJNIK – Zakaj so imeli vojniški svetniki junijsko sejo občinskega sveta v Rogaški Slatini? Stran vržen denar ali orodje napredka? Vojniški občinski svetniki junijske seje občinskega sveta niso imeli v domači občini kot običajno, ampak so tokrat zasedali v Rogaški Slatini. To je zmotilo predstavnike ci- vilne iniciative Tukaj smo Vojnik, ki se sprašujejo, ali so se občinski svetniki v Rogaško Slatino odpravili na izlet na stroške občanov. V civilni iniciativi namreč menijo, da gre v tem primeru za stran vržen denar in da bi bilo koristneje, da bi čas, ki so ga svetniki porabili za pot do Rogaške Slatine in nazaj, izkoristili za to, da bi se srečali z domačini ter se z njimi pogovorili o težavah in si pobliže ogledali problematične primere v občini Vojnik. Župan Branko Petre odgovarja, da sta medobčinsko povezovanje in izmenjava izkušenj koristna v več pogledih. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Občinski svet enkrat v mandatu gostuje tudi zunaj domače občine. Za tokratni strokovni obisk so svetniki predlagali Rogaško Slatino, saj je to občina z uspešnim turističnim razvojem, ure- jenimi kolesarskimi potmi, tamkajšnji župan mag. Bran- ko Kidrič je tudi predsednik Sveta savinjske regije. Takšni strokovni obiski so povsem običajen način dela občinske- ga sveta. In tudi predstavniki civilne iniciative nam ves čas govorijo, naj se ozremo okoli in naj bomo pozorni na dobre prakse v drugih občinah,« je razloge za izvedbo seje ob- činskega sveta zunaj domače občine pojasnil župan Bran- ko Petre, ki je prepričan, da je medobčinsko povezovanje orodje napredka. Vojniški občinski svetni- ki so se 19. junija sestali v prostorih Občine Rogaška Slatina, kjer so izvedli redno sejo, nato so si ogledali kraj in tamkajšnje pridobitve, sla- tinski župan jim je predstavil projekte in razvojne priložno- sti. Obisk z »večplastno vrednostjo« »Obisk, ki smo ga izvedli v Rogaški Slatini, je imel za našo občino večplastno vre- dnost – ne le kot priložnost za krepitev medobčinskih vezi, temveč tudi kot možnost stro- kovnega učenja, strateškega povezovanja ter iskanja ino- vativnih pristopov k lokalne- mu razvoju. Na terenu prido- bljeni vpogledi omogočajo veliko boljše razumevanje Po besedah župana Vojnika Branka Petreta gostovanje občinskega sveta v Rogaški Slatini za vojniško občino ne predstavlja velikega stroška. Svetniki so se tja odpravili z avtobusom, kar je stalo približno 350 evrov, vse drugo (prostore, oglede) je slatinska občina ponudila brezplačno. Sejnine so svetniki prejeli enake, kot bi jih, če bi se sestali v Vojniku, je pojasnil Petre. Vojniški občinski svetniki so na seji v Rogaški Slatini med drugim potrdili občinsko celostno prometno strategijo, nove cene storitve pomoč na domu ter vstop Občine Vojnik v soustanoviteljstvo OŠ Glazija Celje. tehničnih, organizacijskih in finančnih vidikov projektov kot zgolj študije primerov na papirju,« so po obisku Roga- ške Slatine sporočili iz Obči- ne Vojnik. Vojniški občinski svetniki so spoznali razvojne usmeri- tve občine gostiteljice, njeno načrtovanje na področju ur- banizma, prometne in komu- nalne infrastrukture, turizma ter upravljanja javnega pro- stora. Posebno pozornost je pritegnil projekt razglednega stolpa Kristal, ki po prepriča- nju vojniške občine predsta- vlja primer medsebojnega dopolnjevanja med identiteto kraja, strateško umestitvijo v turistično ponudbo in dolgo- ročno naložbo v prepoznav- nost kraja. »Obenem je bilo srečanje izjemna priložnost za pri- merjalno razpravo o aktu- alnih izzivih, s katerimi se soočajo občine različnih ve- likosti. Prav izmenjava praks med različno strukturirani- mi občinami pogosto odpira vrata rešitvam, ki jih sami morda ne bi razvili, a jih je mogoče ustrezno prilagoditi lastnemu okolju,« menijo v Občini Vojnik. Kot dodajajo, tovrstni obiski povezujejo funkcionarje, strokovne ka- dre in vodstva občin, krepijo operativno sposobnost uprav ter obenem vzpostavljajo te- melje za prihodnje skupne projekte – kar je še posebej pomembno v kontekstu pro- gramov evropske kohezijske politike in regijskih finančnih mehanizmov. »Vsako takšno srečanje utrjuje zaupanje med občinami in ustvarja prostor za partnerstva, ki lahko vodijo v učinkovitejšo rabo virov, usklajen regional- ni razvoj in večjo uspešnost pri pridobivanju sredstev,« poudarjajo. Vojniški občinski svetniki so med drugim spoznali razvojne usmeritve Občine Rogaška Slatina, njeno načrtovanje na področju urbanizma, prometne in komunalne infrastrukture, turizma ter upravljanja javnega prostora. (Foto: BA) Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 27, 3. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV V Šentjurju in na Ljubnem ob Savinji se obetajo nove nastanitvene zmogljivosti. Športni center Prodnik in Gostišče Marjana Bohorča sta na razpisu gospodarskega ministrstva za sofinanciranje vlaganj v dvig kakovosti nastanitvenih turističnih kapacitet za trajnostni razvoj slovenskega turizma namreč za svoja projekta prejela odobreno sofinanciranje. Ministrstvo bo podprlo še šest podobnih naložb po državi, vseh vlog je bilo sicer 20. TINA STRMČNIK, SINTIJA JURIČ Na ministrstvu poudarjajo, da bodo vse sofinancirane namestitve visoko energetsko učinkovite. »Prispevale bodo k trajnosti in prinesle višjo dodano vrednost za podjetja, zaposlene, lokalno okolje in celoten turizem.« ŠENTJUR, LJUBNO OB SAVINJI – S podporo ministrstva do glampinga in novih sob za nočitve Obetajo se nove turistične nastanitve Šentjurski samostojni pod- jetnik Marjan Bohorč je leta 2019 ob svoji gostilni namenu predal še večjo dvorano, ki lah- ko sprejme 160 obiskovalcev. Nad omenjeno dvorano bo zdaj, zahvaljujoč uspešni pri- javi na razpis gospodarskega ministrstva, zgradil dodatne nočitvene zmogljivosti. »Že zdaj imamo sedem dvopostelj- nih sob. Z novo naložbo načr- tujemo dodatnih 14 dvopo- steljnih sob. Morda bo kakšna opremljena tudi s kakšnim manjšim velnesom.« Naložba je ocenjena na 1,2 milijona evrov z DDV, zanjo bo prejel malo več kot 440 tisoč evrov sofinanciranja. Bohorč, ki je že nekaj let tudi ponudnik gostinskih sto- ritev na šentjurskem bazenu, pravi, da za svoje nočitvene zmogljivosti beleži precejšnje povpraševanje, čeprav se v mestu, znanem po skladate- ljih Ipavcih, turizem razvija počasi. »Veliko je gostov, ki ostanejo le eno noč. Veliko jih je namenjenih drugam in se v Šentjurju le ustavijo. Poleti je več turistov, v drugih delih leta prednjačijo poslovneži. Imamo tako slovenske kot tuje goste. Včasih pri nas za teden in več prenočujejo tudi ljudje, ki pri- dejo obiskat sorodnike v Šen- tjurju ali bližini.« Sogovornik je prepričan, da bo za dodatne nočitvene zmo- gljivosti veliko zanimanja, saj tovrstne ponudbe v občini ni veliko. Trenutno je možno pre- spati na nekaterih turističnih kmetijah in pri ponudnikih, ki oddajajo manjše število sob. »Ko bo naložba končana, bomo pri nas lahko sprejeli turistične skupine oz. kakšen manjši avtobus obiskovalcev,« je dejal. Petzvezdične hiške in bazen Odobreno sofinanciranje za gradnjo glampinga je na razpisu gospodarskega mi- nistrstva prejel tudi Športni center Prodnik. Kot je pove- dal lastnik Edvard Jurjevec, bodo v glampingu po vzoru starih kašč zgradili šest lesenih ogrevanih hišk. Zaradi pogojev razpisa bodo zgradili tudi ogre- van bazen, ki ga sicer najprej niso načrtovali. »Razpis je bil namreč za petzvezdični glam- ping, pri katerem je obvezen tudi bazen. Projekt smo zato morali razširili, kar pomeni, da bo v našem glampingu na vo- ljo tudi celoletno kopanje,« je povedal Jurjevec, ki z gradnjo glampinga računa na celoletno turistično sezono. Širitev namestitvene po- nudbe z gradnjo glampinga je Jurjevec načrtoval že pred poplavami, ki so avgusta 2023 močno prizadele tudi njegov športni center. Uspeha na to- kratnem razpisu je bil zato še toliko bolj vesel. » T eren za gra- dnjo glampinga že pripravlja- mo. Imamo že tudi gradbeno dovoljenje in plačan komunal- ni prispevek. Gre za zelo velik projekt, časa pa ni veliko. Vesel sem, da smo dobili evropska sredstva, saj bo ta projekt za- gotovo velika dodana vrednost za Zgornjo Savinjsko dolino,« poudarja lastnik. Celotna na- ložba je ocenjena na 2,2 mili- »Zelo sem vesel, da smo bili izbrani na razpisu. Naš projekt bo zagotovo velika dodana vrednost za Zgornjo Savinjsko dolino,« je poudaril lastnik ŠC Prodnik Edvard Jurjevec. jona evrov, polovico od tega bo prejel sofinancerskih sredstev. V Športnem centru Prodnik imajo sicer trenutno na voljo 16 sob, ki skupno sprejmejo do 64 gostov. Le mesec pred uničujočimi poplavami so od- prli tudi kamp, v katerem je na voljo 12 mest za prikolice in av- todome ter 20 mest za šotore. »Gostje se zdaj že vračajo k nam. Tudi čez zimo smo imeli veliko gostov iz tujine, pred- vsem iz Nemčije. Naslednjo sezono bodo k nam ponovno prišli tudi ribiči, ki jih to sezo- no zaradi prepovedi ribolova še ni. Z glampingom bomo prihodnje leto še dodatno na- gradili ponudbo,« še poudarja Jurjevec. Po njegovih besedah bodo prve goste v glampingu sprejeli že prihodnje poletje. Za obnovo ali novogradnjo Za sofinanciranje v skupni vrednosti 17,3 milijona evrov so se lahko potegovali vlaga- telji, ki načrtujejo popolno ob- novo nastanitvenih obratov ali gradnjo novih. Na razpis, ki je financiran iz denarja mehaniz- ma za okrevanje in odpornost, je prispelo 20 vlog. Skupna vrednost podprtih projektov znaša skoraj 25,3 milijona evrov, od tega bo ministrstvo za izvedbo projektov namenilo približno 9,2 milijona evrov. Ministrstvo je podoben razpis objavilo leta 2022. S pomočjo obeh razpisov bo slovenski turizem bogatejši za 1.300 novih nastanitvenih enot v hotelih, penzionih, gostiščih, kampih, glampingih in turistič- nih kmetijah. ROGAŠKA SLATINA – Občina Rogaška Slatina je na strehe šestih javnih stavb namestila sončne elektrarne. Fotovoltaične sisteme je namestila na šest javnih stavb, in sicer na strehe Športne dvorane Janina, Kulturnega centra Rogaška Slatina, II. osnovne šole Rogaška Slatina, Podružnične osnovne šole Kostrivnica, telovadnice POŠ Kostrivnica in Vrtca Rogaška Slatina – enote Po- toček. Skupna nameščena nazivna moč znaša približno 202 kWp. Naložba je znašala 235 tisoč evrov, od tega je občina na razpisu ministrstva za okolje, podnebje in energijo v okvi- ru načrta za okrevanje in odpornost pridobila malo manj kot 144 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. Na občini pravijo, da s to naložbo sledijo strateškim ciljem zmanjševanja izpustov toplo- grednih plinov, spodbujanja obnovljivih virov energije ter dolgoročnega zmanjševanja javnih izdatkov za energijo. Hkrati prispevajo k vzpostavitvi modela lokalne energetske samozado- stnosti in h krepitvi okoljske osveščenosti. TS Občina je sončne elektrarne predala v upravljanje javnim zavodom, ki upravljajo posamezne stavbe. (Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina) Na strehah bodo lovili sončne žarke Šentjurski podjetnik Marjan Bohorč bo nad to dvorano svojega gostišča zgradil 14 dvoposteljnih sob. (Foto: TS) VELENJE – Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta za prvi del preobrazbe sistema daljinskega ogreva- nja pridobili 23,4 milijona evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Kot sta ob podpisu pogodbe v začet- ku tedna povedala velenjski župan Peter Dermol in mi- nister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, naj bi bil prenovljen sistem daljin- skega ogrevanja vzpostavljen leta 2033. Preobrazba sistema daljin- skega ogrevanja vključuje pre- novo toplovodnega omrežja in toplotnih podpostaj ter bo po- stopna. Izvedena bo v treh eta- pah. Vrednost prve je ocenjena na 24,8 milijona evrov (brez DDV), pri čemer bo Evropski sklad za pravični prehod pri- speval 19,9 milijona evrov (85 odstotkov), država 3,5 milijona evrov (15 odstotkov). Preosta- nek denarja bosta zagotovili velenjska in šoštanjska občina. Manjše izgube, nižji stroški Preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja so v Velenju začeli izva- jati že lani, ko je občinsko komu- nalno podjetje obnovilo 246 me- trov magistralnega vročevoda. V naslednjih dveh letih bosta sledili obsežna prenova primarnega in magistralnega omrežja v skupni dolžini 1.851 metrov ter tehnolo- ška posodobitev toplotnih postaj. T ako bo celotno primarno omrež- je v prihodnjih letih popolnoma prenovljeno. »S prenovljenim sistemom bomo v Šaleški dolini zmanjšali izgube v toplovodnem omrežju, kar bo pripomoglo k nižjim stro- škom ogrevanja,« je ob podpisu pogodbe poudaril župan Dermol. S predstavnikom podjetja Nivig sta Dermol in Kumer podpisala pogodbo za obnovo izolacij in podporja na distribu- cijskem sistemu toplote, s pod- jetjem Esotech pa pogodbo za posodobitev toplotnih postaj s pripadajočim omrežjem. Priprave na dela se bodo za- čele v teh dneh. Gre za logistič- no zahteven projekt, saj bodo s prenovo sistema daljinskega ogrevanja močno posegli v pro- stor. Izvajalci del so se v pogodbi zavezali, da jih bodo opravili v predvidenem roku. BF Začetek prenove daljinskega ogrevanja Utrinek s podpisa pogodbe (Foto: MOV) Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 27, 3. julij 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Novo odbojkarsko igrišče na mivki ANDRAŽ NAD POLZELO – V Športnem parku Lipa so pred dnevi uradno odprli novo odbojkarsko igrišče na mivki, ki so ga sicer prvič preizkusili že 5. junija. Zemljišče za gradnjo igrišča je odstopila župnija, gradnjo so finančno podprli tudi lokalna skupnost in številni donatorji. Športno društvo Andraž je predlog gradnje odbojkarskega igrišča umestilo v letošnji načrt dela, ki so ga na rednem programskem zboru potrdili 18. januarja letos. Kljub začetnemu pesimizmu, saj v društvu niso razpolagali z ustreznim zemljiščem, prav tako je bila ocena stroškov precej visoka, so ob podpori lokalne skupnosti gradnjo igrišča začeli sredi marca. Gradnjo so začeli, ko je domači župnik Urban Lesjak na pisno vlogo o možnosti gradnje igrišča na zemljišču Župnije Andraž nad Polzelo podal soglasje in podporo. Skupna vrednost opravljenih del in dobav materialov je znašala približno 47 tisoč evrov, ki so jih v društvu pokrili iz naslovov različnih virov – 22 tisoč evrov so na pod- lagi sprejetega sklepa polzelskega župana Jožeta Kužnika in članov Krajevnega odbora Andraž pokrili z zbranimi sredstvi po MODU, približno 16 tisoč evrov so v društvu zagotovili sami, za skoraj 9 tisoč evrov so prejeli donacij. »V donacijah je ovrednoteno tudi 300 ur prostovoljnega dela članstva Športnega društva Andraž,« je zapisal pred- sednik društva Simon Ograjenšek in dodal, da je hvaležen župniji, ki je omogočila gradnjo igrišča na njihovem zemljišču. Prav tako se je zahvalil vsem donatorjem in pohvalil dobro sodelovanje med občino, lokalnim krajevnim odborom in športnim društ vom. SJ LAŠKO – V Študent- skem, mladinskem in otroškem centru Laško (Šmocl) že napihujejo balone za tradicionalni festival barv, ustvarjal- nosti in otroških iger Pisani balon. V soboto, 5. julija, bodo najmlajši namreč lahko ponovno uživali na delavnicah, predstavah in v številnih drugih dejavnostih. Značilnost festivala je, da je za otroke brezpla- čen. Cilj organizatorja je namreč vsem omogočiti nepozabno zabavo in do- živetje. Hkrati je dogodek, ki vsako leto do zadnjega kotička napolni občinsko dvorišče v Laškem, odlič- na priložnost za medge- neracijsko druženje in sodelovanje. Tako kot vsako leto zadnjih trinajst let bo fe- stival Pisani balon tudi tokrat postregel s pestrim programom. Dogajanje se bo že navsezgodaj zače- lo z zdravim zajtrkom in jutranjo jogo. Nato bodo otroci uživali v poslika- vah obraza, svoj umetni- ški talent bodo pokazali na risarski in likovni de- lavnici, družili se bodo lahko tudi z ljubkimi malimi zverinicami ter se preizkusili na tolkalih in v čaranju s čarodejem Macem. Za vratolomno cirkuško predstavo bosta poskrbela brata Malek. Ko Športno društvo Andraž je leta 1975 zgradilo asfaltno rokometno igrišče, leta 2000 je zgradilo igrišče za tenis in leta 2025 odbojkarsko igrišče na mivki. (Foto: ŠD Andraž) Tako živahno, nasmejano in pisano je bilo na občinskem dvorišču v Laškem lani in ponovno bo to soboto. (Foto: ŠMOCL) Občinsko dvorišče bodo preplavili pisani baloni bo malim obiskovalcem fe- stivala ob vseh omenjenih dejavnostih pojenjala ener- gija, se bodo lahko okrep- čali s sladkimi dobrotami in odžejali z osvežilnimi zdravimi napitki. BA VOJNIK – Zakaj so imeli vojniški svetniki junijsko sejo občinskega sveta v Rogaški Slatini? Stran vržen denar ali orodje napredka? Vojniški občinski svetniki junijske seje občinskega sveta niso imeli v domači občini kot običajno, ampak so tokrat zasedali v Rogaški Slatini. To je zmotilo predstavnike ci- vilne iniciative Tukaj smo Vojnik, ki se sprašujejo, ali so se občinski svetniki v Rogaško Slatino odpravili na izlet na stroške občanov. V civilni iniciativi namreč menijo, da gre v tem primeru za stran vržen denar in da bi bilo koristneje, da bi čas, ki so ga svetniki porabili za pot do Rogaške Slatine in nazaj, izkoristili za to, da bi se srečali z domačini ter se z njimi pogovorili o težavah in si pobliže ogledali problematične primere v občini Vojnik. Župan Branko Petre odgovarja, da sta medobčinsko povezovanje in izmenjava izkušenj koristna v več pogledih. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Občinski svet enkrat v mandatu gostuje tudi zunaj domače občine. Za tokratni strokovni obisk so svetniki predlagali Rogaško Slatino, saj je to občina z uspešnim turističnim razvojem, ure- jenimi kolesarskimi potmi, tamkajšnji župan mag. Bran- ko Kidrič je tudi predsednik Sveta savinjske regije. Takšni strokovni obiski so povsem običajen način dela občinske- ga sveta. In tudi predstavniki civilne iniciative nam ves čas govorijo, naj se ozremo okoli in naj bomo pozorni na dobre prakse v drugih občinah,« je razloge za izvedbo seje ob- činskega sveta zunaj domače občine pojasnil župan Bran- ko Petre, ki je prepričan, da je medobčinsko povezovanje orodje napredka. Vojniški občinski svetni- ki so se 19. junija sestali v prostorih Občine Rogaška Slatina, kjer so izvedli redno sejo, nato so si ogledali kraj in tamkajšnje pridobitve, sla- tinski župan jim je predstavil projekte in razvojne priložno- sti. Obisk z »večplastno vrednostjo« »Obisk, ki smo ga izvedli v Rogaški Slatini, je imel za našo občino večplastno vre- dnost – ne le kot priložnost za krepitev medobčinskih vezi, temveč tudi kot možnost stro- kovnega učenja, strateškega povezovanja ter iskanja ino- vativnih pristopov k lokalne- mu razvoju. Na terenu prido- bljeni vpogledi omogočajo veliko boljše razumevanje Po besedah župana Vojnika Branka Petreta gostovanje občinskega sveta v Rogaški Slatini za vojniško občino ne predstavlja velikega stroška. Svetniki so se tja odpravili z avtobusom, kar je stalo približno 350 evrov, vse drugo (prostore, oglede) je slatinska občina ponudila brezplačno. Sejnine so svetniki prejeli enake, kot bi jih, če bi se sestali v Vojniku, je pojasnil Petre. Vojniški občinski svetniki so na seji v Rogaški Slatini med drugim potrdili občinsko celostno prometno strategijo, nove cene storitve pomoč na domu ter vstop Občine Vojnik v soustanoviteljstvo OŠ Glazija Celje. tehničnih, organizacijskih in finančnih vidikov projektov kot zgolj študije primerov na papirju,« so po obisku Roga- ške Slatine sporočili iz Obči- ne Vojnik. Vojniški občinski svetniki so spoznali razvojne usmeri- tve občine gostiteljice, njeno načrtovanje na področju ur- banizma, prometne in komu- nalne infrastrukture, turizma ter upravljanja javnega pro- stora. Posebno pozornost je pritegnil projekt razglednega stolpa Kristal, ki po prepriča- nju vojniške občine predsta- vlja primer medsebojnega dopolnjevanja med identiteto kraja, strateško umestitvijo v turistično ponudbo in dolgo- ročno naložbo v prepoznav- nost kraja. »Obenem je bilo srečanje izjemna priložnost za pri- merjalno razpravo o aktu- alnih izzivih, s katerimi se soočajo občine različnih ve- likosti. Prav izmenjava praks med različno strukturirani- mi občinami pogosto odpira vrata rešitvam, ki jih sami morda ne bi razvili, a jih je mogoče ustrezno prilagoditi lastnemu okolju,« menijo v Občini Vojnik. Kot dodajajo, tovrstni obiski povezujejo funkcionarje, strokovne ka- dre in vodstva občin, krepijo operativno sposobnost uprav ter obenem vzpostavljajo te- melje za prihodnje skupne projekte – kar je še posebej pomembno v kontekstu pro- gramov evropske kohezijske politike in regijskih finančnih mehanizmov. »Vsako takšno srečanje utrjuje zaupanje med občinami in ustvarja prostor za partnerstva, ki lahko vodijo v učinkovitejšo rabo virov, usklajen regional- ni razvoj in večjo uspešnost pri pridobivanju sredstev,« poudarjajo. Vojniški občinski svetniki so med drugim spoznali razvojne usmeritve Občine Rogaška Slatina, njeno načrtovanje na področju urbanizma, prometne in komunalne infrastrukture, turizma ter upravljanja javnega prostora. (Foto: BA) Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 27, 3. julij 2025 KULTURA »Moja radovednost izvi- ra iz spoštljivega odnosa do domačega kraja. Zanimivo je prisluhniti zgodbam, kaj se je dogajalo nekoč, kakšno je bilo življenje.« Tako pravi Primož Laubič, ki se je maja 2023 lotil zbiranja pripovedi starejših krajanov. Maja letos je pod okriljem sekcije za zgo- dovino, ki deluje pri Društvu upokojencev Dramlje, izšla knjiga, ki jo je uredil. V njej 19 starejših krajanov opisuje čas svojega otroštva, obiskovanja osnovne šole in kasnejših ži- vljenjskih obdobij. »Nekateri so s svojim delom zaznamo- vali domači kraj ter različne generacije naših ljudi, zato je njihova pripoved osredotočena na podrobnejšo predstavitev te njihove družbene dejavnosti. Zanimive so tudi že skoraj V Zgodovinskem arhivu Celje so nedavno odprli razstavo Rekonstrukcije. Gre za del obeleževanj mednarodnega tedna ar- hivov, ki ga arhivi po vsem svetu praznujejo sredi ju- nija. Razstavo spremlja tudi katalog v angleškem jeziku. Avtor koncepta slovenske izvedbe razsta- ve je dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva Celje, katalog je izšel v so- delovanju z dr. Rikom Op- sommerjem iz Mestnega arhiva Ieper iz Belgije ter ob predanosti arhivistov iz 26 držav Evropske unije. Razstavo tvori 26 izbranih in neprecenljivih kosov ar- hivskega gradiva na skupno razpisano temo Rekonstruk- cije. »Vsak prispevek na svoj način pripoveduje zgodbo o rekonstrukcijah – pa naj gre za gradnje stavb, skupnosti, identitet ali idej. Skrbno iz- brano arhivsko gradivo raz- kriva procese obnove po voj- nah in naravnih nesrečah, obnavljanje arhitekturne in urbanistične dediščine, obuditev zapuščenih in- dustrijskih območij, a tudi rekonstrukcije v družbenih odnosih, kot so okrevanje Izdali knjigo spominov starejših in odkrili spominsko ploščo bratov Jakopin Življenjske zgodbe Drameljčanov ohranili za zanamce Da je lahko tudi krajevna zgodovina izjemno bogata in jo je še kako vredno ohranjati, dokazujejo v Dramljah v občini Šentjur. V počastitev dneva državnosti so sredi junija pri- pravili literarni večer ob izidu knjige Spomini naših ljudi. Ob drameljski osnovni šoli so odkrili spominsko ploščo bratov Jakopin. Njuni dosežki namreč v domačem kraju dolgo časa niso bili znani, čeprav sta pustila pomemben pečat na področju jezikoslovja in agronomije. TINA STRMČNIK Sekcija za zgodovino, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Dramlje, je doslej pripravila številne razstave, okrogle mize, literarne večere. Poskrbela je za prevod dra- meljske šolske kronike, za izdajo fotoknjig na podlagi starega šolskega arhiva ter izdala več monografi j in zgodovinskih prispevkov. pozabljene zgodbe iz našega kraja, ki se jih naši sogovorniki še v živo spominjajo. Nekateri se še spominjajo druge svetov- ne vojne po lastnem spominu, spet drugi po pripovedi drugih ljudi,« je pojasnil Laubič. Ob zgodbah je objavljenih malo več kot sto starih foto- grafi j iz zasebnih fotoarhivov sogovornikov. Omenjeni po- snetki odstirajo minuli čas, ki je s svojo oddaljenostjo že del pretekle krajevne zgodovine. Osvetlili delo bratov Jakopin V Dramljah so na dogodku v počastitev dneva državnosti odkrili tudi spominsko ploščo bratoma Jakopin. Pobudo za njeno postavi- V Dramljah so na dogodku v počastitev dneva državnosti odkrili tudi spominsko ploščo bratoma Jakopin. Pobudo za njeno postavi- tev so dali njuni sorodniki. Kot je pojasnil Laubič, domačinom do pred nekaj leti njuno delo namreč ni bilo dobro znano kljub njunim številnim dosež- kom. So pa marsikaj zanimi- vega o bratih izbrskali učenci Osnovne šole Dramlje, ki so o njiju izdelali raziskovalno na- logo. Primož Laubič, predsednik Društva upokojencev Dramlje: »Knjiga Spomini naših ljudi vsekakor ponuja ›pogled od spodaj‹. Primerjave življenja nekoč in danes so vedno smiselne.« V knjigi so zbrane pripovedi 19 starejših krajanov Dramelj. Številni krajani so delili utrinke svojih zgodb. Utrinek z odpr- tja spominske plošče bratov Jakopin Jakob Jakopin Japec, ki je živel med letoma 1897 in 1993, je diplomiral na kme- tijski fakulteti v Parizu. V času študija se je preživljal tako, da je ponoči delal kot strugar in električar. Ker ni dobil dela, se je odpravil v Rusijo. Bil je glavni inženir na velikem državnem pose- stvu, prijavil in patentiral je več izumov – poljedelskih strojev, ki jih ponekod upo- rabljajo še danes. Njegov najbolj znan izum je tako imenovani volčji korak, sa- mohodni stroj z dletastimi dolgimi noži, ki je zemljo le odrival in rahljal, ni pa rezal brazd. Njegov brat prof. dr. Franc Jakopin, ki je bil rojen leta 1921, umrl pa je leta 2002, se je uveljavil na podro- čju jezikoslovja. Študiral je slovenski in ruski jezik, srbohrvaščino, nemščino, francoščino in narodno zgo- dovino. Podiplomski študij je opravljal na različnih fa- kultetah v tujini. Leta 1949 je postal asistent na slavi- stičnem oddelku. Med leto- ma 1960 in 1983 je predaval ruščino na Filozofski fakul- teti v Ljubljani. Leta 1983 je postal upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramo- vša ZRC SAZU, ki ga je vo- dil do upokojitve leta 1989. Predaval je na mnogih tujih univerzah in napisal več znanstvenih del. Foto: Tomaž Kolar Rekonstrukcije poudarjajo pomen arhivskega gradiva Razstava je del obeleževanj mednarodnega tedna arhivov, ki so ga arhivi po vsem svetu letos praznovali sredi junija. (Foto: Nik Jarh) Spomin Slovenije V Schwentnerjevi hiši na Vranskem je do konca avgusta na ogled gostujoča razstava Spomin Slove- nije. Slovenska nacionalna lista – Unesco spomin sveta. Predstavlja Slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi, ki je bil slovenski javnosti prvič predstavljen v letu 2022. Predstavljene in izbrane enote simbolično prikazu- jejo nekatere najpomembnejše mejnike najzgodnejše- ga in poznejšega razvoja slovenske kulture in naroda, vključno s prvimi zapisi slovenske pisane besede, hranjenimi na slovenskih tleh (Stiški rokopis, okoli leta 1428) do najpomembnejše plemiške rodbine na Slovenskem (Listine grofov Celjskih), prvih mestnih statutov v notranjosti slovenskega teritorija (Statut mesta Ptuja, iz leta 1513) in najznamenitejših in naj- starejših geografskih upodobitev pri nas (Piranski kodeks, Pietro Coppo, nastal med 1524–1526). Med pomembnejše dokaze slovenske identitete sodijo tudi dela protestantskih piscev – od Dalmati- novega prevoda svetega pisma do dokazov o njihovi ustvarjalnosti. Pomemben pečat slovenske narodnosti je vsekakor pustil tudi France Prešeren z danes ohra- njeno zbirko »Prešerniano«. Med večje sklope odlično ohranjene pisne dediščine sodi tudi vsebinsko bogata celotna knjižnica frančiškanskega samostana v No- vem mestu. Kot edinstveni primerek naravoslovne znanosti je predstavljen tudi malo znan Flyserjev herbarij, ki kaže na razvoj botanike in začetke na- ravoslovnega delovanja v 17. stoletju v Sloveniji. Kot zadnji, vendar pomensko zelo močan dokaz doku- mentarne dediščine 20. stoletja je opomin na grozo- te druge svetovne vojne (Kobetov Taboriščni tarok iz leta 1945), ki v skladu z Unescovimi načeli miru sporoča, naj se grozodejstva ne ponovijo. Razstava je plod sodelovanja več ustanov, ki hranijo bogato pisno kulturno dediščino. SJ ranljivih skupin, ponovna vzpostavitev kulturnih praks, odzivi na politične spremem- be ter simbolna obnova druž- benih vezi,« pravijo v Zgodo- vinskem arhivu Celje. Raznolikost arhivske krajine Najstarejši predstavljen do- kument je listina iz leta 1588, najmlajši je fotografi ja iz leta 2006. Zgodovinski arhiv Ce- lje se predstavlja s fotografi jo odstranjevanja ruševin v da- našnji Kocbekovi ulici v Ce- lju iz Fototeke Pelikan. Poleg ruševin v prizoru izstopajo mlade ženske, ki so skrbno razporejene v kader, kar odraža verjetno tudi to, da fotografi ja ni imela zgolj do- kumentarne vrednosti. Zbrano gradivo na razsta- vi Rekonstrukcije razkriva podobnosti in raznolikosti evropske arhivske krajine. Razstava poudarja tako skupne izzive, ki so del evropske zgodovine, kot tudi specifi čne poglede in poudarke, ki jih posamezne države namenjajo tematiki. Vsak prispevek je izraz in- terpretacije in izbire, ki jo arhivi oblikujejo v luči svo- jih lokalnih in nacionalnih zgodovinskih izkušenj. »S takšnim sodelovanjem različnih evropskih arhivov ne ustvarjamo le vsebinske raz- stave, temveč tudi skupnost arhivov, ki z vzajemnim pred- stavljanjem gradiva poudar- jajo velik pomen opravljanja arhivske službe. Arhivi s tem opozarjamo na svojo temeljno vlogo pri varovanju skupne de- diščine ter na pomen arhivske- ga gradiva kot verodostojnega vira in pogoja za objektivno ra- zumevanje preteklosti,« še do- dajajo v Zgodovinskem arhivu Celje. SŠol Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 27, 3. julij 2025 KULTURA »Moja radovednost izvi- ra iz spoštljivega odnosa do domačega kraja. Zanimivo je prisluhniti zgodbam, kaj se je dogajalo nekoč, kakšno je bilo življenje.« Tako pravi Primož Laubič, ki se je maja 2023 lotil zbiranja pripovedi starejših krajanov. Maja letos je pod okriljem sekcije za zgo- dovino, ki deluje pri Društvu upokojencev Dramlje, izšla knjiga, ki jo je uredil. V njej 19 starejših krajanov opisuje čas svojega otroštva, obiskovanja osnovne šole in kasnejših ži- vljenjskih obdobij. »Nekateri so s svojim delom zaznamo- vali domači kraj ter različne generacije naših ljudi, zato je njihova pripoved osredotočena na podrobnejšo predstavitev te njihove družbene dejavnosti. Zanimive so tudi že skoraj V Zgodovinskem arhivu Celje so nedavno odprli razstavo Rekonstrukcije. Gre za del obeleževanj mednarodnega tedna ar- hivov, ki ga arhivi po vsem svetu praznujejo sredi ju- nija. Razstavo spremlja tudi katalog v angleškem jeziku. Avtor koncepta slovenske izvedbe razsta- ve je dr. Borut Batagelj iz Zgodovinskega arhiva Celje, katalog je izšel v so- delovanju z dr. Rikom Op- sommerjem iz Mestnega arhiva Ieper iz Belgije ter ob predanosti arhivistov iz 26 držav Evropske unije. Razstavo tvori 26 izbranih in neprecenljivih kosov ar- hivskega gradiva na skupno razpisano temo Rekonstruk- cije. »Vsak prispevek na svoj način pripoveduje zgodbo o rekonstrukcijah – pa naj gre za gradnje stavb, skupnosti, identitet ali idej. Skrbno iz- brano arhivsko gradivo raz- kriva procese obnove po voj- nah in naravnih nesrečah, obnavljanje arhitekturne in urbanistične dediščine, obuditev zapuščenih in- dustrijskih območij, a tudi rekonstrukcije v družbenih odnosih, kot so okrevanje Izdali knjigo spominov starejših in odkrili spominsko ploščo bratov Jakopin Življenjske zgodbe Drameljčanov ohranili za zanamce Da je lahko tudi krajevna zgodovina izjemno bogata in jo je še kako vredno ohranjati, dokazujejo v Dramljah v občini Šentjur. V počastitev dneva državnosti so sredi junija pri- pravili literarni večer ob izidu knjige Spomini naših ljudi. Ob drameljski osnovni šoli so odkrili spominsko ploščo bratov Jakopin. Njuni dosežki namreč v domačem kraju dolgo časa niso bili znani, čeprav sta pustila pomemben pečat na področju jezikoslovja in agronomije. TINA STRMČNIK Sekcija za zgodovino, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Dramlje, je doslej pripravila številne razstave, okrogle mize, literarne večere. Poskrbela je za prevod dra- meljske šolske kronike, za izdajo fotoknjig na podlagi starega šolskega arhiva ter izdala več monografi j in zgodovinskih prispevkov. pozabljene zgodbe iz našega kraja, ki se jih naši sogovorniki še v živo spominjajo. Nekateri se še spominjajo druge svetov- ne vojne po lastnem spominu, spet drugi po pripovedi drugih ljudi,« je pojasnil Laubič. Ob zgodbah je objavljenih malo več kot sto starih foto- grafi j iz zasebnih fotoarhivov sogovornikov. Omenjeni po- snetki odstirajo minuli čas, ki je s svojo oddaljenostjo že del pretekle krajevne zgodovine. Osvetlili delo bratov Jakopin V Dramljah so na dogodku v počastitev dneva državnosti odkrili tudi spominsko ploščo bratoma Jakopin. Pobudo za njeno postavi- V Dramljah so na dogodku v počastitev dneva državnosti odkrili tudi spominsko ploščo bratoma Jakopin. Pobudo za njeno postavi- tev so dali njuni sorodniki. Kot je pojasnil Laubič, domačinom do pred nekaj leti njuno delo namreč ni bilo dobro znano kljub njunim številnim dosež- kom. So pa marsikaj zanimi- vega o bratih izbrskali učenci Osnovne šole Dramlje, ki so o njiju izdelali raziskovalno na- logo. Primož Laubič, predsednik Društva upokojencev Dramlje: »Knjiga Spomini naših ljudi vsekakor ponuja ›pogled od spodaj‹. Primerjave življenja nekoč in danes so vedno smiselne.« V knjigi so zbrane pripovedi 19 starejših krajanov Dramelj. Številni krajani so delili utrinke svojih zgodb. Utrinek z odpr- tja spominske plošče bratov Jakopin Jakob Jakopin Japec, ki je živel med letoma 1897 in 1993, je diplomiral na kme- tijski fakulteti v Parizu. V času študija se je preživljal tako, da je ponoči delal kot strugar in električar. Ker ni dobil dela, se je odpravil v Rusijo. Bil je glavni inženir na velikem državnem pose- stvu, prijavil in patentiral je več izumov – poljedelskih strojev, ki jih ponekod upo- rabljajo še danes. Njegov najbolj znan izum je tako imenovani volčji korak, sa- mohodni stroj z dletastimi dolgimi noži, ki je zemljo le odrival in rahljal, ni pa rezal brazd. Njegov brat prof. dr. Franc Jakopin, ki je bil rojen leta 1921, umrl pa je leta 2002, se je uveljavil na podro- čju jezikoslovja. Študiral je slovenski in ruski jezik, srbohrvaščino, nemščino, francoščino in narodno zgo- dovino. Podiplomski študij je opravljal na različnih fa- kultetah v tujini. Leta 1949 je postal asistent na slavi- stičnem oddelku. Med leto- ma 1960 in 1983 je predaval ruščino na Filozofski fakul- teti v Ljubljani. Leta 1983 je postal upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramo- vša ZRC SAZU, ki ga je vo- dil do upokojitve leta 1989. Predaval je na mnogih tujih univerzah in napisal več znanstvenih del. Foto: Tomaž Kolar Rekonstrukcije poudarjajo pomen arhivskega gradiva Razstava je del obeleževanj mednarodnega tedna arhivov, ki so ga arhivi po vsem svetu letos praznovali sredi junija. (Foto: Nik Jarh) Spomin Slovenije V Schwentnerjevi hiši na Vranskem je do konca avgusta na ogled gostujoča razstava Spomin Slove- nije. Slovenska nacionalna lista – Unesco spomin sveta. Predstavlja Slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi, ki je bil slovenski javnosti prvič predstavljen v letu 2022. Predstavljene in izbrane enote simbolično prikazu- jejo nekatere najpomembnejše mejnike najzgodnejše- ga in poznejšega razvoja slovenske kulture in naroda, vključno s prvimi zapisi slovenske pisane besede, hranjenimi na slovenskih tleh (Stiški rokopis, okoli leta 1428) do najpomembnejše plemiške rodbine na Slovenskem (Listine grofov Celjskih), prvih mestnih statutov v notranjosti slovenskega teritorija (Statut mesta Ptuja, iz leta 1513) in najznamenitejših in naj- starejših geografskih upodobitev pri nas (Piranski kodeks, Pietro Coppo, nastal med 1524–1526). Med pomembnejše dokaze slovenske identitete sodijo tudi dela protestantskih piscev – od Dalmati- novega prevoda svetega pisma do dokazov o njihovi ustvarjalnosti. Pomemben pečat slovenske narodnosti je vsekakor pustil tudi France Prešeren z danes ohra- njeno zbirko »Prešerniano«. Med večje sklope odlično ohranjene pisne dediščine sodi tudi vsebinsko bogata celotna knjižnica frančiškanskega samostana v No- vem mestu. Kot edinstveni primerek naravoslovne znanosti je predstavljen tudi malo znan Flyserjev herbarij, ki kaže na razvoj botanike in začetke na- ravoslovnega delovanja v 17. stoletju v Sloveniji. Kot zadnji, vendar pomensko zelo močan dokaz doku- mentarne dediščine 20. stoletja je opomin na grozo- te druge svetovne vojne (Kobetov Taboriščni tarok iz leta 1945), ki v skladu z Unescovimi načeli miru sporoča, naj se grozodejstva ne ponovijo. Razstava je plod sodelovanja več ustanov, ki hranijo bogato pisno kulturno dediščino. SJ ranljivih skupin, ponovna vzpostavitev kulturnih praks, odzivi na politične spremem- be ter simbolna obnova druž- benih vezi,« pravijo v Zgodo- vinskem arhivu Celje. Raznolikost arhivske krajine Najstarejši predstavljen do- kument je listina iz leta 1588, najmlajši je fotografi ja iz leta 2006. Zgodovinski arhiv Ce- lje se predstavlja s fotografi jo odstranjevanja ruševin v da- našnji Kocbekovi ulici v Ce- lju iz Fototeke Pelikan. Poleg ruševin v prizoru izstopajo mlade ženske, ki so skrbno razporejene v kader, kar odraža verjetno tudi to, da fotografi ja ni imela zgolj do- kumentarne vrednosti. Zbrano gradivo na razsta- vi Rekonstrukcije razkriva podobnosti in raznolikosti evropske arhivske krajine. Razstava poudarja tako skupne izzive, ki so del evropske zgodovine, kot tudi specifi čne poglede in poudarke, ki jih posamezne države namenjajo tematiki. Vsak prispevek je izraz in- terpretacije in izbire, ki jo arhivi oblikujejo v luči svo- jih lokalnih in nacionalnih zgodovinskih izkušenj. »S takšnim sodelovanjem različnih evropskih arhivov ne ustvarjamo le vsebinske raz- stave, temveč tudi skupnost arhivov, ki z vzajemnim pred- stavljanjem gradiva poudar- jajo velik pomen opravljanja arhivske službe. Arhivi s tem opozarjamo na svojo temeljno vlogo pri varovanju skupne de- diščine ter na pomen arhivske- ga gradiva kot verodostojnega vira in pogoja za objektivno ra- zumevanje preteklosti,« še do- dajajo v Zgodovinskem arhivu Celje. SŠol Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 27, 3. julij 2025 KRONIKA Gasilci v stanovanju našli truplo V nedeljo popoldne so morali velenjski gasilci zaradi požara posredovati v večstanovanjski hiši na Koroški cesti v Velenju. V stanovanju so našli mrtvega 72- letnega lastnika. Vzrok smrti še ni znan, a ne gre za nasilno smrt. Do požara je prišlo v kuhinji pri štedil- niku, nato se je razširil po stanovanju. Tuja krivda je izključena. SŠol »Višje temperature, daljša sušna obdobja, povečano število neurij in večja poškodo- vanost gozdov po neurjih slabijo drevje, ki je občutljivejše za bolezni ter škodljivce. To pomeni več hitreje vnetljive biomase na tleh v gozdovih, kar lahko, dokler ne strohni, ob pogojih, ki omogočajo nastanek požara v naravnem okolju in na prostem, omogoči hitrejši nastanek ter zlasti širjenje požara,« pravijo v Upravi RS za zaščito in reševanje. Se nekateri požvižgajo na opozorila? Savinjska regija: za požar trenutno dovolj že ena sama iskra V večjem delu države je še vedno razglašena veli- ka požarna ogroženost. Po podatkih Agencije RS za okolje je v naši regiji zelo visoka požarna ogroženost, ki je označena s stopnjo 5. To pomeni, da je vzrok za požar lahko že iskra, požar se pojavi takoj, širjenje je zelo hitro. A številni se, dokler s svojim dejanjem ne ogrozijo premoženja drugih in svojega premoženja, na takšna opozorila požvižgajo. SIMONA ŠOLINIČ Tri dni zatem ko je Uprava RS za zaščito in reševanje raz- glasila požarno ogroženost, so morali gasilci posredova- ti na območju Šentjurja. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je moški kljub prepovedi kurjenja vseh vrst odpadkov v naravi, torej tudi vejevja, li- stja, trave, in kljub razglaše- ni veliki požarni ogroženosti zakuril kup vejevja. Na kraju mu je bil izdan plačilni nalog. Hitro širjenje požara Agencija RS za okolje za našo regijo ni kar tako razgla- sila najvišje stopnje požarne ogroženosti. Z drugimi bese- dami je tak požar, ki bi lahko nastal zaradi neupoštevanja pravil, zelo težko pogasiti v takšnih razmerah, ki so za širjenje ognja več kot ideal- ne. »To je vroč požar, ki se prenese v krošnje dreves tudi na širšem območju. V požaru zgori zelo veliko organskega goriva, ogenj zajame tudi sre- dnje in debelo gorivo. Požar se razširi tudi na normalno vlažna območja. Nadzor po- žara je izjemno težak, za ga- šenje požara je treba vložiti izredno velike napore in vsa razpoložljiva sredstva,« je za- pisano na strani agencije. »Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogrože- nost naravnega okolja, je v naravnem okolju prepoveda- no kuriti, prižigati kresove, izvajati ognjemete, zunaj po- zidanih površin uporabljati predmete in naprave ali izva- jati dejavnosti, ki lahko pov- zročijo požar. Hkrati je pre- povedano izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamno- ženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd,« je za- pisano na straneh Uprave RS za zaščito in reševanje. Če zagori v naravnem okolju, ostanite mirni. Če niste v nevarnosti, poskušajte požar omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja in podobno). Če požara ne morete pogasiti, pokličite številko 112. Nevaren tudi cigaretni ogorek Agencija RS za okolje že ves čas opozarja, da ob odso- tnosti padavin in izrazitejšem izhlapevanju v večjem delu Slovenije vladajo zelo sušne razmere v površinskem sloju tal. Vse to vpliva na možnost nastanka požarov. V upravi svetujejo ljudem, naj poskrbijo za urejeno okolico okoli stavb in naj vse gorljive snovi skladiščijo na varni razdalji: »V bližini stavbe, zračnikov in dimni- kov odstranite veje dreves. Ne odmetavajte gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar (na primer cigaretnih ogorkov). Vozil ne parkirajte v suhi travi. Po gozdu se ne vozite z avtomobili in motorji. Upo- števajte prepovedi o odstra- njevanju odpadkov z uporabo ognja, kot jih določa predpis, ki ureja odpadke.« Ob vetrov- nem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato ljudje takrat ne smejo niti začeti kuriti oziro- ma morajo kurjenje takoj pre- kiniti. Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in območjih v oddaljenosti do sto metrov od gozda in na drugih gozdnih zemljiščih ni dovoljeno. Trenutne vremenske razmere vplivajo ne le na nastanek požara, ampak tudi na izjemno hitrost širjenja ognja. (Foto: arhiv NT/PGD Šoštanj mesto) V naši regiji je razglašena velika požarna ogroženost. (Foto: arhiv NT/ PGD Vitanje) ZD Laško je po preiskavi kovčka za- čel takoj ponovno nemoteno obrato- vati. (Foto: Andraž Purg) V Zdravstvenem domu Laško je morala v torek po- leg policije posredovati tudi specializirana policijska bombna enota. Ta je pre- gledala sumljivi predmet, v katerem naj bi se nahajal eksploziv. Preiskava je sicer pokaza- la, da ni šlo za bombo, so pa kriminalisti prijeli moškega, ki naj bi kovček z bombo pri- Prijeli moškega, ki je grozil z bombo nesel v laški zdravstveni dom. Vse to se je dogajalo v torek, nekaj minut po 10. uri. Moški je prišel v začasno pisarno ZD Laško in na mizi pustil kovček. »Prisotnim je povedal, da je v kovčku bomba, nato pa odšel,« so sporočili iz PU Celje. Moške- ga so policisti že izsledili in ga bodo tudi kazensko ovadili. Razlog za njegovo početje še ni znan. Dogodek je terjal tudi takoj- šnjo evakuacijo zdravstvenega doma, tako zaposlenih kot bol- nikov. O primeru sta javnost s pomočjo družbenih omrežjih obveščala Občina Laško in tamkajšnji zdravstveni dom. »Iskrena zahvala vsem za hitro ukrepanje, sodelovanje in potr- pežljivost, še posebej policiji in drugim pristojnim službam za strokovno in varno izvedbo po- stopka,« so po preiskavi, ki je pokazala, da ni šlo za bombo, zapisali na družbenem omrež- ju Zdravstvenega doma Laško. SŠol Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 27, 3. julij 2025 ŠPORT Številni tekači in pohodniki v Celju počastili dan državnosti V polmaratonu zmagala Mašera in Ljubič Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je prejšnji teden organiziralo 34. Tek državnosti. Že nekaj let ga prireja v celjskem mestnem parku. DEAN ŠUSTER Na desnem bregu Savinje sta bila še 26. Otroški tek in 6. pohod v počastitev dneva državnosti. Največ na srednjo razdaljo Tekov se je udeležilo 128 tekmovalcev. Kar 31 jih je v vročem vremenu preteklo 21 kilometrov (polmaraton), 79 jih je teklo na pol krajši progi (10,5 kilometra), šest kilometrov je preteklo 18 ude- ležencev. Na različnih otro- ških tekih je bilo 106 malčic in malčkov. Organizatorji so pripravili tri različne pohode (12, 8 in 6 kilometrov), od- zvalo se je 31 pohodnikov. 21 kilometrov je najhitreje pre- tekel Luka Ljubič (1:17:10), med ženskami je bila najbolj- ša Natalija Mašera (1:41:40). Boštjan Brunec in Mateja Adrovič sta zmagala na progi, dolgi 10,5 kilometra, Nik Čoh in Anja Senica pa sta najhi- treje pretekla šest kilometrov. Ustrezna odločitev zdravniške službe »Rezultati so bili glede na vremenske razmere vrhun- ski. Zajel nas je vročinski val, temperatura zraka je bila tudi 34 stopinj Celzija. Orga- nizatorji smo do zadnjega trenutka dvomili o izvedbi prireditve. Zdravniška služba je preučila razmere. Ko smo postavili dodatne okrepče- valnice in vodne prhe, je zdravniška služba dovolila izvedbo prireditve, ki je mi- nila brez neljubih dogodkov. Vsi tekmovalci so se brez te- žav vrnili v cilj,« je povedal predsednik Društva maraton- cev in pohodnikov Celje Ivan Žaberl. Spomnil se je, da so člani društva in mnogi dru- Naši atletinje in atleti v prvo ligo Naša atletska reprezentanca je na tekmovanju druge lige ekipnega evropskega prvenstva v Mariboru osvojila drugo mesto in se uvrstila v prvo ligo. Ta bo čez dve leti v okviru evropskih iger v Turčiji. Zmagali sta članici celjskega Kladivarja Tina Šutej v skoku s palico in Klara Lukan v teku na pet kilometrov. Obe sta navdušili s svojima dosežkoma. Jan Vuković je bil četrti v teku na 800 metrov, Martina Ratej je zasedla osmo mesto v metu kopja. Naša izbrana vrsta je bila nekoliko oslablje- na, toda ni se poznala odsotnost Luke Janežiča (nedavno je sklenil športno pot), kajti Rok Ferlan je bil drugi na 400 metrov in je s časom 44,70 sekunde izboljšal slovenski rekord. »Pred letom še ni bilo jasno, ali bomo gostili EP. Nato nam je Evropska atletika (EA) dodelila tekmovanje namesto Izraela. Ni bilo veliko časa za pripravo, ampak ob spodbudi in pomoči EA nam je uspelo in kraljica športov je na velika vrata vstopila v Slovenijo. Atletska zveza Slovenije (AZS) še nikoli ni prodajala vstopnic za tekmovanja, tokrat je prvič,« je izpostavil predsednik AZS Celjan Primož Feguš. DŠ Tina Šutej se je izkazala kot kape- tanka ženske ekipe in tudi kot tek- movalka, saj je v skoku s palico pre- skočila 470 centimetrov. (Foto: Azs) Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Ivan Žaberl je napovedal, da bo letos precej več udeležencev na ultramaratonu od Celja do Logarske doline, kot jih je bilo lani. gi ljubitelji pohodništva prvi dan samostojnosti Republike Slovenije prehodili pot okoli Celja v dolžini 40 kilometrov. Prepričani so, da bodo tradi- cijo nadaljevali. Obenem se že nekaj časa pripravljajo na izvedbo 36. ultramaratona Celje–Logarska dolina, ki bo 6. septembra. Foto: Nik Jarh Otroške teke je vodila Anica Živko, udeležence je zabaval Spidi. Boštjan Brunec iz Beltincev je večino proge (10,5 km), ki je štela za Štajersko-ko- roški pokal, pretekel sam. Prva je 21 kilometrov pretekla Natalija Mašera iz Atletskega kluba Fit. Prvi z leve je zmagovalec v teku na 21 kilometrov Luka Ljubič, drugi je bil Jernej Markovc (desno s št. 22), tretji pa Jure Lapajne (v sredini, št. 16). Vsi so člani Atletskega društva Modri dirkači. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 27, 3. julij 2025 ŠPORT Dve Američanki pri Cinkarni Na izredni skupščini Hokejskega kluba Ce- lje so delegati razrešili nekdanjega predsednika Vida Valenčaka. Njegov naslednik je dosedanji član upravnega odbora Andrej Bizaj. Ta je izpostavil, da je prednostna naloga finanč- na sanacija kluba, ki že poteka, zaradi česar se je klub moral odreči članske- mu moštvu. Bizaj se je za- hvalil vsem pokroviteljem in Mestni občini Celje za dosedanjo pomoč z upa- njem, da se bo nadaljevala. Obljubil je, da se bo uprav- ni odbor potrudil čim hi- treje poplačati dolgove. Znašali naj bi več kot 200 tisoč evrov. »Klub se bo v naslednjih sezonah posve- til mlajšim selekcijam, tre- Andrej Bizaj na čelu HK Celje Andrej Bizaj (Foto: Andraž Purg) nerski štab je že določen. Po dogovoru z upravljav- cem dvorane bomo lahko močno izboljšali razmere za vadbo, saj bodo ime- li mladi hokejisti več ur treninga na ledu. Klub bomo spet začeli graditi pri temeljih, šele potem bomo ponovno sestavili člansko moštvo,« pravi Bi- zaj. DŠ Novi državni prvaki v vožnji na čas in v cestni vožnji Celje spet okupirali kolesarji Jakob Omrzel je v Celju prvič postal kolesarski državni prvak na cestni dirki. Po 180 kilometrih oziroma osmih krogih iz središča Celja okoli Šmartinskega jezera in nazaj je 19-letnik ugnal Jako Marolta in Matevža Govekarja. DEAN ŠUSTER Pri članicah je slavila Euge- nia Bujak, ki je bila najboljša že v petek v vožnji na čas. V kronometru je pri moških zmagal Mihael Štajnar. Zelo okrnjeno prvenstvo Cestna dirka je bila zelo naporna, potekala je v hudi pripeki, kar je hitro razred- Jordyn Jenkins Yaubryon Chambers Mladi rokometaši sedmi na svetu Naša rokometna reprezentanca do 21 let je svetovno prvenstvo na Poljskem končala na sedmem mestu. Na zadnji tekmi je s 24: 23 premagala Norveško. Izbranci selektorja Celjana Klemna Luzarja so z zmago v 13. nastopu med svetovno elito dosegli četrto najboljšo uvrstitev. Celjski doprinos je bil ogromen. V izbrani vrsti so bili namreč Aljuš Anžič, Jan Češek, Luka Kačičnik, Lucijan Korošec, Žan Korže Lesjak, Tio Malović, Jon Turk, Žan Vujičić in Maj Jelen. DŠ Vodstvo Ženskega košar- karskega kluba Cinkarna Celje je zaradi precej visokih želja glede višjih uvrstitev v Jadranski ligi že poiskalo dve okrepitvi. Obe sta Američanki. Prva je 22-letna in 185 centimetrov visoka Jordyn Jenkins. ki ima za seboj zelo uspešno kariero v ameriški študentski ligi. Druga je enake višine 23-letna Yaub- ryon Chambers. Po študiju v prvi diviziji lige NCAA na uni- verzah Vanderbilt in T ennessee Tech je v zadnji sezoni prvič zaigrala v Evropi in s svojim klubom osvojila peto mesto v švicarskem prvenstvu. DŠ, foto: ŽKK Cinkarna Celje čilo vrste 46 kolesarjev na startni listi. V vsakem krogu je bil osip velik, zadnje tri je začelo le še 18 tekmovalcev. »Vedeli smo, da bo dirka ka- otična, tu je bilo 50 kolesar- jev brez pravih ekip. Ampak težje je, bolje je zame. Ko je postalo res težko, sem šel v beg, nato sem iz bega na- redil, kar sem,« je povedal odličen Omrzel, ki je prvič slavil med člani, pred tem je bil v zadnjih dveh letih državni prvak med mladin- ci. Na državnem prvenstvu so manjkali Tadej Pogačar, Primož Roglič, Domen No- vak, ki je bil na startni listi, a zaradi bolezni ni nastopil, Matej Mohorič, Jan Tratnik in Luka Mezgec. Foto: Nik Jarh 19-letni Jakob Omrzel je prejemal čestitke za prepričljivo zmago. Smer vožnje po Prešernovi ulici je bila obratna kot na dirki Po Sloveniji. Start članov na cestni dirki v državnem prvenstvu »Nekatere preiskave so hitro končane, druge so bolj obširne. Gre za občutljive zadeve in verjetno je treba vprašati več ljudi, zato lah- ko traja dlje časa,« je povedal Boštjan Žaberl iz Policijske uprave Celje, kjer izvajajo preiskavo. Kot je poročal časopis Dnev- nik, je policijska preiskava še v predkazenskem postopku, zaradi česar z njo na celjskem tožilstvu niso seznanjeni. V pričevanju nekdanje judoistke sta Marjanu Fabjanu očitana tako fizično nasilje (klofute, udarci z bambusovo palico) kot psihično nasilje (kriča- nje, zmerjanje, psihološke manipulacije). Vse skupaj naj bi se nadaljevalo tudi z domnevnimi spolnimi zlo- rabami. Fabjan je predvsem slednje očitke odločno zavr- Nekdanje judoistke prijavile Fabjana policiji nil, v bran mu je stopila ena od štirih judoistk, ki so pod njegovim vodstvom osvojile olimpijska odličja. »Ne znam si predstavljati, da bi bil spo- soben česa takega,« je dejala Ana Velenšek in dodala, da so kriminalisti že obiskali njeno sestro Klaro Apotekar, nekdanjo evropsko prvaki- njo. DŠ Marjan Fabjan: »Ostro zavračam kakršnokoli spolno nasilje in spolne zlorabe.« (foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 27, 3. julij 2025 ŠPORT Številni tekači in pohodniki v Celju počastili dan državnosti V polmaratonu zmagala Mašera in Ljubič Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je prejšnji teden organiziralo 34. Tek državnosti. Že nekaj let ga prireja v celjskem mestnem parku. DEAN ŠUSTER Na desnem bregu Savinje sta bila še 26. Otroški tek in 6. pohod v počastitev dneva državnosti. Največ na srednjo razdaljo Tekov se je udeležilo 128 tekmovalcev. Kar 31 jih je v vročem vremenu preteklo 21 kilometrov (polmaraton), 79 jih je teklo na pol krajši progi (10,5 kilometra), šest kilometrov je preteklo 18 ude- ležencev. Na različnih otro- ških tekih je bilo 106 malčic in malčkov. Organizatorji so pripravili tri različne pohode (12, 8 in 6 kilometrov), od- zvalo se je 31 pohodnikov. 21 kilometrov je najhitreje pre- tekel Luka Ljubič (1:17:10), med ženskami je bila najbolj- ša Natalija Mašera (1:41:40). Boštjan Brunec in Mateja Adrovič sta zmagala na progi, dolgi 10,5 kilometra, Nik Čoh in Anja Senica pa sta najhi- treje pretekla šest kilometrov. Ustrezna odločitev zdravniške službe »Rezultati so bili glede na vremenske razmere vrhun- ski. Zajel nas je vročinski val, temperatura zraka je bila tudi 34 stopinj Celzija. Orga- nizatorji smo do zadnjega trenutka dvomili o izvedbi prireditve. Zdravniška služba je preučila razmere. Ko smo postavili dodatne okrepče- valnice in vodne prhe, je zdravniška služba dovolila izvedbo prireditve, ki je mi- nila brez neljubih dogodkov. Vsi tekmovalci so se brez te- žav vrnili v cilj,« je povedal predsednik Društva maraton- cev in pohodnikov Celje Ivan Žaberl. Spomnil se je, da so člani društva in mnogi dru- Naši atletinje in atleti v prvo ligo Naša atletska reprezentanca je na tekmovanju druge lige ekipnega evropskega prvenstva v Mariboru osvojila drugo mesto in se uvrstila v prvo ligo. Ta bo čez dve leti v okviru evropskih iger v Turčiji. Zmagali sta članici celjskega Kladivarja Tina Šutej v skoku s palico in Klara Lukan v teku na pet kilometrov. Obe sta navdušili s svojima dosežkoma. Jan Vuković je bil četrti v teku na 800 metrov, Martina Ratej je zasedla osmo mesto v metu kopja. Naša izbrana vrsta je bila nekoliko oslablje- na, toda ni se poznala odsotnost Luke Janežiča (nedavno je sklenil športno pot), kajti Rok Ferlan je bil drugi na 400 metrov in je s časom 44,70 sekunde izboljšal slovenski rekord. »Pred letom še ni bilo jasno, ali bomo gostili EP. Nato nam je Evropska atletika (EA) dodelila tekmovanje namesto Izraela. Ni bilo veliko časa za pripravo, ampak ob spodbudi in pomoči EA nam je uspelo in kraljica športov je na velika vrata vstopila v Slovenijo. Atletska zveza Slovenije (AZS) še nikoli ni prodajala vstopnic za tekmovanja, tokrat je prvič,« je izpostavil predsednik AZS Celjan Primož Feguš. DŠ Tina Šutej se je izkazala kot kape- tanka ženske ekipe in tudi kot tek- movalka, saj je v skoku s palico pre- skočila 470 centimetrov. (Foto: Azs) Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Ivan Žaberl je napovedal, da bo letos precej več udeležencev na ultramaratonu od Celja do Logarske doline, kot jih je bilo lani. gi ljubitelji pohodništva prvi dan samostojnosti Republike Slovenije prehodili pot okoli Celja v dolžini 40 kilometrov. Prepričani so, da bodo tradi- cijo nadaljevali. Obenem se že nekaj časa pripravljajo na izvedbo 36. ultramaratona Celje–Logarska dolina, ki bo 6. septembra. Foto: Nik Jarh Otroške teke je vodila Anica Živko, udeležence je zabaval Spidi. Boštjan Brunec iz Beltincev je večino proge (10,5 km), ki je štela za Štajersko-ko- roški pokal, pretekel sam. Prva je 21 kilometrov pretekla Natalija Mašera iz Atletskega kluba Fit. Prvi z leve je zmagovalec v teku na 21 kilometrov Luka Ljubič, drugi je bil Jernej Markovc (desno s št. 22), tretji pa Jure Lapajne (v sredini, št. 16). Vsi so člani Atletskega društva Modri dirkači. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 27, 3. julij 2025 ŠPORT Dve Američanki pri Cinkarni Na izredni skupščini Hokejskega kluba Ce- lje so delegati razrešili nekdanjega predsednika Vida Valenčaka. Njegov naslednik je dosedanji član upravnega odbora Andrej Bizaj. Ta je izpostavil, da je prednostna naloga finanč- na sanacija kluba, ki že poteka, zaradi česar se je klub moral odreči članske- mu moštvu. Bizaj se je za- hvalil vsem pokroviteljem in Mestni občini Celje za dosedanjo pomoč z upa- njem, da se bo nadaljevala. Obljubil je, da se bo uprav- ni odbor potrudil čim hi- treje poplačati dolgove. Znašali naj bi več kot 200 tisoč evrov. »Klub se bo v naslednjih sezonah posve- til mlajšim selekcijam, tre- Andrej Bizaj na čelu HK Celje Andrej Bizaj (Foto: Andraž Purg) nerski štab je že določen. Po dogovoru z upravljav- cem dvorane bomo lahko močno izboljšali razmere za vadbo, saj bodo ime- li mladi hokejisti več ur treninga na ledu. Klub bomo spet začeli graditi pri temeljih, šele potem bomo ponovno sestavili člansko moštvo,« pravi Bi- zaj. DŠ Novi državni prvaki v vožnji na čas in v cestni vožnji Celje spet okupirali kolesarji Jakob Omrzel je v Celju prvič postal kolesarski državni prvak na cestni dirki. Po 180 kilometrih oziroma osmih krogih iz središča Celja okoli Šmartinskega jezera in nazaj je 19-letnik ugnal Jako Marolta in Matevža Govekarja. DEAN ŠUSTER Pri članicah je slavila Euge- nia Bujak, ki je bila najboljša že v petek v vožnji na čas. V kronometru je pri moških zmagal Mihael Štajnar. Zelo okrnjeno prvenstvo Cestna dirka je bila zelo naporna, potekala je v hudi pripeki, kar je hitro razred- Jordyn Jenkins Yaubryon Chambers Mladi rokometaši sedmi na svetu Naša rokometna reprezentanca do 21 let je svetovno prvenstvo na Poljskem končala na sedmem mestu. Na zadnji tekmi je s 24: 23 premagala Norveško. Izbranci selektorja Celjana Klemna Luzarja so z zmago v 13. nastopu med svetovno elito dosegli četrto najboljšo uvrstitev. Celjski doprinos je bil ogromen. V izbrani vrsti so bili namreč Aljuš Anžič, Jan Češek, Luka Kačičnik, Lucijan Korošec, Žan Korže Lesjak, Tio Malović, Jon Turk, Žan Vujičić in Maj Jelen. DŠ Vodstvo Ženskega košar- karskega kluba Cinkarna Celje je zaradi precej visokih želja glede višjih uvrstitev v Jadranski ligi že poiskalo dve okrepitvi. Obe sta Američanki. Prva je 22-letna in 185 centimetrov visoka Jordyn Jenkins. ki ima za seboj zelo uspešno kariero v ameriški študentski ligi. Druga je enake višine 23-letna Yaub- ryon Chambers. Po študiju v prvi diviziji lige NCAA na uni- verzah Vanderbilt in T ennessee Tech je v zadnji sezoni prvič zaigrala v Evropi in s svojim klubom osvojila peto mesto v švicarskem prvenstvu. DŠ, foto: ŽKK Cinkarna Celje čilo vrste 46 kolesarjev na startni listi. V vsakem krogu je bil osip velik, zadnje tri je začelo le še 18 tekmovalcev. »Vedeli smo, da bo dirka ka- otična, tu je bilo 50 kolesar- jev brez pravih ekip. Ampak težje je, bolje je zame. Ko je postalo res težko, sem šel v beg, nato sem iz bega na- redil, kar sem,« je povedal odličen Omrzel, ki je prvič slavil med člani, pred tem je bil v zadnjih dveh letih državni prvak med mladin- ci. Na državnem prvenstvu so manjkali Tadej Pogačar, Primož Roglič, Domen No- vak, ki je bil na startni listi, a zaradi bolezni ni nastopil, Matej Mohorič, Jan Tratnik in Luka Mezgec. Foto: Nik Jarh 19-letni Jakob Omrzel je prejemal čestitke za prepričljivo zmago. Smer vožnje po Prešernovi ulici je bila obratna kot na dirki Po Sloveniji. Start članov na cestni dirki v državnem prvenstvu »Nekatere preiskave so hitro končane, druge so bolj obširne. Gre za občutljive zadeve in verjetno je treba vprašati več ljudi, zato lah- ko traja dlje časa,« je povedal Boštjan Žaberl iz Policijske uprave Celje, kjer izvajajo preiskavo. Kot je poročal časopis Dnev- nik, je policijska preiskava še v predkazenskem postopku, zaradi česar z njo na celjskem tožilstvu niso seznanjeni. V pričevanju nekdanje judoistke sta Marjanu Fabjanu očitana tako fizično nasilje (klofute, udarci z bambusovo palico) kot psihično nasilje (kriča- nje, zmerjanje, psihološke manipulacije). Vse skupaj naj bi se nadaljevalo tudi z domnevnimi spolnimi zlo- rabami. Fabjan je predvsem slednje očitke odločno zavr- Nekdanje judoistke prijavile Fabjana policiji nil, v bran mu je stopila ena od štirih judoistk, ki so pod njegovim vodstvom osvojile olimpijska odličja. »Ne znam si predstavljati, da bi bil spo- soben česa takega,« je dejala Ana Velenšek in dodala, da so kriminalisti že obiskali njeno sestro Klaro Apotekar, nekdanjo evropsko prvaki- njo. DŠ Marjan Fabjan: »Ostro zavračam kakršnokoli spolno nasilje in spolne zlorabe.« (foto: arhiv NT) Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 27, 3. julij 2025 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si VERONIKA DESENIŠKA JULIJSKE OTROŠKE USTVARJALNICE Četrtek , 10. julij 2025 | Četrtek , 17. julij 2025 |Četrtek , 24. julij 2025 | ob 10.30 , k než ji dvor Vstopnina : 7€ INFORMACIJE IN PRIJAVE: WWW.POKMUZ-CE.SI / MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 / 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI: ZAPRTO skrivnostna veronika in friderik portret Kulturne prireditve ČETRTEK, 3 7. 18.00 Staro Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje Koncert ob Dnevu rudarjev 19.00 Park za Domom kulture Slovenske Konjice Poletna kulturnica: Adi Smolar Pogovorno-glasbeni večer; vstop prost PETEK, 4. 7. 16.00 Anina galerija Rogaška Slatina What's the story? Odprtje likovne razstave Zvonimirja Haramije Hansa 18.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Petindvajseto poletje Odprtje jubilejne likovne razstave DLLU Mavrica 20.30 Park Hotela Aleksander Rogaška Slatina Anin festival 2025: Anja Bukovec & Jaka Pucihar trio Vstop prost; v primeru dežja bo koncert v Aninem dvoru 21.00 Šlandrov trg Žalec Poletje v Žalcu: Celjski dixieland ansambel Koncert; vstop prost SOBOTA, 5. 7. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Štirje letni časi Igrano-lutkovna predstava Hiše otrok in umetnosti 20.00 Na trgu Rečica ob Savinji Večer pod trško lipo Koncert ansamblov Štirje kovači in Veseli Drenovci 21.00 Terasa MC Kavarne Žalec Nejc Glušič & Skova in Skovani Koncert 21.00 Titov trg Velenje Orlek Koncert ob 150-letnici premogovništva v Velenju; če bo vreme slabo, koncert odpade NEDELJA, 6. 7. 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Jana Kvas, lastni in francoski šansoni in instrumentalna skupina: Matjaž Krušič, Karl Kvas in Miro Ulrych Koncert iz sklopa Večeri v atriju SREDA, 9. 7. 18.00 Hiša generacij Laško Ročna dela Društva invalidov občine Laško Odprtje razstave 20.30 Arkade GH Rogaška Slatina Anin festival 2025: Manca Izmajlova Koncert Poletje v Celju ČETRTEK, 3. 7. 18.00 Glavni trg Celje Ujemi ritem kavbojskega plesa v vrsti Učenje osnovnih plesnih korakov v izvedbi plesne šole Hot Heels 21.00 Celjski grad Veronika Deseniška Muzikal mesta ljubezni; tudi v petek ob istem času PETEK, 4. 7. 14.00 Celjski mladinski center 18. Break The Flor Največji plesni dogodek v Sloveniji; tudi v soboto ob istem času 17.00 Drevesna hiša Celje Podnebje – skupni izziv Odprtje inetraktivne razstave avtorjev Garsie in Nadine Kosinac 18.00 Glavni trg Ujemi ritem plesov Učenju osnovnih plesnih korakov in plesanje plesov z vseh koncev sveta 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Premiera 2025 Razstava del mladih umetnic-kov 20.00 Pizzerija Dal Nonno Mambo Kings Koncert 21.00 Ploščad pred Cankarjevo Vlado Pilja in Miha Plantarič Koncert v okviru Cankarjevih poletnih glasbenih večerov SOBOTA, 5. 7. 10.00 Celjski grad Živa zgodovina na gradu Tudi v nedeljo ob istem času 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Sobotnica v hiši Alme Karlin Spoznavanje sveta, kot ga je doživljala Alma 10.00 do 12.00 Mestna kavarna Celje Likovne delavnice za otroke Brezplačne likovne delavnice za otroke z Neli Zlatoper; tudi v nedeljo ob istem času 17.00 Drevesna hiša Celje Joga piknik Vadba in zdravi prigrizki 18.00 Glavni trg Celje Ujemi ritem swinga Učenje osnovnih plesnih korakov in plesanje swinga 20.30 Špital za prjatle Celje Dekadentni koncert Gasbeneno-gledališki dogodek 20.30 Žička kartuzija Loče Nina Pušlar Koncert 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Omar Naber Koncert v okviru Cankarjevih poletnih glasbenih večerov NEDELJA, 6. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Največja in situ predstavitev rimske Celeje; sprehod med starodavnimi zidovi po tlakovani rimski cesti 18.00 Glavni trg Celje Ujemi ritem hip hopa, disca in jazza Učenje osnovnih plesnih korakov in plesnih stilov kot so jazz, hip hop, disco … PONEDELJEK, 7.7. 10.00 KS Šmartno v Rožni dolini Brezplačne aktivne počitnice Ustvarjalne delavnice, športne ter družabne igre; od ponedeljka do petka ob istem času TOREK, 8. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje Vodeni ogled in igrivo raziskovanje za otroke po razstavi Svet Hermanovih prijateljev 17.00 Celjski grad Veronika Deseniška v fi lmu: Ljubezen ali usoda? Filmska projekcija SREDA, 9. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Možganska telovadba za otroke Brainobrain, za otroke od 7. do 12. leta 10.00 Celjski grad Slikarska razstava na gradu Sodelujejo različni ustvarjalci 19.30 Dvorišče knežjega dvora Celeia klasika: Neja Anderle, saksofon Koncert koncertne mojstrice Druge prireditve ČETRTEK, 3. 7. 9.00 do 12.00 Knjižnica Šentjur Lego delavnica za otroke, stare od 6 do 18 let 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Ustvarjalni živžav 10.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje M-kot muzej Petdnevni raziskovalno- ustvarjalno-zabavni program za otroke od 1. do 5. razreda 19.30 Dom kulture Velenje Premog je luč Projekcija fi lma ob 150-letnici premogovništva v Velenju in ob dnevu rudarjev PETEK, 4. 7. 9.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Lego delavnica 16.00 do 19.00 Parkirišče pred gasilskim domom Rimske Toplice Domači kotiček 17.30 do 20.00 Park ob dvorcu Novo Celje ArtPark druženje in prosto slikanje v naravi 18.00 Gasilski dom Grušovlje Rečica ob Savinji Slavnostna seja ob 100-letnici PGD Grušovlje 20.00 Mladinski center Žalec Salsa večer SOBOTA, 5. 7. 8.00 do 13.00 Občinsko dvorišče Laško Pisani balon – praznik otroške domišljije in nasmehov Ustvarjalne delavnice, animacije, zanimive razstave in otroške predstave 10.00 Vista – park z razgledom Velenje Poklon rudarski dediščini Tematsko vodenje ob 150-letnici premogovništva; vodila bo lokalna turistična vodnica Tina Felicijan 10.00 do 11.30 Pekarna idej Staro Velenje Slikarska delavnica za otroke Ustvarjanje na platno 10.30 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše Izvajanje poskusov in spoznavanje kemije 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Polstenje Izdelava polstene kroglice (obesek) z mentorico Ireno Kitak 15.00 do 17 .00 Muzej na prostem Rogatec Ajdovi žlikrofi in ajdovi štruklji Kulinarična delavnica; izvaja Društvo kmetic Ajda 17 .00 Prireditveni prostor pred gasilskim domom Šmartno ob Paki Gasilsko tekmovanje za člane in starejše gasilce Ob 20.00 gasilska veselica z ansamblom Dar 17 .00 Gasilski poligon Šentjanž Rečica ob Savinji Gasilska parada z osrednjo prireditvijo ob 100-letnici PGD Grušovlje Ob 18.00 gasilska veselica z ansamblom Stil NEDELJA, 6. 7. 10.00 Velenjska plaža Nedelja – dan za družine na Velenjski plaži Animacijski program, ustvarjalne delavnice, predstavitev potapljaške dejavnosti … 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan PONEDELJEK, 7. 7. 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Škatlaste misli Ustvarjalna delavnica 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Pohodniški živžav 21.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Praslovan Dokumentarni fi lm; v primeru slabega vremena v veliki dvorana Kina Velenje TOREK, 8. 7. 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Kulinarični živžav 10.00 in 17 .00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Slikamo na travniku S člani Društva šaleških likovnikov se boste lahko podali v skrivnostni svet barv 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan SREDA, 9. 7. 10.00 Večnamenski dom Vinska Gora Odkrivanje skrivnosti škrata Bisera Po učni poti bosta vodili Ana Žerdoner in Vesna Gaber Podhovnik 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Srečanje s terapevtskim psom SVETOVNA LETALIŠČA NA VEČ KOT 100 STRANEH KRIŽANK Novi TEDNIK št. 34 25.08.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 34, 25. avgust 2022 Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. pošiljate jih lahko tudi po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po telefonu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 27, 3. julij 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE V SLOVO Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka, gospa MARIJA LUKANC (1937–2025) magistra farmacije, zaposlena v našem zavodu v letih od 1973 do 2002. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n MOTORNA VOZILA PRODAM VW Golf Sportsvan 2.0 TDI BMT comfortline 110 150, letnik 2016/7, 200.000 km, drugi lastnik, zelo zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 068 628-811. p Poroke Žalec Poročila sta se: Nuša KARO TSOUKALA iz Celja in Efstra- tios TSOUKALAS iz Grčije Smrti Celje Umrli so: Milan SEDMI- NEK s Polzele, 70 let, Neža NOVAK s Polzele, 83 let, Eli- zabeta LAVBIČ iz Dramelj, 61 let, Ljudmila PRAPROTNIK iz Mozirja, 89 let, Ida Nadica DRUŠKOVIČ iz Šempetra, 94 let, Cveto REMŠE iz Mozirja, 68 let, Marija VIDNJEVIĆ iz Liboj, 88 let, Tatjana ROJC iz Gotovelj, 58 let, Jožefa KOVAČ s Teharij, 92 let, Matija Stani- slav LENARČIČ iz Celja, 79 let. Žalec Umrli sta: Marija ARAUS iz Topolšice, 88 let in Dragi- ca TURK iz Škal pri Velenju, 79 let. Velenje Umrl je: Alojz HLEB iz Ve- lenja, 80 let. ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p ORGANSKI vrtni drobilec Muta in pesjak za psa (za vrt) prodam. Telefon 070 993- 922. 308 KOTEL za žganjekuho, starejši, ohranjen, 80 l, bakren, prodam za 200 EUR. Telefon 041 994-512. 310 KUPIM BETONSKE pohodne plošče, 50 x 50 cm, 16 kosov, kupim. Telefon 041 710-193. 652 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM ODLIČEN sadjevec ugodno prodam. Telefon 031 747-930. 305 RAZNO PODIRANJE nevarnih dreves, košnja, mulče- nje zaraščenih površin. Telefon 070 711- 680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p NUDIMO izdelavo nadstreškov, urejanje oko- lice in razna hišna opravila. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje, telefon 051 610-398. 292 OSEBNI avto Volvo V 50 karavan, prevoženih 170.000 km, dizel, dobro ohranjen, pro- dam za 3.000 EUR. Telefon 041 758-819. 309 STROJI PRODAM PUHALNIK Tajfun 40 in cepilec drv, na sveder, ugodno prodam. Telefon 031 413-761. 304 KUPIM TRAKTORSKO vitlo, kosilnico, traktor in pri- ključke kupim. Telefon 041 680-684. p Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 27, 3. julij 2025 V SPOMIN Hasan Ibrić (24. 9. 1960–21. 6. 2025) Pred tednom so se svojci in pri- jatelji na celjskem pokopališču poslovili od Hasana Ibrića, ki je umrl v 65. letu starosti. V športu je bil dejaven v različnih vlogah. Sam se ga najbolj spomnim po prijaznosti, s katero je začel po- govore in nas mnoge omrežil ter prepričal, da smo delili strokovna mnenja, ki jih je seveda upošte- val, ter po več kot desetletje stari ideji, ko se je domislil monogra- fije ob 125-letnici športa v Celju in je okoli sebe zbral ekipo na čelu z Jožetom Volfandom in mojo malenko- stjo. Ko je knjiga izšla, je bil upravičeno zelo ponosen. Bil je dolgoletni sekretar Športne zveze Celje, zato je na pogrebu spregovoril sedanji predsednik zveze Matej Polutnik in med drugim zapisal: »Bil je človek z načeli, s posluhom za ljudi in z zmožnostjo, da je znal vedno najti besedo, ki je dala moč, zagon ali tolažbo. Zaradi znanja, usposobljenosti in izkušenj ter svojega značaja je bil vedno pripravljen pomaga- ti pri velikih dogodkih, ki so zaznamovali najbolj športno mesto v Sloveniji. Pri izdaji monografije ob 125-letnici športa v Celju je usklajeval vse dejavnosti. Veliko je pomagal pri finančnem delu izdaje knjige ob 70- letnici celjskega rokometa. Prav tako je sodeloval pri izdaji in predstavitvi monografije ob 50-letnici mednarodnih iger šolarjev, kjer ima Celje pomembno vlogo. Bil je predsednik nadzornega odbora Taekwon- do zveze Slovenije in Športne zveze Celje. Vsakoletno brezplačno udejstvovanje Celjanov v športnih dejav- nostih v maju pod imenom Mesec športa je njegova zamisel. Aktivno je sodeloval pri prvih izvedbah vse do letos, ko je bil že zelo bolan. Seveda ne smemo pozabiti na Športno društvo Slavko Šlander, kjer je opravljal dela na vseh položajih in je bil duhovni oče tega kluba. Ko sem se odločil, da bom kandidiral za predsednika Športne zveze Celje, me je Hasan naj- bolj podprl. Njegovo znanje o športni zakonodaji v Sloveniji je bilo neprecenljivo za delovanje Športne zveze Celje in tudi zame osebno. Velikokrat mi je ob zgodnjih urah, ko je bil še mrak, poslal kakšno zani- mivost o športu, izsek iz zakona, primerjalne podatke in izkušnje drugih občin. Pogrešal bom ta sporočila z nasveti in vsebino, ki so mi pomagali k širitvi znanja o športu. Tudi kot predsednik nadzornega odbora ni bil nikoli zgolj nadzornik številk ali postopkov, temveč je bil nadzornik vrednot – poštenosti, reda, zvestobe športnemu duhu.« DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT/Sherpa Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 27, 3. julij 2025 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 XXXX Str. 20-21 Str. 22-23 Str. 24-25 Med ribiči na Šmartinskem jezeru Pojdi z menoj na Pagu S kolesom od Celja, okrog Balatona in nazaj Št. 26 / Leto 80 / Celje, 26. junij 2025 V starem mestnem jedru Celja, tik ob vodnem stolpu, je vrata nedavno odprla štirizvezdična butična turistič- na nastanitev Hiša Barbara. Za njeno zgodbo stoji celj- sko podjetje Cona plus, ki je želelo v knežjem mestu za- polniti pomanjkanje majhnih, a kakovostnih turističnih nastanitev. Hiša, ki nosi ime po Barbari Celjski, ima šest dvoposteljnih sob in en apartma, prilagojena je tudi za gibalno ovirane osebe. Po besedah solastnice podjetja Mateje Pavšer bo prve goste sprejela že v tem mesecu. SINTIJA JURIČ Preplet bogate zgodovine s sodobnostjo Nova štirizvezdična turistična zgodba v središču mesta V podjetju Cona plus, ka- terega lastnici sta Mateja Pa- všer in Nada Lukač, so se za naložbo odločili, ker so iskali dejavnost, ki bi jim prinesla dodatne dohodke. Ukvarjajo se namreč s trženjem igral in urbane opreme, ki je po be- sedah Mateje Pavšer močno vezano le na poletno in jesen- sko sezono. »Glede na to, da je turizem zelo razvijajoča se panoga v Sloveniji, smo zače- li razmišljati, kaj bi lahko na tem področju naredili v Celju. Vse strategije turizma v Celju in tudi Sloveniji kažejo, da pri nas primanjkuje majhnih butičnih nastanitev, zato smo začeli razmišljati, da bi se tudi sami spopadli s to panogo,« je uvodoma povedala Pavšerjeva. Ohranjanje prvotnega videza Ko je odločitev dozorela, so v podjetju začeli iskati nepre- mičnino. Želeli so, da bi bila umeščena v središče mesta, in tako so naključno naleteli na staro prazno hišo v Razlagovi ulici 14, ki sega v 19. stoletje. Najprej so bila v njej stano- vanja, v času Jugoslavije so bili v spodnjih prostorih tudi obrtniki. Zadnja leta je hiša samevala in propadala. »Ko smo jo našli, ni bila na prodaj. A poiskali smo njenega lastni- ka in se je strinjal, da nam jo proda. Kupčijo smo sklenili še pred epidemijo leta 2019,« je povedala sogovornica. Če so hišo najprej želeli porušiti le do prvega nadstro- pja, so hitro spoznali, da je ne bodo mogli ohraniti, zato so spremenili načrte in jo s soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) porušili do temeljev ter zgradili novo zgradbo, ki je po videzu enaka prejšnji. »Ohranili smo le zadnjo steno, ki je ostanek srednjeveškega obzidja, zato smo ob njej zgradili zid. Prav tako smo ob rušenju naleteli na živo kanalizacijo, za katero niso vedeli niti zgodovinarji. Vse to je močno vplivalo na gradnjo, ampak nam je uspe- lo,« je poudarila Pavšerjeva in dodala, da so bili pri gradnji ves čas močno omejeni z ome- jitvami ZVKDS. Sobe so minimalistično urejene. Dostopna tudi gibalno oviranim V hiši so na voljo šest dvo- posteljnih sob in en apartma. Vsaka soba ima svojo kopal- nico – nekatere imajo tuš, ne- katere kopalno kad, prav tako imajo vse tudi manjšo kuhinjo. »Že pri projektiranju smo mi- slili tudi na vključenost gibalno oviranih oseb. Pred vhodom v hišo imamo klančino za in- validske vozičke, do prvega nadstropja je tudi dvigalo, ena soba je še posebej prostorna in povsem prilagojena za vožnjo z invalidskim vozičkom.« Hišo so poimenovali Bar- bara, z mislijo na Barbaro Celjsko, podobo je dobila po grafiki slikarja Rudija Španzla. V sobah so razstavljene tudi druge grafike iz avtorjevega ci- kla Grofje celjski. Celotna vre- dnost naložbe je znašala mili- jon evrov, od tega je omenjeno podjetje s pomočjo razpisov od občine prejelo približno 43 ti- soč evrov sofinanciranja. Kot je napovedala Pavšerjeva, bo hiša prve goste sprejela že v juliju. »Verjamem, da bo gostom pri nas zelo všeč. Želimo si tudi poslovne goste, ki pridejo v Ce- lje za teden ali več in potrebu- jejo prenočišče. Menim, da jim lahko ponudimo dobre sobe, imamo tudi wifi, hkrati smo na odlični lokaciji v središču mesta,« je še zaključila. Foto: Nik Jarh »Želimo si, da gostje iz Celja odidejo z veseljem in se k nam še vrnejo,« poudarja Mateja Pavšer. Nova štirizvezdična turistična nastanitev v Celju. V hiši je tudi en apartma. »Vse strategije turizma v Celju in Sloveniji kažejo, da pri nas primanjkuje majhnih butičnih nastanitev, zato smo začeli razmišljati, da bi se spopadli s to panogo,« je povedala Mateja Pavšer. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 27, 3. julij 2025 INTERVJU Moja tokratna sogovornica je po končani gi- mnaziji sicer želela študirati turizem v Italiji, a to v letih po osamosvojitvi Slovenije še ni bilo mogoče, ker med državama še ni bil podpisan bilateralni sporazum. Kljub temu je svet turizma začela spoznavati že med študijem zgodovine in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot turistična vodnica. Hvaležna je, poudarja, da je imela na dosedanji poklicni poti priložnost spoznavati različne obraze turizma. In še jih bo. Pravite, da ste delo turistične vodnice opra- vljali vrsto let. Kako ste gradili kariero v turiz- mu vse do prihoda na direktorat za turizem? Delo turistične vodnice, za katero sem se usposabljala in opravila tudi državni izpit, me je navduševalo, saj je raznoliko in zanimivo. A sem si po nekaj letih tovrstnega dela in po rojstvu dvojčic zaželela drugačnih izzivov. Zato sem se zaposlila v turistični agenciji Sajko turi- zem, kjer sem se posvečala razvoju in prodaji turističnih produktov. Leta 2011 sem začela de- lati v Kulturno-turistično-rekreacijskem centru Radeče in se preizkusila še v destinacijskem menedžmentu. T udi to obdobje mojega službo- vanja je bilo zelo pestro, saj smo takrat v občini Radeče ob reki Savi razvijali splavarjenje kot turistični produkt, ki je zanimiv tudi za med- narodne trge. A ni ostalo le pri tem. S pomočjo evropskih sredstev smo lahko poleg turizma ob reki začeli postavljati temelje za turistično ponudbo tudi na podeželju v okolici Radeč. Z leti sem tako kopičila dragocene delovne izku- šnje in nova znanja ter pred tremi leti prevzela vodenje direktorata za turizem. Kaj je trenutno v ospredju vaših prizade- vanj? Od turistične vodnice do snovalke turističnega razvoja Slovenije Že od malih nog je razlagala, da bo hotelirka. V otroških letih je z družino poletne počitnice preživljala v Strunjanu. Očarala jo je, kot pravi, sprehajalna promenada med Strunjanom in Portorožem, kamor so pogosto pešačili na sladoled. »Opazovala sem terase hotelov, polne gostov, ki so uživali ob poslušanju glasbe. To me je prevzelo,« se spominja zgovorna Dubravka Kalin, ki sicer ni postala hotelirka, je pa že vrsto let dejavna v turizmu. Pred kratkim je postala generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Če je kot otrok občudovala kraje ob morju, danes s prav posebnim navdušenjem govori o domačih Radečah, kjer so tudi z njeno pomočjo pred leti začeli uspešno razvijati rečni turizem ob Savi. BARBARA FURMAN »Z družino najraje raziskujemo Evropo, ki ponuja bogat kulturni prostor. Zato prav na dopustu nemalokrat dobim kakšno idejo, kako turizem nadgrajevati pri nas.« »Turizem je prostočasna dejavnost, ki lahko opravlja svoje poslanstvo le v varnih in mirnih okoliščinah. Slovenija še vedno sodi med deset najbolj varnih turističnih destinacij na svetu. To pomeni, da se s tovrstnimi posledicami pri nas še ne soočamo, in upam, da se tudi ne bomo.« Dubravka Kalin iz Radeč je svoje življenje posvetila turizmu Na našem direktoratu smo trenutno najbolj za- posleni z uresničevanjem strategije slovenskega turizma in z njo povezanih naložb v izboljšanje kakovosti turističnih namestitev ter javne turistič- ne infrastrukture. Smo v največjem naložbenem ciklu slovenskega turizma doslej. Nove pridobi- tve bodo zagotovile bolj kakovostne namestitve ter lažje in enakomernejše razporejanje turistič- nih tokov po vsej Sloveniji. Omenili ste strategijo slovenskega turizma. Katerim ciljem sledi? Kakšen turizem želimo razvijati v Sloveniji? Ko je vlada leta 2022 sprejela novo strategijo slovenskega turizma, se je pokazalo, da imamo v naši sicer lepi deželi na področju turizma kar nekaj izzivov, ki terjajo hitro in odločno ukre- panje. Turistična ponudba namreč ni dovolj uspešno sledila smernicam tako imenovane »Najbolj pomembno je, kako se turisti v nekem okolju počuti. In prijetno vzdušje lahko ustvarimo le ljudje. Tega pristnega in neposrednega stika ne more nadomestiti nobena še tako vrhunsko dovršena tehnologija.« zelene butične Slovenije. Turizem je ustvar- jal nizko dodano vrednost, turistični sektor se je soočal tudi s pomanjkanjem kadra ter z neučinkovitim upravljanjem. Prav tako ni bil spodbuden podatek, da je Slovenija še vedno med petimi najbolj sezonskimi turističnimi državami v Evropi, Skratka, potreben je bil razmislek, kako naprej. In kakšno pot turističnega razvoja ste za- črtali? Na mizi so bili trije scenariji. Eden je predvi- deval razvoj množičnega turizma, kar se nam ni zdelo sprejemljivo. T udi predlog, da bi v Sloveniji razvijali butični turizem, se nam ni zdel prime- ren, saj menimo, da zanj še nismo zreli. Zato je bil izbran nek vmesni scenarij, kar pomeni, da turistično ponudbo v naši državi razvijamo pod sloganom nekaj več in veliko bolje, predvsem pa uravnoteženo. Razvoj turizma mora zagotavljati rast kakovosti turistične ponudbe in dodane vre- dnosti. Vizija slovenskega turističnega razvoja tako temelji na zeleni butičnosti, manjšem ogljič- nem odtisu ter večji vrednosti za vse. Vse to se lepo sliši. Toda kako te cilje ure- sničiti? Za uresničevanje takšne vizije turističnega ra- zvoja je v strategiji opredeljenih sedem politik. T e predvidevajo naložbe v izboljšave podjetniškega okolja in javne infrastrukture, človeške vire, učin- kovito upravljanje destinacij, dediščino, turistič- ni ambient, trajnost, zeleno shemo slovenskega turizma, krepitev dostopnosti in mobilnosti ter razvoj turističnih produktov in trženje. Ob tem je treba zagotoviti še vlaganja v digitalno preo- brazbo slovenskega turizma, usmeritev politike na zakonodajnem in finančnem področju, in še bi lahko naštevala, Strategija slovenskega turizma je, kot pravi- te, zelo obsežen dokument. Finančno je ovre- dnotena na 2,6 milijarde evrov. Ob tem želim poudariti, da je turistična stra- tegija dokument slovenske vlade in ne zgolj direktorata za turizem oziroma ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Turistične de- javnosti ne moreš izolirati, saj je prepredena z različnimi segmenti delovanja družbe. Turizem je kompleksna dejavnost, zato je prav, da pri pripravi akcijskega načrta, ki je v zaključni fazi, sodelujejo vsa ministrstva s svojimi ukrepi. Turizem smo ljudje, je mogoče pogosto sli- šati. Se tega dovolj zavedamo? Zelo se strinjam, da smo turizem ljudje. Za- dnje čase sicer veliko vlagamo v razvoj sodobnih tehnologij, digitalizacijo in avtomatizacijo, kar so seveda dobrodošli pristopi, saj do neke mere raz- bremenjujejo izjemno dragocene človeške vire na različnih področjih, tudi v turizmu. Turizem je zelo kompleksna in zahtevna gospodarska panoga, v kateri lahko nekatere izzive uspešno rešujemo s sodobno tehnologijo, a ne vseh. Naj- brž se strinjate, da je najbolj pomembno, kako se gost oziroma turisti v nekem okolju počutijo. In prijetno vzdušje lahko ustvarimo le ljudje. Tega pristnega in neposrednega medčloveškega stika ne more nadomestiti nobena še tako vrhunsko dovršena tehnologija. Zato bomo morali v priho- dnje še v večji meri skrbeti za kadre v turizmu. Se turistični oziroma gostinski ponudniki še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra? Znano je, da so mnogi zapuščali delo v turizmu zara- di slabega plačila in napornih delovnikov. Se razmere izboljšujejo? Težko je govoriti na splošno, saj se razmere v posameznih segmentih turizma razlikujejo. Ponekod so razmere bolj, drugod manj zaskrblju- joče. Po nekaterih ocenah naj bi v slovenskem turizmu primanjkovalo približno 30 odstotkov delovne sile. A se razmere počasi vendarle iz- boljšujejo. Najbolj pri zaposlovanju kuharjev in chefov, saj je ta poklic, tudi po zaslugi priljublje- nih televizijskih kuharskih oddaj, vedno bolj pri- ljubljen in tudi vedno bolj cenjen. Upam si trditi, da je zadnje čase med najbolj promoviranimi poklici. So pa v turizmu še vedno težave pri zago- tavljanju tehničnega kadra. Sicer so bila nihanja v razpoložljivi delovni sili vedno prisotna, pred- Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 27, 3. julij 2025 INTERVJU »Najbolj obiskane so občine, ki imajo termalna zdravilišča. Največ turistov gostijo v občini Podčetrtek. Turistični obisk se povečuje v mestni občini Celje, ki se, sodeč po pobrani turistični taksi, vedno bolj samozavestno postavlja ob bok občinam z razvitim termalnim turizmom.« Ponosna je na domače Radeče, kjer so pred leti uspešno razvili rečni turizem. Pravi, da so na direktoratu za turizem trenutno najbolj zaposleni s pripravo slovenske turistične strategije. vsem pa niso tako zelo pereča, da bi usodno pretresla turistični sektor. Bolj zaskrbljujoča je demografija, saj se število rojstev zmanjšuje. Zato se bodo v prihodnosti vse panoge, ne le tu- ristična, soočale s pomanjkanjem delovne sile. Kakšen turistični obisk beleži Slovenija zadnja leta? Se povečuje? Slovenija je bila med državami, v katerih si je turizem po pandemiji covida-19 zelo hitro opomogel. Turisti so se tudi takrat pri nas po- čutili varno, saj so imeli na voljo raznovrstno ponudbo na prostem in so se lahko izognili gneči oziroma morebitni nevarnosti za prenos okužbe. Tako je slovenski turizem že leta 2023 prišel na raven, ki jo je dosegel pred pandemijo. Od takrat v Sloveniji beležimo 8-odstotno rast turističnega obiska. Lani je našo državo obi- skalo 6,6 milijona turistov. Kot sem omenila že prej, niso najbolj pomembne rekordne števil- ke. Bolj pomembno je ustvarjanje višje dodane vrednosti – ne le zaradi višjih prihodkov, am- pak tudi zato, ker je to bistveno bolj trajnostna usmeritev. Katere destinacije so pri nas najbolj obi- skane? Sodeč po pobrani turistični taksi, največ turi- stov obišče našo prestolnico. Ljubljana že nekaj časa zelo prednjači glede turističnega obiska. Zelo obiskane so prav tako turistične destinacije na območju Alp ter na Obali. Veliko gostov pri- vabijo tudi termalna zdravilišča po vsej Sloveni- ji, saj imajo široko ponudbo in so zato sposobna zagotavljati obisk celo leto. Imamo pa v Sloveniji tudi izjemne izletniške točke, ki niso merljive s turistično takso. In kako je s turističnim obiskom v krajih na širšem Celjskem oziroma v savinjski regiji? Najbolj obiskane so občine, ki imajo termal- na zdravilišča. Največ turistov gostijo v občini Podčetrtek. Dober turistični obisk beležijo tudi v občini Rogaška Slatina, sledijo občine Laško, Zreče in Dobrna. Zanimiv je podatek, da pri- haja vedno več turistov v mestno občino Celje, ki se sodeč po pobrani turistični taksi vedno bolj samozavestno postavlja ob bok občinam z razvitim termalnim turizmom. Želje turistov se spreminjajo. Po kakšni turistični ponudbi je trenutno največje pov- praševanje? Nekateri gostje si želijo zgolj miru in počit- ka, spet drugi si želijo aktivno preživeti svoj prosti čas ali pa ga izkoristijo za osebnostno rast. Ljudje smo različni, zato seveda izbiramo različne načine za oddih. Je pa res, da v Sloveniji zadnja leta zaznavamo največje povpraševanje po dejavnostih na prostem, kot so soteskanje, rafting, pohodništvo, gorništvo in kolesarjenje. Prav tako je veliko povpraševanje po velneških storitvah. V ospredje povpraševanj vedno bolj stopajo želje po gastronomskih doživetjih. To nas ne preseneča, saj imamov Sloveniji vrhun- ske vinarje kuharje oziroma chefe, ki so znani po svetu. Ponosni smo lahko tudi na bogato kultur- no oziroma etnološko dediščino. Jo znamo vpletati v turistično ponudbo? Pri razvijanju kulturnega turizma smo Slo- venci še nekoliko sramežljivi, manjka nam samozavesti oziroma poguma. Zdi se, da je v zavesti slovenskega naroda globoko zasidrano prepričanje, da se ne moremo primerjati z dr- žavami, ki uspešno promovirajo svojo kulturno dediščino. A se tudi glede tega razmere izboljšu- jejo. V Slovenski turistični organizaciji (STO) so začeli izvajati promocijske dejavnosti, s kateri- mi spodbujajo povezovanje kulture in turizma. T emu cilju sledimo tudi s številnimi naložbami, ki jih financirata tako naše ministrstvo kot tudi ministrstvo za kulturo. Kako vedno bolj negotove varnostne raz- mere v svetu vplivajo na globalni turizem? Vojna žarišča in spori se širijo, vojno imamo tudi na pragu Evrope. Turizem je prostočasna dejavnost, ki lahko opravlja svoje poslanstvo le v varnih in mirnih okoliščinah. Slovenija še vedno sodi med deset najbolj varnih turističnih destinacij na svetu. To pomeni, da se s tovrstnimi posledicami pri nas še ne soočamo, in upam, da se tudi ne bomo. Sodeč po pogovoru s turističnimi ponudniki, se promet zaradi vedno bolj nepredvidljivih glo- balnih varnostnih razmer ne zmanjšuje. Je pa res, da v letih po pandemiji v Sloveniji še vedno ne beležimo toliko gostov iz zelo oddaljenih dežel, predvsem z Daljnega vzhoda, kot smo jih pred pandemijo. Po svoje je to razumljivo, saj smo v naši državi po pandemiji intenzivno vlagali v promocijo naše turistične ponudbe predvsem v bližnjih državah, ki niso oddaljene več kot 700 kilometrov in so jim počitnice pri nas dosegljive z osebnim avtomobilom. To se nam obrestuje tudi zdaj, ko se turisti zaradi ne- predvidljivih varnostnih razmer ponovno raje odločajo za potovanje z osebnimi vozili oziro- ma avtobusi. Trenutno je Slovenija še vedno na varni strani, zelo težko pa je predvideti, kaj bo. Turizem je, kot ste dejali, pomembna go- spodarska panoga. Kolikšen bruto družbeni proizvod (BDP) ustvari v naši državi? Koliko delovnih mest zagotavlja? V naši državi je v gostinstvu in turizmu za- poslenih malo manj kot 60 tisoč ljudi. To je približno 6 odstotkov delovno aktivne popula- cije v Sloveniji. Številke so primerljive s tistimi pred pandemijo. Turizem danes ustvari med 8,5 ter 9 odstotki slovenskega bruto družbe- nega proizvoda. Dovolite, da malce pokukamo še v vaše za- sebno življenje. Kateri spomini najprej pri- vrejo na površje ob besedi otroštvo? V kakšni družini oziroma okolju ste odraščali? Odraščala sem v Radečah v delavski druži- ni. Starša sta delala v državnih ustanovah. Ker sem bila zelo bolehen otrok, sem veliko časa preživela tudi na podeželju na Kozjanskem pri starih starših in teti. Ne dolgo nazaj sem šele za- čela razmišljati o tem, da smo imeli otroci moje generacije res sproščeno in srečno otroštvo. To so bili povsem drugačni časi. Otroci smo takrat uživali v raznovrstnih igrah na prostem in nismo ždeli pred zasloni. Tudi če smo kaj ušpičili, tega niso beležila družbena omrežja. Današnji mladi ljudje so pod raznovrstnimi pri- tiski, sproščenost med njimi usiha. Žal. Zato sem toliko bolj hvaležna, da sem odraščala v drugačnih časih. Katere vrednote sta vam podarila starša pri vzgoji in vam najbolj koristijo v življenju? Podarila sta mi številne vrednote, ki ostajajo vodilo v mojem življenju. Posebej bi izpostavila poštenost in iskrenost. Mama in oče sta živela v skladu z vrednotami, nista mi le pridigala o njih. Bila sta tudi zelo pozorna in darežljiva. Menim, da bomo kot družba lahko preživeli le, če bomo zmogli biti sočutni in razumevajoči drug do drugega. Kaj bi prijateljem iz tujine z največjim po- nosom pokazali v svojih domačih Radečah? Najprej bi jih peljala k Savi. Zelo sem namreč ponosna, da smo uspeli zelo degradirano ob- močje ob tej reki spremeniti v turistično pri- vlačen prostor. Naj spomnim, da so v Radečah postavili prvo hidroelektrarno na spodnji Savi, ki je obremenila okolje. Nekaj je bilo treba spre- meniti. Porodile so se ideje o razvoju rečnega turizma, ki smo jih najprej deloma z lastnimi sredstvi, zatem pa tudi z evropskim sofinanci- ranjem postopoma uresničili. Tako smo v tu- ristično ponudbo vnesli zanimivosti 500-letne tradicije splavarjenja in trgovanja z lesom po Savi. Uredili smo tudi Učno pot Savus in didak- tično pot, ki opozarja na krhkost sobivanja in na posledice prekomerne izrabe naravnih virov. Posebno noto je obrečnemu prostoru dodala tudi ribiška vasica. Uspešno smo zastavili tudi edinstvene turistične produkte na podeželju, saj domačini obiskovalcem pokažejo, kako ži- vijo in kaj delajo. To je tisto, kar današnji gosti najbolj cenijo. In kako vi najraje dopustujete? Dopust si razdelim na več krajših obdobij. Z družino se radi potepamo po Posavju, povzpne- mo se na Kum ali Lisco, zelo pomirjujoči in sproščujoči so sprehodi ob Savi. Med glavnim dopustom se z družino odpravimo tudi kam dlje. Najraje raziskujemo Evropo, ki ponuja bogat kulturni prostor. Zato na dopustu ne- malokrat dobim kakšno idejo, kako turistično ponudbo nadgraditi pri nas. Domačini vas menda kličejo Duška. Zakaj? Ime sem dobila po priznani pianistki Du- bravki Tomšič Srebotnjak. Nekateri si ga težko zapomnijo, zato so ga skrajšali na različne na- čine – Duška, Duši, Duša. Karkoli kdo izbere, mi je prav. Na vsa imena se odzovem … (smeh) Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 27, 3. julij 2025 INTERVJU Moja tokratna sogovornica je po končani gi- mnaziji sicer želela študirati turizem v Italiji, a to v letih po osamosvojitvi Slovenije še ni bilo mogoče, ker med državama še ni bil podpisan bilateralni sporazum. Kljub temu je svet turizma začela spoznavati že med študijem zgodovine in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot turistična vodnica. Hvaležna je, poudarja, da je imela na dosedanji poklicni poti priložnost spoznavati različne obraze turizma. In še jih bo. Pravite, da ste delo turistične vodnice opra- vljali vrsto let. Kako ste gradili kariero v turiz- mu vse do prihoda na direktorat za turizem? Delo turistične vodnice, za katero sem se usposabljala in opravila tudi državni izpit, me je navduševalo, saj je raznoliko in zanimivo. A sem si po nekaj letih tovrstnega dela in po rojstvu dvojčic zaželela drugačnih izzivov. Zato sem se zaposlila v turistični agenciji Sajko turi- zem, kjer sem se posvečala razvoju in prodaji turističnih produktov. Leta 2011 sem začela de- lati v Kulturno-turistično-rekreacijskem centru Radeče in se preizkusila še v destinacijskem menedžmentu. T udi to obdobje mojega službo- vanja je bilo zelo pestro, saj smo takrat v občini Radeče ob reki Savi razvijali splavarjenje kot turistični produkt, ki je zanimiv tudi za med- narodne trge. A ni ostalo le pri tem. S pomočjo evropskih sredstev smo lahko poleg turizma ob reki začeli postavljati temelje za turistično ponudbo tudi na podeželju v okolici Radeč. Z leti sem tako kopičila dragocene delovne izku- šnje in nova znanja ter pred tremi leti prevzela vodenje direktorata za turizem. Kaj je trenutno v ospredju vaših prizade- vanj? Od turistične vodnice do snovalke turističnega razvoja Slovenije Že od malih nog je razlagala, da bo hotelirka. V otroških letih je z družino poletne počitnice preživljala v Strunjanu. Očarala jo je, kot pravi, sprehajalna promenada med Strunjanom in Portorožem, kamor so pogosto pešačili na sladoled. »Opazovala sem terase hotelov, polne gostov, ki so uživali ob poslušanju glasbe. To me je prevzelo,« se spominja zgovorna Dubravka Kalin, ki sicer ni postala hotelirka, je pa že vrsto let dejavna v turizmu. Pred kratkim je postala generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Če je kot otrok občudovala kraje ob morju, danes s prav posebnim navdušenjem govori o domačih Radečah, kjer so tudi z njeno pomočjo pred leti začeli uspešno razvijati rečni turizem ob Savi. BARBARA FURMAN »Z družino najraje raziskujemo Evropo, ki ponuja bogat kulturni prostor. Zato prav na dopustu nemalokrat dobim kakšno idejo, kako turizem nadgrajevati pri nas.« »Turizem je prostočasna dejavnost, ki lahko opravlja svoje poslanstvo le v varnih in mirnih okoliščinah. Slovenija še vedno sodi med deset najbolj varnih turističnih destinacij na svetu. To pomeni, da se s tovrstnimi posledicami pri nas še ne soočamo, in upam, da se tudi ne bomo.« Dubravka Kalin iz Radeč je svoje življenje posvetila turizmu Na našem direktoratu smo trenutno najbolj za- posleni z uresničevanjem strategije slovenskega turizma in z njo povezanih naložb v izboljšanje kakovosti turističnih namestitev ter javne turistič- ne infrastrukture. Smo v največjem naložbenem ciklu slovenskega turizma doslej. Nove pridobi- tve bodo zagotovile bolj kakovostne namestitve ter lažje in enakomernejše razporejanje turistič- nih tokov po vsej Sloveniji. Omenili ste strategijo slovenskega turizma. Katerim ciljem sledi? Kakšen turizem želimo razvijati v Sloveniji? Ko je vlada leta 2022 sprejela novo strategijo slovenskega turizma, se je pokazalo, da imamo v naši sicer lepi deželi na področju turizma kar nekaj izzivov, ki terjajo hitro in odločno ukre- panje. Turistična ponudba namreč ni dovolj uspešno sledila smernicam tako imenovane »Najbolj pomembno je, kako se turisti v nekem okolju počuti. In prijetno vzdušje lahko ustvarimo le ljudje. Tega pristnega in neposrednega stika ne more nadomestiti nobena še tako vrhunsko dovršena tehnologija.« zelene butične Slovenije. Turizem je ustvar- jal nizko dodano vrednost, turistični sektor se je soočal tudi s pomanjkanjem kadra ter z neučinkovitim upravljanjem. Prav tako ni bil spodbuden podatek, da je Slovenija še vedno med petimi najbolj sezonskimi turističnimi državami v Evropi, Skratka, potreben je bil razmislek, kako naprej. In kakšno pot turističnega razvoja ste za- črtali? Na mizi so bili trije scenariji. Eden je predvi- deval razvoj množičnega turizma, kar se nam ni zdelo sprejemljivo. T udi predlog, da bi v Sloveniji razvijali butični turizem, se nam ni zdel prime- ren, saj menimo, da zanj še nismo zreli. Zato je bil izbran nek vmesni scenarij, kar pomeni, da turistično ponudbo v naši državi razvijamo pod sloganom nekaj več in veliko bolje, predvsem pa uravnoteženo. Razvoj turizma mora zagotavljati rast kakovosti turistične ponudbe in dodane vre- dnosti. Vizija slovenskega turističnega razvoja tako temelji na zeleni butičnosti, manjšem ogljič- nem odtisu ter večji vrednosti za vse. Vse to se lepo sliši. Toda kako te cilje ure- sničiti? Za uresničevanje takšne vizije turističnega ra- zvoja je v strategiji opredeljenih sedem politik. T e predvidevajo naložbe v izboljšave podjetniškega okolja in javne infrastrukture, človeške vire, učin- kovito upravljanje destinacij, dediščino, turistič- ni ambient, trajnost, zeleno shemo slovenskega turizma, krepitev dostopnosti in mobilnosti ter razvoj turističnih produktov in trženje. Ob tem je treba zagotoviti še vlaganja v digitalno preo- brazbo slovenskega turizma, usmeritev politike na zakonodajnem in finančnem področju, in še bi lahko naštevala, Strategija slovenskega turizma je, kot pravi- te, zelo obsežen dokument. Finančno je ovre- dnotena na 2,6 milijarde evrov. Ob tem želim poudariti, da je turistična stra- tegija dokument slovenske vlade in ne zgolj direktorata za turizem oziroma ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Turistične de- javnosti ne moreš izolirati, saj je prepredena z različnimi segmenti delovanja družbe. Turizem je kompleksna dejavnost, zato je prav, da pri pripravi akcijskega načrta, ki je v zaključni fazi, sodelujejo vsa ministrstva s svojimi ukrepi. Turizem smo ljudje, je mogoče pogosto sli- šati. Se tega dovolj zavedamo? Zelo se strinjam, da smo turizem ljudje. Za- dnje čase sicer veliko vlagamo v razvoj sodobnih tehnologij, digitalizacijo in avtomatizacijo, kar so seveda dobrodošli pristopi, saj do neke mere raz- bremenjujejo izjemno dragocene človeške vire na različnih področjih, tudi v turizmu. Turizem je zelo kompleksna in zahtevna gospodarska panoga, v kateri lahko nekatere izzive uspešno rešujemo s sodobno tehnologijo, a ne vseh. Naj- brž se strinjate, da je najbolj pomembno, kako se gost oziroma turisti v nekem okolju počutijo. In prijetno vzdušje lahko ustvarimo le ljudje. Tega pristnega in neposrednega medčloveškega stika ne more nadomestiti nobena še tako vrhunsko dovršena tehnologija. Zato bomo morali v priho- dnje še v večji meri skrbeti za kadre v turizmu. Se turistični oziroma gostinski ponudniki še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra? Znano je, da so mnogi zapuščali delo v turizmu zara- di slabega plačila in napornih delovnikov. Se razmere izboljšujejo? Težko je govoriti na splošno, saj se razmere v posameznih segmentih turizma razlikujejo. Ponekod so razmere bolj, drugod manj zaskrblju- joče. Po nekaterih ocenah naj bi v slovenskem turizmu primanjkovalo približno 30 odstotkov delovne sile. A se razmere počasi vendarle iz- boljšujejo. Najbolj pri zaposlovanju kuharjev in chefov, saj je ta poklic, tudi po zaslugi priljublje- nih televizijskih kuharskih oddaj, vedno bolj pri- ljubljen in tudi vedno bolj cenjen. Upam si trditi, da je zadnje čase med najbolj promoviranimi poklici. So pa v turizmu še vedno težave pri zago- tavljanju tehničnega kadra. Sicer so bila nihanja v razpoložljivi delovni sili vedno prisotna, pred- Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 27, 3. julij 2025 INTERVJU »Najbolj obiskane so občine, ki imajo termalna zdravilišča. Največ turistov gostijo v občini Podčetrtek. Turistični obisk se povečuje v mestni občini Celje, ki se, sodeč po pobrani turistični taksi, vedno bolj samozavestno postavlja ob bok občinam z razvitim termalnim turizmom.« Ponosna je na domače Radeče, kjer so pred leti uspešno razvili rečni turizem. Pravi, da so na direktoratu za turizem trenutno najbolj zaposleni s pripravo slovenske turistične strategije. vsem pa niso tako zelo pereča, da bi usodno pretresla turistični sektor. Bolj zaskrbljujoča je demografija, saj se število rojstev zmanjšuje. Zato se bodo v prihodnosti vse panoge, ne le tu- ristična, soočale s pomanjkanjem delovne sile. Kakšen turistični obisk beleži Slovenija zadnja leta? Se povečuje? Slovenija je bila med državami, v katerih si je turizem po pandemiji covida-19 zelo hitro opomogel. Turisti so se tudi takrat pri nas po- čutili varno, saj so imeli na voljo raznovrstno ponudbo na prostem in so se lahko izognili gneči oziroma morebitni nevarnosti za prenos okužbe. Tako je slovenski turizem že leta 2023 prišel na raven, ki jo je dosegel pred pandemijo. Od takrat v Sloveniji beležimo 8-odstotno rast turističnega obiska. Lani je našo državo obi- skalo 6,6 milijona turistov. Kot sem omenila že prej, niso najbolj pomembne rekordne števil- ke. Bolj pomembno je ustvarjanje višje dodane vrednosti – ne le zaradi višjih prihodkov, am- pak tudi zato, ker je to bistveno bolj trajnostna usmeritev. Katere destinacije so pri nas najbolj obi- skane? Sodeč po pobrani turistični taksi, največ turi- stov obišče našo prestolnico. Ljubljana že nekaj časa zelo prednjači glede turističnega obiska. Zelo obiskane so prav tako turistične destinacije na območju Alp ter na Obali. Veliko gostov pri- vabijo tudi termalna zdravilišča po vsej Sloveni- ji, saj imajo široko ponudbo in so zato sposobna zagotavljati obisk celo leto. Imamo pa v Sloveniji tudi izjemne izletniške točke, ki niso merljive s turistično takso. In kako je s turističnim obiskom v krajih na širšem Celjskem oziroma v savinjski regiji? Najbolj obiskane so občine, ki imajo termal- na zdravilišča. Največ turistov gostijo v občini Podčetrtek. Dober turistični obisk beležijo tudi v občini Rogaška Slatina, sledijo občine Laško, Zreče in Dobrna. Zanimiv je podatek, da pri- haja vedno več turistov v mestno občino Celje, ki se sodeč po pobrani turistični taksi vedno bolj samozavestno postavlja ob bok občinam z razvitim termalnim turizmom. Želje turistov se spreminjajo. Po kakšni turistični ponudbi je trenutno največje pov- praševanje? Nekateri gostje si želijo zgolj miru in počit- ka, spet drugi si želijo aktivno preživeti svoj prosti čas ali pa ga izkoristijo za osebnostno rast. Ljudje smo različni, zato seveda izbiramo različne načine za oddih. Je pa res, da v Sloveniji zadnja leta zaznavamo največje povpraševanje po dejavnostih na prostem, kot so soteskanje, rafting, pohodništvo, gorništvo in kolesarjenje. Prav tako je veliko povpraševanje po velneških storitvah. V ospredje povpraševanj vedno bolj stopajo želje po gastronomskih doživetjih. To nas ne preseneča, saj imamov Sloveniji vrhun- ske vinarje kuharje oziroma chefe, ki so znani po svetu. Ponosni smo lahko tudi na bogato kultur- no oziroma etnološko dediščino. Jo znamo vpletati v turistično ponudbo? Pri razvijanju kulturnega turizma smo Slo- venci še nekoliko sramežljivi, manjka nam samozavesti oziroma poguma. Zdi se, da je v zavesti slovenskega naroda globoko zasidrano prepričanje, da se ne moremo primerjati z dr- žavami, ki uspešno promovirajo svojo kulturno dediščino. A se tudi glede tega razmere izboljšu- jejo. V Slovenski turistični organizaciji (STO) so začeli izvajati promocijske dejavnosti, s kateri- mi spodbujajo povezovanje kulture in turizma. T emu cilju sledimo tudi s številnimi naložbami, ki jih financirata tako naše ministrstvo kot tudi ministrstvo za kulturo. Kako vedno bolj negotove varnostne raz- mere v svetu vplivajo na globalni turizem? Vojna žarišča in spori se širijo, vojno imamo tudi na pragu Evrope. Turizem je prostočasna dejavnost, ki lahko opravlja svoje poslanstvo le v varnih in mirnih okoliščinah. Slovenija še vedno sodi med deset najbolj varnih turističnih destinacij na svetu. To pomeni, da se s tovrstnimi posledicami pri nas še ne soočamo, in upam, da se tudi ne bomo. Sodeč po pogovoru s turističnimi ponudniki, se promet zaradi vedno bolj nepredvidljivih glo- balnih varnostnih razmer ne zmanjšuje. Je pa res, da v letih po pandemiji v Sloveniji še vedno ne beležimo toliko gostov iz zelo oddaljenih dežel, predvsem z Daljnega vzhoda, kot smo jih pred pandemijo. Po svoje je to razumljivo, saj smo v naši državi po pandemiji intenzivno vlagali v promocijo naše turistične ponudbe predvsem v bližnjih državah, ki niso oddaljene več kot 700 kilometrov in so jim počitnice pri nas dosegljive z osebnim avtomobilom. To se nam obrestuje tudi zdaj, ko se turisti zaradi ne- predvidljivih varnostnih razmer ponovno raje odločajo za potovanje z osebnimi vozili oziro- ma avtobusi. Trenutno je Slovenija še vedno na varni strani, zelo težko pa je predvideti, kaj bo. Turizem je, kot ste dejali, pomembna go- spodarska panoga. Kolikšen bruto družbeni proizvod (BDP) ustvari v naši državi? Koliko delovnih mest zagotavlja? V naši državi je v gostinstvu in turizmu za- poslenih malo manj kot 60 tisoč ljudi. To je približno 6 odstotkov delovno aktivne popula- cije v Sloveniji. Številke so primerljive s tistimi pred pandemijo. Turizem danes ustvari med 8,5 ter 9 odstotki slovenskega bruto družbe- nega proizvoda. Dovolite, da malce pokukamo še v vaše za- sebno življenje. Kateri spomini najprej pri- vrejo na površje ob besedi otroštvo? V kakšni družini oziroma okolju ste odraščali? Odraščala sem v Radečah v delavski druži- ni. Starša sta delala v državnih ustanovah. Ker sem bila zelo bolehen otrok, sem veliko časa preživela tudi na podeželju na Kozjanskem pri starih starših in teti. Ne dolgo nazaj sem šele za- čela razmišljati o tem, da smo imeli otroci moje generacije res sproščeno in srečno otroštvo. To so bili povsem drugačni časi. Otroci smo takrat uživali v raznovrstnih igrah na prostem in nismo ždeli pred zasloni. Tudi če smo kaj ušpičili, tega niso beležila družbena omrežja. Današnji mladi ljudje so pod raznovrstnimi pri- tiski, sproščenost med njimi usiha. Žal. Zato sem toliko bolj hvaležna, da sem odraščala v drugačnih časih. Katere vrednote sta vam podarila starša pri vzgoji in vam najbolj koristijo v življenju? Podarila sta mi številne vrednote, ki ostajajo vodilo v mojem življenju. Posebej bi izpostavila poštenost in iskrenost. Mama in oče sta živela v skladu z vrednotami, nista mi le pridigala o njih. Bila sta tudi zelo pozorna in darežljiva. Menim, da bomo kot družba lahko preživeli le, če bomo zmogli biti sočutni in razumevajoči drug do drugega. Kaj bi prijateljem iz tujine z največjim po- nosom pokazali v svojih domačih Radečah? Najprej bi jih peljala k Savi. Zelo sem namreč ponosna, da smo uspeli zelo degradirano ob- močje ob tej reki spremeniti v turistično pri- vlačen prostor. Naj spomnim, da so v Radečah postavili prvo hidroelektrarno na spodnji Savi, ki je obremenila okolje. Nekaj je bilo treba spre- meniti. Porodile so se ideje o razvoju rečnega turizma, ki smo jih najprej deloma z lastnimi sredstvi, zatem pa tudi z evropskim sofinanci- ranjem postopoma uresničili. Tako smo v tu- ristično ponudbo vnesli zanimivosti 500-letne tradicije splavarjenja in trgovanja z lesom po Savi. Uredili smo tudi Učno pot Savus in didak- tično pot, ki opozarja na krhkost sobivanja in na posledice prekomerne izrabe naravnih virov. Posebno noto je obrečnemu prostoru dodala tudi ribiška vasica. Uspešno smo zastavili tudi edinstvene turistične produkte na podeželju, saj domačini obiskovalcem pokažejo, kako ži- vijo in kaj delajo. To je tisto, kar današnji gosti najbolj cenijo. In kako vi najraje dopustujete? Dopust si razdelim na več krajših obdobij. Z družino se radi potepamo po Posavju, povzpne- mo se na Kum ali Lisco, zelo pomirjujoči in sproščujoči so sprehodi ob Savi. Med glavnim dopustom se z družino odpravimo tudi kam dlje. Najraje raziskujemo Evropo, ki ponuja bogat kulturni prostor. Zato na dopustu ne- malokrat dobim kakšno idejo, kako turistično ponudbo nadgraditi pri nas. Domačini vas menda kličejo Duška. Zakaj? Ime sem dobila po priznani pianistki Du- bravki Tomšič Srebotnjak. Nekateri si ga težko zapomnijo, zato so ga skrajšali na različne na- čine – Duška, Duši, Duša. Karkoli kdo izbere, mi je prav. Na vsa imena se odzovem … (smeh) Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 27, 3. julij 2025 TOP POLETNA DOŽIVETJA Več na: https://www.zpo.si, https:// celjska-koca.si, https://smartinskojezero.si Ne zamudite priložnosti za nepozabne poletne avanture v Celju! Pripravite se na zabavo, šport in sprostitev v naravi! Celjska koča, Wake park Šmart- insko in Letno kopališče Celje ponujajo vrsto aktivnosti za vse generacije, ki bodo popestrile vaše počitniške dni. Naj bo poletje doživetje na Celjski koči, Wake parku Šmartinsko jezero in Letnem kopališču Celje! Odkrijte /Discover Degustacije / Degustation Nakup vina / Wine Buying Ogled kleti / Wine cellar tour 6 min 4,3 km Imeno 84 A, 3254 Podčetrtek Odpiralni čas / Opening hours: Ponedeljek / Monday - Petek / Friday: 7.00 - 17.00 Sobota / Saturday: 8.00 - 17.00 Nedelja in prazniki / Sunday and holidays: zaprto / closed https://www.emino.si/ 051 647 715 Hiša vin Emino Novo / New in in i V vročih dneh marsikdo ohladitev poišče ob jezerih, kjer ne manjka miru in sence. Kaj pa je tisto, kar k jezerom privablja ribiče? Kot pravijo v Ribiški dru- žini (RD) Celje, ulov ni edini magnet. »Včasih lahko človek lovi cel dan in ne bo ujel nič. A to ni glavno, pomembno je tudi, da oseba uživa v naravi in opazuje čudovito okolico. Neverjetno je opazovati na primer čopastega ponirka, ki se potopi na eni točki jezera in potem na gladino priplava daleč stran. To so na videz majhne stvari, a so del doživetja,« pravi predsednik omenjene družine Bojan Kočevar. LARISA JEKNIĆ Življenje v globinah Šmartinskega jezera zanimivo za domačine in tujce Tudi če se riba izmuzne trnku, ribičem ne manjka doživetij Bojan Kočevar: »Naš moto je, da čim več ljudi, predvsem otrok, spozna jezero in njegovo okolico ter se tako odmakne od tehnologije, ki je dandanes velika težava.« Območje je dostopno tudi za gibalno ovirane. »Ribolov ni le lovljenje rib, ampak je celostna izkušnja. Naš moto je, da čim več lju- di, predvsem otrok, spozna jezero in njegovo okolico ter se tako odmakne od tehno- logije, ki je dandanes velika težava,« je jasen predsednik RD Celje. Ta deluje že od leta 1952. Njeni člani se ukvarja- jo z ribolovom, ribogojstvom in nadzorom ter organizirajo ribiška tekmovanja. Hkrati se zavzemajo tudi za varstvo narave. Eno od območij, kjer delujejo, je Šmartinsko jezero v Celju. Kot pravijo v omenjeni ri- biški družini, jezero v pove- zavi z ribolovom predstavlja odlično turistično priložnost, vendar le ob hkratnem spo- štovanju okolja in njegovih prebivalcev. Ne več kot sedem kilogramov Kočevar je povedal, da ve- čina ribičev, ki jih opazimo ob obali Šmartinskega jezera, Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 27, 3. julij 2025 TOP POLETNA DOŽIVETJA Družinski dan in trail-tek Zelene doline na Golteh se vračata! O Mlekarni Celeia Mlekarna Celeia je največja mlekarna v slovenski lasti, ki vsak dan odkupuje mleko z več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, celjske in kozjanske regije. Njeni izdelki, prepoznani po oznakah Izbrana kakovost Slovenija, Višja kakovost in po certifikatu Zajamčena tradicionalna posebnost, redno osvajajo priznanja doma in v tujini. Dodatne informacije in izjave: Neli Koren, odnosi z mediji, Mlekarna Celeia T: +386 (0)3 713 38 34 | M: +386 (0)41 358 028 E: neli.koren@mlekarna-celeia.si | www.mlekarnaceleia.si Prijave na družinski dan in trail-tek Zelenih dolin so odprte na dogodek.zelenedoline.si. V primeru slabega vremena bo dogodek na alternativni termin, v soboto, 6. septembra. Letos z novostmi – možnostjo pohoda na eni od tekmovalnih trail-tras, otroškim trail-tekom Oki doki in interaktivnimi animacijami za najmlajše. Prijave so že odprte. Po lanskem uspehu se Družinski dan s Trail-tekom Zelene doline letos vrača na idilično planino Golte. V soboto, 30. avgusta, bodo v Mlekarni Celeia ponovno povezali gibanje, naravo in zabavo za vse generacije. Trail-tek bo potekal po dveh progah, pripravljajo tudi nov pohod za vse ljubitelje po- hodništva in prvi otroški tra- il- tek. Za sproščeno vzdušje in pestro spremljevalno do- gajanje bosta poskrbeli Tin- kara Fortuna in priljubljena skupina Fehtarji. Prijave na Družinski dan s trail-tekom Zelene doline so že odprte na spletni strani dogodek. zelenedoline.si. Tudi letos v Mlekarni Ce- leia ostajajo zvesti zgodbi »Ker smo si blizu«, ki bo že drugo leto zapored na Golteh povezala športnike, družine in ljubitelje nara- ve. Z družinskim dnevom s trail-tekom želijo v največji mlekarni v slovenski lasti tik pred začetkom novega šol- skega leta, v soboto, 30. av- gusta, vse generacije pove- zati v gibanju in uživanju v lepotah narave, hkrati bodo ponudili še veliko prilož- nosti za druženje in prijet- no zabavo. Vodja projekta Neli Z. Koren iz Mlekarne Celeia je izpostavila, kaj jih je nagovorilo k ponovni organizaciji dogodka: »Po lanskem uspešnem dogod- ku se je spet potrdilo, da so doživetja v objemu narave tista, ki nas povezujejo in ustvarjajo najlepše spomi- ne. Zato tudi letos ostajamo zvesti planini Golte, ki kot lokacija ponuja odlično iz- hodišče za vse načrtovane dejavnosti in kjer bomo 30. avgusta ponovno združili rekreacijske aktivnosti, ani- macije za najmlajše, prijetno druženje ter dobro glasbo s skupino Fehtarji, ki bo pos- krbela za zabavo, kot je na planini še ni bilo. Vse, ki bi radi bili del še ene nepozab- ne zgodbe Zelenih dolin, va- bimo k prijavi na dogodek. zelenedoline.si.« Na tekaškem delu dogod- ka bo trail-tek Zelene doline potekal po dveh razgibanih trasah. Udeleženci se bodo lahko preizkusili na progi Hribar, dolgi 22 kilometrov, ali na krajši trasi Dolinar, dolgi 13 kilometrov. Novost letošnjega leta je možnost pohoda po trasi Dolinar, kjer bodo udeleženci lah- ko v mirnem ritmu uživali v čarih planine Golte in dih jemajočih razgledih. Tudi za najmlajše v Mlekarni Cele- ia letos pripravljajo novost – otroški trail-tek Oki doki, kjer se bodo lahko udeležen- ci preizkusili v prvih teka- ških podvigih v naravi. Poleg športnega dela bo Družinski dan s trail-tekom Zelene doline pospremil pester spremljevalni pro- gram z družinskim dne- vom. Obiskovalci se bodo lahko udeležili družinske- ga pohoda po planini, se udeležili tečaja preživetja v naravi Bushcraft, izkoristili 50-odstotni popust na adre- nalinske aktivnosti v Avan- tura parku Golte, najmlajši se bodo razveselili ustvar- jalnih delavnic in številnih animacij, med katerimi bo za znanje novih plesnih korakov in prepevanje pri- ljubljenih otroških pesmi poskrbela Tinkara Fortuna. Ob koncu dogodka bo sledil vrhunec zabave s koncertom glasbene skupine Fehtarji. Vodja strateškega marke- tinga Mlekarne Celeia Tjaša Kobal Anžur ob pripravah na dogodek dodaja: »Zgod- ba blagovne znamke Zelene doline s sloganom »Ker smo si blizu« ni le naša obljuba, temveč naše vodilo za vse, kar počnemo. Z dogodkom na Golteh, ki zahteva og- romno dela, organizacije in koordinacije, se želimo še bolj približati ljudem in tako sporočali vrednote na- šega podjetja in nas vseh. Si biti blizu s tradicijo, z nara- vo, ljudmi in tkati nove ne- pozabne spomine. S svojim najboljšim timom se vese- lim, da bomo to energijo le- tos konec avgusta ponovno širili na Golteh.« prihaja iz Slovenije, nekaj jih je tudi iz oddaljenih koncev. Šmartinsko jezero obiščejo tudi ribiči iz drugih držav, kot sta npr. Italija in Nemčija. Da lahko lovijo ribe, morajo kupiti dovolilnico. Teh je več vrst. Razlikujejo se po trajanju in vrsti rib, ki jih je dovoljeno loviti. Kot je pojasnil Kočevar, je največ zanimanja za dovo- lilnice za belo ribo, kamor sodi krap. »Če ima oseba na primer dovolilnico, na podlagi katere lahko ribo obdrži, mora ob tem paziti, da ta ne tehta več kot sedem kilogramov, saj je v tem primeru ne sme vzeti,« je opozoril. Pravila morajo spoštovati tudi tisti, ki se ukvarjajo z drugimi vodnimi dejavnost- mi. »Kjer je drstišče in kjer ribiči lovimo, vožnja s čol- nom, supanje in druge vodne dejavnosti niso dovoljeni,« je poudaril Kočevar. »Ljudje so vedno dobrodošli, vendar od njih pričakujemo, da bodo spoštovali naravo in se drža- li pravil,« je dejal. Poslanstvo RD Celje namreč ni le ribolov, temveč tudi varovanje okolja. Poznamo prebivalce pod gladino? Ko razmišljamo o ribah v Šmartinskem jezeru, ponava- di najprej pomislimo na soma ali krapa, vendar se pod gla- dino skriva pestro vodno ži- vljenje. Jezero naseljujejo še ščuka, linj, klen, rdečeperka, rdečeoka, platnica, ploščič, zelenika, beli amur, sivi tol- stobik in smuč, je pojasnil Kočevar. Mnoge od omenjenih vrst kot trofeje, ki tehtajo tudi po več deset kilogramov, krasijo ribiški dom na polotoku Bre- zova. Nanj so v celjski ribiški družini še posebej ponosni. Tam gostijo večino prireditev, ki jih organizirajo. Ribiči se lahko v domu tudi stuširajo in uporabljajo sanitarije, prav tako je na voljo gostinska po- nudba. Dostopno tudi za gibalno ovirane Območje je še toliko bolj privlačno, ker je dostopno za gibalno ovirane. Ti imajo na voljo klančino, da lahko pridejo do jezera in lovijo ribe. V idilični okolici turistič- nih priložnosti ne manjka, je prepričan Kočevar. »Včasih pride sem na ribolov kakšen ribič in s seboj pripelje dru- žino, ki se s tem konjičkom ne ukvarja. Družinski člani lahko ta čas izkoristijo za ogled različnih zanimivosti v Celju. Dobro je, da so s po- nudbo v naši občini sezna- njeni že pred prihodom, saj potem točno vedo, kaj imajo na voljo in kaj vse lahko poč- nejo,« je povedal. Pametna ribiška skupnost Kočevar pozdravlja vzpo- stavitev Pametne ribiške sku- pnosti, ki je imela prvo sreča- Bojan Kočevar, predsednik Ribiške družine Celje nje 9. maja letos. Cilj projekta je vzpostavitev podpornega okolja za trajnostni razvoj ribištva in ribiške destinaci- je na območju delovanja RD Celje. Slednja je v sodelova- nju z Mestno občino Celje, družbo CreSco in s Kmetijo Mlake pred časom v ta namen uspešno pridobila sredstva na javnem pozivu Lokalne akcijske skupine za ribištvo savinjske regije. Projekt bo trajal do oktobra 2026. Pred- vidoma avgusta bo območje ribiške koče na Šmartinskem jezeru bogatejše tudi za nov pomol, kar predstavlja še en korak naprej k razvoju ribiške infrastrukture na jezeru. Foto: Nik Jarh »Medtem ko en član družine pride lovit ribe, lahko drugi družinski člani, ki jih ribolov ne zanima, ta čas izkoristijo za ogled različnih zanimivosti v Celju. Dobro je, da so s ponudbo v naši občini seznanjeni že pred prihodom, saj potem točno vedo, kaj imajo na voljo in kaj vse lahko počnejo.« »Ljudje so vedno dobrodošli, vendar od njih pričakujemo, da bodo spoštovali naravo in se držali pravil,« pravi predsednik RD Celje. Ribiška družina Celje dosledno skrbi za okoliš ribiškega doma. Ribiči imajo na voljo različne vrste dovolilnic. Med prebivalci jezera nista le som in krap, ampak so tam med dru- gim še ščuka, linj, klen, rdečeperka, rdečeoka, platnica, ploščič, zelenika, beli amur, sivi tolstobik in smuč, je pojasnil Kočevar. V ribiškem domu na polotoku Brezo- va je možno videti ogromne trofeje. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 27, 3. julij 2025 TOP POLETNA DOŽIVETJA Več na: https://www.zpo.si, https:// celjska-koca.si, https://smartinskojezero.si Ne zamudite priložnosti za nepozabne poletne avanture v Celju! Pripravite se na zabavo, šport in sprostitev v naravi! Celjska koča, Wake park Šmart- insko in Letno kopališče Celje ponujajo vrsto aktivnosti za vse generacije, ki bodo popestrile vaše počitniške dni. Naj bo poletje doživetje na Celjski koči, Wake parku Šmartinsko jezero in Letnem kopališču Celje! Odkrijte /Discover Degustacije / Degustation Nakup vina / Wine Buying Ogled kleti / Wine cellar tour 6 min 4,3 km Imeno 84 A, 3254 Podčetrtek Odpiralni čas / Opening hours: Ponedeljek / Monday - Petek / Friday: 7.00 - 17.00 Sobota / Saturday: 8.00 - 17.00 Nedelja in prazniki / Sunday and holidays: zaprto / closed https://www.emino.si/ 051 647 715 Hiša vin Emino Novo / New in in i V vročih dneh marsikdo ohladitev poišče ob jezerih, kjer ne manjka miru in sence. Kaj pa je tisto, kar k jezerom privablja ribiče? Kot pravijo v Ribiški dru- žini (RD) Celje, ulov ni edini magnet. »Včasih lahko človek lovi cel dan in ne bo ujel nič. A to ni glavno, pomembno je tudi, da oseba uživa v naravi in opazuje čudovito okolico. Neverjetno je opazovati na primer čopastega ponirka, ki se potopi na eni točki jezera in potem na gladino priplava daleč stran. To so na videz majhne stvari, a so del doživetja,« pravi predsednik omenjene družine Bojan Kočevar. LARISA JEKNIĆ Življenje v globinah Šmartinskega jezera zanimivo za domačine in tujce Tudi če se riba izmuzne trnku, ribičem ne manjka doživetij Bojan Kočevar: »Naš moto je, da čim več ljudi, predvsem otrok, spozna jezero in njegovo okolico ter se tako odmakne od tehnologije, ki je dandanes velika težava.« Območje je dostopno tudi za gibalno ovirane. »Ribolov ni le lovljenje rib, ampak je celostna izkušnja. Naš moto je, da čim več lju- di, predvsem otrok, spozna jezero in njegovo okolico ter se tako odmakne od tehno- logije, ki je dandanes velika težava,« je jasen predsednik RD Celje. Ta deluje že od leta 1952. Njeni člani se ukvarja- jo z ribolovom, ribogojstvom in nadzorom ter organizirajo ribiška tekmovanja. Hkrati se zavzemajo tudi za varstvo narave. Eno od območij, kjer delujejo, je Šmartinsko jezero v Celju. Kot pravijo v omenjeni ri- biški družini, jezero v pove- zavi z ribolovom predstavlja odlično turistično priložnost, vendar le ob hkratnem spo- štovanju okolja in njegovih prebivalcev. Ne več kot sedem kilogramov Kočevar je povedal, da ve- čina ribičev, ki jih opazimo ob obali Šmartinskega jezera, Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 27, 3. julij 2025 TOP POLETNA DOŽIVETJA Družinski dan in trail-tek Zelene doline na Golteh se vračata! O Mlekarni Celeia Mlekarna Celeia je največja mlekarna v slovenski lasti, ki vsak dan odkupuje mleko z več kot 600 kmetij iz savinjske, šaleške, koroške, celjske in kozjanske regije. Njeni izdelki, prepoznani po oznakah Izbrana kakovost Slovenija, Višja kakovost in po certifikatu Zajamčena tradicionalna posebnost, redno osvajajo priznanja doma in v tujini. Dodatne informacije in izjave: Neli Koren, odnosi z mediji, Mlekarna Celeia T: +386 (0)3 713 38 34 | M: +386 (0)41 358 028 E: neli.koren@mlekarna-celeia.si | www.mlekarnaceleia.si Prijave na družinski dan in trail-tek Zelenih dolin so odprte na dogodek.zelenedoline.si. V primeru slabega vremena bo dogodek na alternativni termin, v soboto, 6. septembra. Letos z novostmi – možnostjo pohoda na eni od tekmovalnih trail-tras, otroškim trail-tekom Oki doki in interaktivnimi animacijami za najmlajše. Prijave so že odprte. Po lanskem uspehu se Družinski dan s Trail-tekom Zelene doline letos vrača na idilično planino Golte. V soboto, 30. avgusta, bodo v Mlekarni Celeia ponovno povezali gibanje, naravo in zabavo za vse generacije. Trail-tek bo potekal po dveh progah, pripravljajo tudi nov pohod za vse ljubitelje po- hodništva in prvi otroški tra- il- tek. Za sproščeno vzdušje in pestro spremljevalno do- gajanje bosta poskrbeli Tin- kara Fortuna in priljubljena skupina Fehtarji. Prijave na Družinski dan s trail-tekom Zelene doline so že odprte na spletni strani dogodek. zelenedoline.si. Tudi letos v Mlekarni Ce- leia ostajajo zvesti zgodbi »Ker smo si blizu«, ki bo že drugo leto zapored na Golteh povezala športnike, družine in ljubitelje nara- ve. Z družinskim dnevom s trail-tekom želijo v največji mlekarni v slovenski lasti tik pred začetkom novega šol- skega leta, v soboto, 30. av- gusta, vse generacije pove- zati v gibanju in uživanju v lepotah narave, hkrati bodo ponudili še veliko prilož- nosti za druženje in prijet- no zabavo. Vodja projekta Neli Z. Koren iz Mlekarne Celeia je izpostavila, kaj jih je nagovorilo k ponovni organizaciji dogodka: »Po lanskem uspešnem dogod- ku se je spet potrdilo, da so doživetja v objemu narave tista, ki nas povezujejo in ustvarjajo najlepše spomi- ne. Zato tudi letos ostajamo zvesti planini Golte, ki kot lokacija ponuja odlično iz- hodišče za vse načrtovane dejavnosti in kjer bomo 30. avgusta ponovno združili rekreacijske aktivnosti, ani- macije za najmlajše, prijetno druženje ter dobro glasbo s skupino Fehtarji, ki bo pos- krbela za zabavo, kot je na planini še ni bilo. Vse, ki bi radi bili del še ene nepozab- ne zgodbe Zelenih dolin, va- bimo k prijavi na dogodek. zelenedoline.si.« Na tekaškem delu dogod- ka bo trail-tek Zelene doline potekal po dveh razgibanih trasah. Udeleženci se bodo lahko preizkusili na progi Hribar, dolgi 22 kilometrov, ali na krajši trasi Dolinar, dolgi 13 kilometrov. Novost letošnjega leta je možnost pohoda po trasi Dolinar, kjer bodo udeleženci lah- ko v mirnem ritmu uživali v čarih planine Golte in dih jemajočih razgledih. Tudi za najmlajše v Mlekarni Cele- ia letos pripravljajo novost – otroški trail-tek Oki doki, kjer se bodo lahko udeležen- ci preizkusili v prvih teka- ških podvigih v naravi. Poleg športnega dela bo Družinski dan s trail-tekom Zelene doline pospremil pester spremljevalni pro- gram z družinskim dne- vom. Obiskovalci se bodo lahko udeležili družinske- ga pohoda po planini, se udeležili tečaja preživetja v naravi Bushcraft, izkoristili 50-odstotni popust na adre- nalinske aktivnosti v Avan- tura parku Golte, najmlajši se bodo razveselili ustvar- jalnih delavnic in številnih animacij, med katerimi bo za znanje novih plesnih korakov in prepevanje pri- ljubljenih otroških pesmi poskrbela Tinkara Fortuna. Ob koncu dogodka bo sledil vrhunec zabave s koncertom glasbene skupine Fehtarji. Vodja strateškega marke- tinga Mlekarne Celeia Tjaša Kobal Anžur ob pripravah na dogodek dodaja: »Zgod- ba blagovne znamke Zelene doline s sloganom »Ker smo si blizu« ni le naša obljuba, temveč naše vodilo za vse, kar počnemo. Z dogodkom na Golteh, ki zahteva og- romno dela, organizacije in koordinacije, se želimo še bolj približati ljudem in tako sporočali vrednote na- šega podjetja in nas vseh. Si biti blizu s tradicijo, z nara- vo, ljudmi in tkati nove ne- pozabne spomine. S svojim najboljšim timom se vese- lim, da bomo to energijo le- tos konec avgusta ponovno širili na Golteh.« prihaja iz Slovenije, nekaj jih je tudi iz oddaljenih koncev. Šmartinsko jezero obiščejo tudi ribiči iz drugih držav, kot sta npr. Italija in Nemčija. Da lahko lovijo ribe, morajo kupiti dovolilnico. Teh je več vrst. Razlikujejo se po trajanju in vrsti rib, ki jih je dovoljeno loviti. Kot je pojasnil Kočevar, je največ zanimanja za dovo- lilnice za belo ribo, kamor sodi krap. »Če ima oseba na primer dovolilnico, na podlagi katere lahko ribo obdrži, mora ob tem paziti, da ta ne tehta več kot sedem kilogramov, saj je v tem primeru ne sme vzeti,« je opozoril. Pravila morajo spoštovati tudi tisti, ki se ukvarjajo z drugimi vodnimi dejavnost- mi. »Kjer je drstišče in kjer ribiči lovimo, vožnja s čol- nom, supanje in druge vodne dejavnosti niso dovoljeni,« je poudaril Kočevar. »Ljudje so vedno dobrodošli, vendar od njih pričakujemo, da bodo spoštovali naravo in se drža- li pravil,« je dejal. Poslanstvo RD Celje namreč ni le ribolov, temveč tudi varovanje okolja. Poznamo prebivalce pod gladino? Ko razmišljamo o ribah v Šmartinskem jezeru, ponava- di najprej pomislimo na soma ali krapa, vendar se pod gla- dino skriva pestro vodno ži- vljenje. Jezero naseljujejo še ščuka, linj, klen, rdečeperka, rdečeoka, platnica, ploščič, zelenika, beli amur, sivi tol- stobik in smuč, je pojasnil Kočevar. Mnoge od omenjenih vrst kot trofeje, ki tehtajo tudi po več deset kilogramov, krasijo ribiški dom na polotoku Bre- zova. Nanj so v celjski ribiški družini še posebej ponosni. Tam gostijo večino prireditev, ki jih organizirajo. Ribiči se lahko v domu tudi stuširajo in uporabljajo sanitarije, prav tako je na voljo gostinska po- nudba. Dostopno tudi za gibalno ovirane Območje je še toliko bolj privlačno, ker je dostopno za gibalno ovirane. Ti imajo na voljo klančino, da lahko pridejo do jezera in lovijo ribe. V idilični okolici turistič- nih priložnosti ne manjka, je prepričan Kočevar. »Včasih pride sem na ribolov kakšen ribič in s seboj pripelje dru- žino, ki se s tem konjičkom ne ukvarja. Družinski člani lahko ta čas izkoristijo za ogled različnih zanimivosti v Celju. Dobro je, da so s po- nudbo v naši občini sezna- njeni že pred prihodom, saj potem točno vedo, kaj imajo na voljo in kaj vse lahko poč- nejo,« je povedal. Pametna ribiška skupnost Kočevar pozdravlja vzpo- stavitev Pametne ribiške sku- pnosti, ki je imela prvo sreča- Bojan Kočevar, predsednik Ribiške družine Celje nje 9. maja letos. Cilj projekta je vzpostavitev podpornega okolja za trajnostni razvoj ribištva in ribiške destinaci- je na območju delovanja RD Celje. Slednja je v sodelova- nju z Mestno občino Celje, družbo CreSco in s Kmetijo Mlake pred časom v ta namen uspešno pridobila sredstva na javnem pozivu Lokalne akcijske skupine za ribištvo savinjske regije. Projekt bo trajal do oktobra 2026. Pred- vidoma avgusta bo območje ribiške koče na Šmartinskem jezeru bogatejše tudi za nov pomol, kar predstavlja še en korak naprej k razvoju ribiške infrastrukture na jezeru. Foto: Nik Jarh »Medtem ko en član družine pride lovit ribe, lahko drugi družinski člani, ki jih ribolov ne zanima, ta čas izkoristijo za ogled različnih zanimivosti v Celju. Dobro je, da so s ponudbo v naši občini seznanjeni že pred prihodom, saj potem točno vedo, kaj imajo na voljo in kaj vse lahko počnejo.« »Ljudje so vedno dobrodošli, vendar od njih pričakujemo, da bodo spoštovali naravo in se držali pravil,« pravi predsednik RD Celje. Ribiška družina Celje dosledno skrbi za okoliš ribiškega doma. Ribiči imajo na voljo različne vrste dovolilnic. Med prebivalci jezera nista le som in krap, ampak so tam med dru- gim še ščuka, linj, klen, rdečeperka, rdečeoka, platnica, ploščič, zelenika, beli amur, sivi tolstobik in smuč, je pojasnil Kočevar. V ribiškem domu na polotoku Brezo- va je možno videti ogromne trofeje. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 27, 3. julij 2025 TOP POLETNA DOŽIVETJA Sonce, morje, izvrstna kulinarika, animacijske igre in odlični glasbeni gostje Pojdi z menoj na Pagu Brezskrbne, a aktivne počitnice z nasmehi na obrazu so počitnice, ki jih že vrsto let pripravljamo Relax turizem, Novi tednik in Radio Celje. V juniju smo uživali na Pagu, kjer je bil prav v tem času mednarodni festival čipke, dobro znani so paški siri, paška sol … SIMONA BRGLEZ Kulinarično razvajanje all inclusive so nam pripravili v hotelu Pagus in depandansah Meridijan, kjer smo se vsak večer zabavali ob živi glasbi Bojana Zoreta. Glasbeni vr- hunec so bili vsekakor Mo- drijani, ki so ponovno do- kazali, da so pravi glasbeni mački. Čeprav nam jo je prav tisti dan zagodlo neurje, so prijeli za glasbila in pripravili pravi »žur« brez prekinitve. Izbor animacijskih iger je bil zelo pester tako podnevi kot v večernih urah, energi- ja je bila izjemna. Vsi, ki so se odločili, da bodo potova- li z nami, so domov odšli z novo majico in s spominom na naše skupne počitnice. V našo družino, na naše izlete ste vabljeni vsi, ki si želite nova doživetja. Foto: SB Več fotografi j na www.novitednik.si in www.radiocelje.si. Skupinska fotografija v majicah Novega tednika, Radia Celje in Relax tu- rizma. Tokrat v modri barvi, kot je modro morje in kot je moder Novi tednik. Sprehod v mesto in ena od fotografij za spomin Toplo morje in igre v vodi za super na- grado Novega tednika in Radia Celje Lončki in žogica za namizni tenis ter težka naloga, kdo bo prej pospravil mizo. Modrijani v družbi udeležencev počitnic Pojdi z menoj. Ples nas je povezoval vsak večer. Eni in edini Modrijani, ki so navdušili z izjemno glasbo in energijo. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 27, 3. julij 2025 TOP POLETNA DOŽIVETJA Cornhol oz. igra »štrbunk« vedno navduši. Kuharski šef oz. še- fica. Kdo iz skrivnostnih sestavin pripravi najlepši krožnik? Za zanimivo igro so se morali gostje tudi preobleči in za- vrteti časovni stroj kar nekaj let nazaj. Družabna igra, čigav bo krožnik. Smeh zagotovljen. Ob sončni pripeki smo se v senci zabavali ob družabnih igrah. Novi tednik in Radio Celje sta zvesta spremljevalca. Na poti na počitnice smo prebi- rali jubilejno izdajo Novega tednika, ki smo jo izdali ob 80-letnici časopisa. Metanje jajčk Kamp Pod�rad �ransko Planinski dom na Čreti Gasilska zbirka �ransko Golobček Bed & Pizza Schwentnerjeva hiša Gasilska zbirka �ransko DOŽIVITE Planinski dom na Čreti DOŽIVITE VRANSKO Golobček Bed & Pizza Hiška sprostitve, TK Jerman Hotel in �ostilna Gro� Kamp Pod�rad ��zej motociklov Grom Kolesarjenje Pohodništvo Plezanje Jamarstvo TIC Vransko Vransko 25, 3305 Vransko I: www.zkts-vransko.si T: +386 41 919 829 Golobček Bed & Pizza Hiška sprostitve, TK Jerman Vransko ko.si 9 i �ransko �� – apartma in sobe Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 27, 3. julij 2025 TOP POLETNA DOŽIVETJA Cornhol oz. igra »štrbunk« vedno navduši. Kuharski šef oz. še- fica. Kdo iz skrivnostnih sestavin pripravi najlepši krožnik? Za zanimivo igro so se morali gostje tudi preobleči in za- vrteti časovni stroj kar nekaj let nazaj. Družabna igra, čigav bo krožnik. Smeh zagotovljen. Ob sončni pripeki smo se v senci zabavali ob družabnih igrah. Novi tednik in Radio Celje sta zvesta spremljevalca. Na poti na počitnice smo prebi- rali jubilejno izdajo Novega tednika, ki smo jo izdali ob 80-letnici časopisa. Metanje jajčk Kamp Pod�rad �ransko Planinski dom na Čreti Gasilska zbirka �ransko Golobček Bed & Pizza Schwentnerjeva hiša Gasilska zbirka �ransko DOŽIVITE Planinski dom na Čreti DOŽIVITE VRANSKO Golobček Bed & Pizza Hiška sprostitve, TK Jerman Hotel in �ostilna Gro� Kamp Pod�rad ��zej motociklov Grom Kolesarjenje Pohodništvo Plezanje Jamarstvo TIC Vransko Vransko 25, 3305 Vransko I: www.zkts-vransko.si T: +386 41 919 829 Golobček Bed & Pizza Hiška sprostitve, TK Jerman Vransko ko.si 9 i �ransko �� – apartma in sobe Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 27, 3. julij 2025 POTOPIS LEPE NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo Pokrovitelj akcije NAVDUŠITE S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAVDUŠITE S POTOPISOM! S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAS Štirinajst kolesarjev v petih dneh premagalo 600 kilometrov Oštirka bike team iz Celja je konec maja ponovno dokazal, da dobra družba, hrana in spoštovanje do lokalnega vina zmorejo pognati kolesarska srca tudi na 600 kilometrov dolgo turo iz Celja do Blatnega jezera in nazaj. Pet dni, pet različnih zgodb, štirinajst kolesarjev – vsak s svojo predanostjo, vztrajnostjo, šalo in predvsem željo po odkrivanju sveta na dveh kolesih. BORUT BATAGELJ 1. dan: Iz Celja na Ptujsko Goro in v Jeruzalem ter Čakovec Zgodba se je, kot veleva tradicija, začela pred gostil- no Oštirka. Tam je dišalo po jutranji kavici, rogljičkih in ocvrtih jajčkih, ki bi nasitili tudi resnega maratonca – in takih med nami ne manjka. Po okusnem zajtrku in druženju s podporniki ekipe smo po- gnali kolesa proti Šentjurju in čez Ponikvo ter po Dravinjski dolini zagrizli proti Ptujski Gori. Klasična romarska toč- ka, ki so jo izdatno sponzori- rali tudi Celjski grofje, nam je prav prišla za postanek, foto- grafi ranje in kratko okrepčilo. Potem je »steklo«. Mitja, naš neumorni pooblaščenec za obiske vinskih kleti, nam je Oštirka bike team: Od Celja, okrog Balatona in nazaj Skupinska fotografija ekipe. Zgoraj z leve: Tadej Gombač, Borut Batagelj, Marjan Maček, Borut Kramer, Ja- nez Podergajs, Sandi Ratej. Spodaj z leve: Matej Oman, Peter Navodnik, Mitja Železnik, Miran Ojsteršek, Marko Kavčič, Ernest Zagrušovcem in Peter Pfeifer. uredil postanek v kleti Jeruza- lem, nato še v Verusu. Izbra- ne kapljice, a dovolj majhne količine, da nismo omahovali pri pedaliranju, so nam dale zagona za preostanek dnevne etape. Prvi dan – približno 120 km. Pestro. 2. dan: Iz Medžimurja do Blatnega jezera Drugi dan nas je z obzidja čakovske trdnjave poneslo proti Madžarski. Velika kaniža (Nagykanizsa) je bila idealna točka za krajši postanek. Rok je iz Miranove vrhunske opreme za ketering po- tegnil »špeh« in ga nare- zal na ravno prav debe- le rezine. Nadaljevanje poti nas je vodilo ob Malem Balatonu – zašči- tenem krajinskem parku z mogočnimi drevesi, za katera je Ernest kar streljal latinska imena: »Fagus sylva- tica, Quercus robur, Ulmus glabra …« V Badacsony smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Tam, kjer so cistercijani sadili trto že v 14. stoletju, je vino več kot pijača – je zgodba. Ra- znovrstna in odlična hrana ob večerji, med katero je družba v en glas izpostavljala gosja jetrca, namreč potrebuje pra- vo gastronomsko spremljavo. Točno 141 km, a vzponov bolj malo. 3. dan: Okrog Blatnega jezera Tretji dan je bil dolg, ravnin- ski. Hribov ni bilo, je bil pa veter, ki nam je zelo nagajal. Kolesarska pot ob severni in vzhodni obali Blatnega je- zera ponuja razglede, a tudi korenine, ki zvesto opozarja- jo, kako razgibana je narava. Povsem drugačna je od asfal- ta. Po polotoku Tihany smo se skupine malce razkropile, menjava zračnice in iskanje servisa za menjavo napere sta vzela dnevni davek, ki pa dobre vo- lje ni pobral. Ta dan smo spet sneli kolesarske čelade pred Janezom, ki je bil s svojo enoročno vožnjo kos nepred- vidljivim preprekam na cesti. 117 kilometrov je bilo v na- sprotju s pričakovanjem bolj zahtevnih. Cilj dneva, hotel v Zamardiju, nas je pričakal z malo več turističnega utripa in s spet dobro kulinarično ponudbo, a časa za razisko- vanje okolice ni bilo. 4. dan: Od Blatnega jezera do Lendave Dež nas je pral, a nas ni ohladil. Dan je bil razgiban, a vseeno se je nabralo 820 metrov vzpona in pustilo ne- kaj posledic v nogah, a tudi dobre zgodbe. Vozili smo čez pokrajino Zalo. Dež je pone- hal na približno tri četrt poti pred Lendavo, ob tem se je spet krepilo tudi razpolože- Ko odpove navigacija, vprašaj domačina. nje. Nabrali smo 142 km. Za večerjo se nam ni dalo daleč, samo čez travnik v bližnjo italijansko restavracijo. A če je ta blizu, kot nalašč postrežba ni bila hitra – dokler Miran ni vstal, prijel krožnikov in začel »kel- nariti« ter se v šali ponudil še za pomoč v kuhinji. 5. dan: Čez Prlekijo na Ptuj in mimo Žičke kartuzije domov Zadnji dan je bil najtoplejši. Po prekmurski ravnici v Prle- kijo in čisto malo po hrvaški strani meje smo »zagonili« do Ljutomera, potem proti Ptuju. Tam nas je pričakal Sašo, ki se letos odprave ni mogel udele- žiti, a nam je pripravil traso in rezerviral hotele. Hvaležnost je bila iskrena. Na poti nazaj je Matej izbral traso mimo Žič, vmesne točke so bile Rumeno majico na čelu vselej budno pazijo člani ekipe. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 27, 3. julij 2025 POTOPIS Z letošnje trase okoli Balatona M: 031 840 200 / E-mail: ostrika.com@gmail.com FB: Gostilna Oštirka / Instagram: @gostilnaostirka www.ostirka.com BIKE TEAM Bazilika na Ptujski Gori je eden najlepših srednjeveških umetnostnih spomenikov v Sloveniji. Pečat so ji z donacijami da- jali v preteklosti tudi Celjski grofje, celjski kolesarji so se ji poklonili z daljšim postankom in s poziranjem. domena posameznikov v skupini, ki so se s težavo dogovorili, kje bomo imeli postanke. Znancev na poti bi bilo preveč, če bi se pri vsakem ustavili. V Gastu- žu pri kartuziji smo spili še »špricer«, ki je pomagal laž- je premagati vzpon do Straže na Gori, Matejeva Greta je s prigrizkom v Dramljah posta- vila piko na i vmesnim postan- kom. Od tu Oštirka kot zadnja postaja, ki zaokroži zgodbo, ni bila več daleč. Števec se je ta dan ustavil pri približno 130 kilometrih, nasmehi pa do ušes in misel, da ni boljše- ga načina za odkrivanje sveta, kot je ta – na dveh kolesih, v do- bri družbi in s spošto- vanjem do kra- jev, dobrot in ljudi, kjerkoli že poganjaš pedala. Pot do Blatnega jezera. Ravnice in pogledi v daljave. Ko te dež pere, vzemi medvedka in se nasmej fotografu. Zadnji prelaz pred ciljem. Iz Žičke kartuzije čez Stražo na Gori domov. Zmagovalno. Skupinska fotografija pred mestno hišo na Ptuju. Sašo, ki nam je sestavil itinerarij, nas je pozdravil na Ptuju. Miran ne more iz svoje kože. Po celo- dnevnem kolesarjenju je dal ritem še ekipi italijanske restavracije v Lendavi. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 27, 3. julij 2025 POTOPIS LEPE NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo Pokrovitelj akcije NAVDUŠITE S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAVDUŠITE S POTOPISOM! S POTOPISOM! Z Novim tednikom naokrog NAS Štirinajst kolesarjev v petih dneh premagalo 600 kilometrov Oštirka bike team iz Celja je konec maja ponovno dokazal, da dobra družba, hrana in spoštovanje do lokalnega vina zmorejo pognati kolesarska srca tudi na 600 kilometrov dolgo turo iz Celja do Blatnega jezera in nazaj. Pet dni, pet različnih zgodb, štirinajst kolesarjev – vsak s svojo predanostjo, vztrajnostjo, šalo in predvsem željo po odkrivanju sveta na dveh kolesih. BORUT BATAGELJ 1. dan: Iz Celja na Ptujsko Goro in v Jeruzalem ter Čakovec Zgodba se je, kot veleva tradicija, začela pred gostil- no Oštirka. Tam je dišalo po jutranji kavici, rogljičkih in ocvrtih jajčkih, ki bi nasitili tudi resnega maratonca – in takih med nami ne manjka. Po okusnem zajtrku in druženju s podporniki ekipe smo po- gnali kolesa proti Šentjurju in čez Ponikvo ter po Dravinjski dolini zagrizli proti Ptujski Gori. Klasična romarska toč- ka, ki so jo izdatno sponzori- rali tudi Celjski grofje, nam je prav prišla za postanek, foto- grafi ranje in kratko okrepčilo. Potem je »steklo«. Mitja, naš neumorni pooblaščenec za obiske vinskih kleti, nam je Oštirka bike team: Od Celja, okrog Balatona in nazaj Skupinska fotografija ekipe. Zgoraj z leve: Tadej Gombač, Borut Batagelj, Marjan Maček, Borut Kramer, Ja- nez Podergajs, Sandi Ratej. Spodaj z leve: Matej Oman, Peter Navodnik, Mitja Železnik, Miran Ojsteršek, Marko Kavčič, Ernest Zagrušovcem in Peter Pfeifer. uredil postanek v kleti Jeruza- lem, nato še v Verusu. Izbra- ne kapljice, a dovolj majhne količine, da nismo omahovali pri pedaliranju, so nam dale zagona za preostanek dnevne etape. Prvi dan – približno 120 km. Pestro. 2. dan: Iz Medžimurja do Blatnega jezera Drugi dan nas je z obzidja čakovske trdnjave poneslo proti Madžarski. Velika kaniža (Nagykanizsa) je bila idealna točka za krajši postanek. Rok je iz Miranove vrhunske opreme za ketering po- tegnil »špeh« in ga nare- zal na ravno prav debe- le rezine. Nadaljevanje poti nas je vodilo ob Malem Balatonu – zašči- tenem krajinskem parku z mogočnimi drevesi, za katera je Ernest kar streljal latinska imena: »Fagus sylva- tica, Quercus robur, Ulmus glabra …« V Badacsony smo prispeli v poznih popoldanskih urah. Tam, kjer so cistercijani sadili trto že v 14. stoletju, je vino več kot pijača – je zgodba. Ra- znovrstna in odlična hrana ob večerji, med katero je družba v en glas izpostavljala gosja jetrca, namreč potrebuje pra- vo gastronomsko spremljavo. Točno 141 km, a vzponov bolj malo. 3. dan: Okrog Blatnega jezera Tretji dan je bil dolg, ravnin- ski. Hribov ni bilo, je bil pa veter, ki nam je zelo nagajal. Kolesarska pot ob severni in vzhodni obali Blatnega je- zera ponuja razglede, a tudi korenine, ki zvesto opozarja- jo, kako razgibana je narava. Povsem drugačna je od asfal- ta. Po polotoku Tihany smo se skupine malce razkropile, menjava zračnice in iskanje servisa za menjavo napere sta vzela dnevni davek, ki pa dobre vo- lje ni pobral. Ta dan smo spet sneli kolesarske čelade pred Janezom, ki je bil s svojo enoročno vožnjo kos nepred- vidljivim preprekam na cesti. 117 kilometrov je bilo v na- sprotju s pričakovanjem bolj zahtevnih. Cilj dneva, hotel v Zamardiju, nas je pričakal z malo več turističnega utripa in s spet dobro kulinarično ponudbo, a časa za razisko- vanje okolice ni bilo. 4. dan: Od Blatnega jezera do Lendave Dež nas je pral, a nas ni ohladil. Dan je bil razgiban, a vseeno se je nabralo 820 metrov vzpona in pustilo ne- kaj posledic v nogah, a tudi dobre zgodbe. Vozili smo čez pokrajino Zalo. Dež je pone- hal na približno tri četrt poti pred Lendavo, ob tem se je spet krepilo tudi razpolože- Ko odpove navigacija, vprašaj domačina. nje. Nabrali smo 142 km. Za večerjo se nam ni dalo daleč, samo čez travnik v bližnjo italijansko restavracijo. A če je ta blizu, kot nalašč postrežba ni bila hitra – dokler Miran ni vstal, prijel krožnikov in začel »kel- nariti« ter se v šali ponudil še za pomoč v kuhinji. 5. dan: Čez Prlekijo na Ptuj in mimo Žičke kartuzije domov Zadnji dan je bil najtoplejši. Po prekmurski ravnici v Prle- kijo in čisto malo po hrvaški strani meje smo »zagonili« do Ljutomera, potem proti Ptuju. Tam nas je pričakal Sašo, ki se letos odprave ni mogel udele- žiti, a nam je pripravil traso in rezerviral hotele. Hvaležnost je bila iskrena. Na poti nazaj je Matej izbral traso mimo Žič, vmesne točke so bile Rumeno majico na čelu vselej budno pazijo člani ekipe. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 27, 3. julij 2025 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Na rahli vzpetini ob cesti, ki vodi iz Šoštanja proti Topolšici, se skriva ena izmed najlepših primestnih vil na Slovenskem, romantična rezidenca Vila Široko. Zaradi svoje ohranjenosti ima veliko umetnostnozgodovinsko vrednost in zgodovinsko pri- čevalnost. ALBUM S CELJSKEGA Vila Široko (1) Na fotografiji sta Herbert in Walter Woschnagg. Vila Široko je ena izmed najlepših primestnih vil na Slovenskem. (Foto: Aleksander Kavtičnik) džarsko, Italijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo, Turčijo in Egipt. Največji gospodar- ski in tehnološki razcvet je usnjarna dosegla, ko jo je prevzel Franz Woschnagg s sinovoma. Po smrti Franza Woschnagga je tovarno pre- vzel njegov najstarejši sin Herbert. Na poslovnih po- tovanjih je Herbert spoznal Malvino Egersdorfer, ki je prihajala iz ugledne druži- ne iz Zagreba. Herbertovi starši njune zveze niso odo- bravali. Kljub nasprotovanju sta se na Dunaju leta 1933 poročila. V njunem zakonu se je 19. maja 1937 rodila hči Marianne in dve leti kasne- je, 11. septembra 1939 še sin Franz. Oba otroka sta rojena na Dunaju. Herbert in Walter Woschnagg Herbert (1903–1964) in Walter Woschnagg (1906– 1991) sta, kljub svojim nemškim koreninam, od leta 1942 naprej podpirala NOG z denarjem, orožjem in dru- gim materialom ter interve- nirala in zaščitila pred obla- stjo svoje delavce. Novembra 1944 sta se priključila parti- zanom. Malvina je aktivno sodelovala v šoštanjskem Rdečem križu in tako je lah- ko prenašala informacije za svojce partizanov. Z navide- zno partizansko ugrabitvijo se je cela družina umaknila v savinjske hribe, kjer pa jih je zajela nemška patrulja. Her- berta so poslali v taborišče Dachau, otroke so odpeljali v zavetišče v Avstriji, Malvino so zaprli v zapore v Maribo- ru. Manj kot mesec dni pred koncem vojne so jo ustrelili v betnavskem gozdu. Herbert se je iz taborišča vrnil julija 1945, mesec pozneje je iz Švice prišel še brat Walter. Kljub sodelovanju njunih družin z osvobodilnim giba- njem je vojaško sodišče do- ločilo zaplembo premoženja in ju januarja 1946 izgnala v Avstrijo. Herbert Woschnagg je ne- kaj časa stanoval v vili v Šo- štanju na Primorski cesti 3, v kateri je bil po drugi svetovni vojni urejen zdravstveni dom. V letu 1936 je v neposredni bližini Šoštanja za svojo dru- žino začel graditi nov dom – vilo Široko. Po zamisli Her- bertove žene Malvine, takrat absolventke dunajske ume- tnostne akademije, je načrte za vilo narisal gradbeni inže- nir Teodor Greiner iz Zagre- ba. V novo hišo se je mlada družina preselila leta 1939. V vili pa so živeli le kratek čas, saj je bila zgradba z okolico leta 1945 podržavljena. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Šoštanj je nekoč slovel po najsodobnejši usnjarni in največji tovrstni tovarni v avstroogrski monarhiji in kasnejši medvojni Jugosla- viji. Tovarna usnja Šoštanj je izdelovala kakovostne usnjarske izdelke, ki so jih prodajali v Avstrijo, Ma- Panoramski pogled na Spodnje Štore, 1960-1970 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Prispeval: Marjan Mačkošek Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografi j in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč, marec 2024 Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 27, 3. julij 2025 BRALCI POROČEVALCI Letos mineva 80 let od vrnitve izgnancev in beguncev v domovino. 7. junija vsako leto obeležujejo izgnanci svoj dan. Letos je bil še prav poseben. Pri gradu Rajhenburg so hlevi, kjer sta bila taborišče in zbirno mesto za kasnejši izgon Slovencev v živinskih vagonih v tujino. Izgnali so jih v Avstrijo in Nemčijo na sever, na severovzhod na Madžarsko in na vzhod v Srbijo, Bosno in Hrvaško. Kljub vročini se je zbralo lepo število še živečih izgnancev in beguncev, ki so kot žrtve vojnega nasilja od leta 1941 do 1945 morali zapustiti domove, lastnino in domovino. Po posebnem načrtu izgona so bili ljudje deportirani v kon- centracijska, delovna in politična taborišča, na kmetije in v druge organizacijske enote za čim hitrejšo asimilacijo in potujčenje daleč od doma. Na njihove domove so okupator in slovenski kolaboranti naselili tujce, predvsem Nemce in nemške družine, da bi čim hitreje uničili slovenski narod, kulturo in jezik. A zgodovina je pokazala zobe zavojevalcem. Kljub števil- nim žrtvam so se naši ljudje vrnili v pogosto uničene, izro- pane, tudi požgane domove. In nič ni premagalo svobodnega duha in moči izgnanih borcev za svobodo, mir, slovenski jezik in ljubezen do domovine ter rodne zemlje. Zatorej je bil ta dan obeležen s kratkim programom, z govorom dr. Roberta Goloba, predsednika Vlade Republike Slovenije, in drugih častnih gostov. Ta dan je bil posvečen vsem izgnancem, ki so nas že zapustili, tistim, ki se dogodka niso mogli udeležiti, in vsem, ki so se lahko ponovno družili ob tem spominskem objektu in dogodku. Slovenski izgnanci so združeni v Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945. Približno 7 tisoč članov je vključenih v 70 krajevnih in območnih organizacij po Sloveniji. V Celju imamo krajevno or- ganizacijo društva. Drugo leto bomo obeležili 35 let delovanja in druženja izgnancev ter beguncev na Celjskem. KARMEN BAILAT, predsednica KO DIS Celje Ponosni na nova znanja V začetku junija sta čla- nici Društva Most Žalec uspešno končali enoletno izobraževanje za voditelje programa Skupine starih ljudi za samopomoč, ki ga je organizirala Zveza dru- štev za socialno gerontolo- gijo Slovenije v Ljubljani in je bil podprt s preventiv- nim programom Centra za socialno delo Savinjsko-Ša- leška, enota Žalec. Podprla ga je tudi Občina Žalec. Potrdilo o končanem usposabljanju sta prejeli Jerneja Nina Voga, članica skupine Fortuna Žalec, in Alenka Drevenšek, članica skupine Zlata jesen Griže. Slovesne podelitve v Lju- bljani se je udeležila tudi predsednica Društva Most Žalec Špela Jovan, ki je pri- dobljeni znanji obeh članic pozdravila z velikim pono- som in s podporo. Posebno praznično noto je dogodku dodala skupi- na Zlata jesen, ki je svojo članico Alenko pospremila na zaključno prireditev. S himno je obogatila kultur- ni program, ki ga je vodila pesnica Mateja Mohorko, glasbeni del je s kitaro in z uglasbenimi Matejinimi pesmimi popestrila Neja Guzelj. Zaključek izobraževanja je bil priložnost za zahva- lo osemnajstim novim vo- diteljicam in voditelju, ki so izrazili hvaležnost vodji programa mag. Mateji Pro- sen za strokovno podporo, spodbude in odprtost za vprašanja in izzive te zah- tevne, a izjemno dragocene vloge. Novi voditeljici prosto- voljki iz društva Most Nina in Alenka sta ob koncu iz- razili veselje in ponos nad doseženim uspehom. Obe sta poudarili, da ju izo- braževanje ni opremilo le z znanjem, temveč tudi z vero v lastne sposobnosti. Vesta, da bodo na poti tudi izzivi, in prav ti so tisti, ki gradijo zaupanje in sku- pnost. V prihodnosti bosta s članicami svojih skupin is- kali nove poti, spodbujali pogovore, ki so temelj med- sebojne podpore, ter gradili prijetno in povezano sku- pnost, ki lažje premaguje izzive staranja. V Društvu Most Žalec verjamejo, da je vsak ko- rak v smeri samopomoči, prostovoljstva, solidarnosti tudi korak k večji kakovo- sti življenja v starosti. Novi voditeljici sta še en dokaz, da znanje, podpora in srč- nost vodijo k pomembnim spremembam. DRUŠTVO MOST ŽALEC 80 let od vrnitve izgnancev v domovino Nepozaben večer etna Pred dnevi je bil v Prothasijevem dvorcu nepozaben večer etna, ki je navdušil obi- skovalce z bogato slovensko kulturno dediščino. Dogodek, ki ga je organizirala KD Celjska folklorna skupina, je ponudil pester preplet ljudske glasbe, petja in plesa, ki so ga popestrili priznani gosti, glasbeniki in pevci. Program je na poljuden, sproščen in zelo doživet način povezoval dr. Tomaž Simetinger, ki je s svojim pristopom dodatno obogatil vzdušje večera. Dogodek sta s prisotnostjo poča- stila tudi celjski župan Matija Kovač in podžupan Simon Jevšinek, kar je dodatno potrdilo pomen ohranjanja kulturne dediščine. Obiskovalci so se z veseljem prepustili čarom ljudske ustvarjalnosti, vsak nastop je bil nagrajen s toplim ploskanjem in z nasmehi. Poseben čar večeru je dal zaključek, ko smo z občinstvom zapeli slovenske ljudske pesmi, kar je bil trenutek povezanosti, ki je navdušil marsikoga. Iskrena hvala vsem, ki ste s svojo prisotno- stjo soustvarili ta čudovit večer. Takšni dogodki nas opominjajo, kako dragocena je naša kulturna dediščina in kako močno nas lahko poveže skupna pesem. Veselimo se, da bomo skupaj peli in plesali tudi prihodnje leto. MELITA ŠENDLINGER Srebrno priznanje za MePZ Rista Savina Mešani pevski zbor Rista Savina iz Žalca je v soboto, 14. junija, dosegel izjemen uspeh na 16. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Zlatna lipa T uhlja, ki je bilo v hrvaškem T uhlju. Med devetnajstimi zbori iz Madžarske, Hrvaške, Srbije in Slovenije so pevci pod vodstvom dirigentke Katje Florjančič osvojili srebrno priznanje in s tem še enkrat potrdili svojo kakovost na mednarodni zborovski sceni. Zbor je v T uhlju zastopalo 22 pevcev, ki so z energičnim in ubranim nastopom pustili močan vtis pri občinstvu in strokovni žiriji. Izbor programa, muzikalna izvedba in povezanost med pevci so bili ključni elementi za odlično oceno. Dirigentka Katja Florjančič je po nastopu povedala: »Vsak nastop je zgodba zase, a ta v Tuhlju je bil nekaj posebnega, saj zbor vodim šele od februarja letos. Pevci so peli z odprtim srcem in neverjetno predanostjo. Vesela sem, da smo skupaj ustvarili nekaj, na kar smo lahko vsi ponosni – ne le kot zbor, ampak kot predstavniki lokalne skupnosti, v kateri delujemo.« Predsednica zbora Anita Govc je zaključila: »Pevci se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam stojijo ob strani – občini, sponzorjem, kulturnim ustanovam, našim družinam in vsem ljubiteljem zborovske glasbe. Takšni uspehi so rezultat predanega dela, vztrajnosti in ljubezni do glasbe.« ANITA GOVC Sprejem najuspešnejših učencev Osnovne šole Štore »Ne učimo se za šolo, am- pak za življenje,« je rek z vabila na sprejem najboljših učencev Osnovne šole Što- re. V petek, 13. junija 2025, je sejna soba Občine Štore zasijala v posebnem duhu, saj je gostila deset izjemnih mladih posameznikov. S svo- jo predanostjo, uspehi ter vse- stranskim udejstvovanjem so na številnih področjih pustili neizbrisen pečat: Katarina Bratina, Taja Korpar, Eva Živa Komel, Ožbej Kotnik, Julija Mastnak, Tia Podplatan, Tisa Salobir, Ema Sanda, Iva Vreč- ko in Tinkara Vrbovšek. S toplo besedo in ponosom jih je sprejel župan Miran Jurkošek, vsakemu je osebno čestital, jim podelil priznanja in spominska darila ter jih pospremil na ogled prostorov občinske uprave. Ob prijetnem pogovoru in skupnem fotogra- firanju je bilo mogoče čutiti is- kreno spoštovanje do njihovih dosežkov. V slavnostnem nagovoru je župan izpostavil, da so nagra- jenci v devetih letih šolanja dokazali, kako daleč vodijo vztrajnost, delavnost in srčna prizadevnost. Spodbudil jih je, naj v življenju ne zasledujejo le ciljev, temveč naj predvsem hodijo po poti, ki jo bodo sou- stvarjali s svojimi dejanji, vre- dnotami in strastjo. Ob tem se je iskreno zahvalil tudi ravnatelju Nenadu Vrane- ševiću, razredničarki Barbari Žlender ter razredniku Kle- mnu Kotniku, ki so učence z zgledom, s podporo in preda- nostjo spremljali na izobraže- valni poti. Osnovna šola Štore in ce- lotna skupnost z veseljem in ponosom dokazujeta, da izrek »Ne učimo se za šolo, temveč za življenje« ni le misel na pa- pirju, temveč vsakdanja praksa, zapisana v znanju, medseboj- nih odnosih in srčnih zgodbah mladih, ki bodo še dolga leta bogatili naš svet. AJDA VRBNJAK Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 27, 3. julij 2025 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Na rahli vzpetini ob cesti, ki vodi iz Šoštanja proti Topolšici, se skriva ena izmed najlepših primestnih vil na Slovenskem, romantična rezidenca Vila Široko. Zaradi svoje ohranjenosti ima veliko umetnostnozgodovinsko vrednost in zgodovinsko pri- čevalnost. ALBUM S CELJSKEGA Vila Široko (1) Na fotografiji sta Herbert in Walter Woschnagg. Vila Široko je ena izmed najlepših primestnih vil na Slovenskem. (Foto: Aleksander Kavtičnik) džarsko, Italijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo, Turčijo in Egipt. Največji gospodar- ski in tehnološki razcvet je usnjarna dosegla, ko jo je prevzel Franz Woschnagg s sinovoma. Po smrti Franza Woschnagga je tovarno pre- vzel njegov najstarejši sin Herbert. Na poslovnih po- tovanjih je Herbert spoznal Malvino Egersdorfer, ki je prihajala iz ugledne druži- ne iz Zagreba. Herbertovi starši njune zveze niso odo- bravali. Kljub nasprotovanju sta se na Dunaju leta 1933 poročila. V njunem zakonu se je 19. maja 1937 rodila hči Marianne in dve leti kasne- je, 11. septembra 1939 še sin Franz. Oba otroka sta rojena na Dunaju. Herbert in Walter Woschnagg Herbert (1903–1964) in Walter Woschnagg (1906– 1991) sta, kljub svojim nemškim koreninam, od leta 1942 naprej podpirala NOG z denarjem, orožjem in dru- gim materialom ter interve- nirala in zaščitila pred obla- stjo svoje delavce. Novembra 1944 sta se priključila parti- zanom. Malvina je aktivno sodelovala v šoštanjskem Rdečem križu in tako je lah- ko prenašala informacije za svojce partizanov. Z navide- zno partizansko ugrabitvijo se je cela družina umaknila v savinjske hribe, kjer pa jih je zajela nemška patrulja. Her- berta so poslali v taborišče Dachau, otroke so odpeljali v zavetišče v Avstriji, Malvino so zaprli v zapore v Maribo- ru. Manj kot mesec dni pred koncem vojne so jo ustrelili v betnavskem gozdu. Herbert se je iz taborišča vrnil julija 1945, mesec pozneje je iz Švice prišel še brat Walter. Kljub sodelovanju njunih družin z osvobodilnim giba- njem je vojaško sodišče do- ločilo zaplembo premoženja in ju januarja 1946 izgnala v Avstrijo. Herbert Woschnagg je ne- kaj časa stanoval v vili v Šo- štanju na Primorski cesti 3, v kateri je bil po drugi svetovni vojni urejen zdravstveni dom. V letu 1936 je v neposredni bližini Šoštanja za svojo dru- žino začel graditi nov dom – vilo Široko. Po zamisli Her- bertove žene Malvine, takrat absolventke dunajske ume- tnostne akademije, je načrte za vilo narisal gradbeni inže- nir Teodor Greiner iz Zagre- ba. V novo hišo se je mlada družina preselila leta 1939. V vili pa so živeli le kratek čas, saj je bila zgradba z okolico leta 1945 podržavljena. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Šoštanj je nekoč slovel po najsodobnejši usnjarni in največji tovrstni tovarni v avstroogrski monarhiji in kasnejši medvojni Jugosla- viji. Tovarna usnja Šoštanj je izdelovala kakovostne usnjarske izdelke, ki so jih prodajali v Avstrijo, Ma- Panoramski pogled na Spodnje Štore, 1960-1970 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Prispeval: Marjan Mačkošek Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografi j in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč, marec 2024 Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 27, 3. julij 2025 BRALCI POROČEVALCI Letos mineva 80 let od vrnitve izgnancev in beguncev v domovino. 7. junija vsako leto obeležujejo izgnanci svoj dan. Letos je bil še prav poseben. Pri gradu Rajhenburg so hlevi, kjer sta bila taborišče in zbirno mesto za kasnejši izgon Slovencev v živinskih vagonih v tujino. Izgnali so jih v Avstrijo in Nemčijo na sever, na severovzhod na Madžarsko in na vzhod v Srbijo, Bosno in Hrvaško. Kljub vročini se je zbralo lepo število še živečih izgnancev in beguncev, ki so kot žrtve vojnega nasilja od leta 1941 do 1945 morali zapustiti domove, lastnino in domovino. Po posebnem načrtu izgona so bili ljudje deportirani v kon- centracijska, delovna in politična taborišča, na kmetije in v druge organizacijske enote za čim hitrejšo asimilacijo in potujčenje daleč od doma. Na njihove domove so okupator in slovenski kolaboranti naselili tujce, predvsem Nemce in nemške družine, da bi čim hitreje uničili slovenski narod, kulturo in jezik. A zgodovina je pokazala zobe zavojevalcem. Kljub števil- nim žrtvam so se naši ljudje vrnili v pogosto uničene, izro- pane, tudi požgane domove. In nič ni premagalo svobodnega duha in moči izgnanih borcev za svobodo, mir, slovenski jezik in ljubezen do domovine ter rodne zemlje. Zatorej je bil ta dan obeležen s kratkim programom, z govorom dr. Roberta Goloba, predsednika Vlade Republike Slovenije, in drugih častnih gostov. Ta dan je bil posvečen vsem izgnancem, ki so nas že zapustili, tistim, ki se dogodka niso mogli udeležiti, in vsem, ki so se lahko ponovno družili ob tem spominskem objektu in dogodku. Slovenski izgnanci so združeni v Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945. Približno 7 tisoč članov je vključenih v 70 krajevnih in območnih organizacij po Sloveniji. V Celju imamo krajevno or- ganizacijo društva. Drugo leto bomo obeležili 35 let delovanja in druženja izgnancev ter beguncev na Celjskem. KARMEN BAILAT, predsednica KO DIS Celje Ponosni na nova znanja V začetku junija sta čla- nici Društva Most Žalec uspešno končali enoletno izobraževanje za voditelje programa Skupine starih ljudi za samopomoč, ki ga je organizirala Zveza dru- štev za socialno gerontolo- gijo Slovenije v Ljubljani in je bil podprt s preventiv- nim programom Centra za socialno delo Savinjsko-Ša- leška, enota Žalec. Podprla ga je tudi Občina Žalec. Potrdilo o končanem usposabljanju sta prejeli Jerneja Nina Voga, članica skupine Fortuna Žalec, in Alenka Drevenšek, članica skupine Zlata jesen Griže. Slovesne podelitve v Lju- bljani se je udeležila tudi predsednica Društva Most Žalec Špela Jovan, ki je pri- dobljeni znanji obeh članic pozdravila z velikim pono- som in s podporo. Posebno praznično noto je dogodku dodala skupi- na Zlata jesen, ki je svojo članico Alenko pospremila na zaključno prireditev. S himno je obogatila kultur- ni program, ki ga je vodila pesnica Mateja Mohorko, glasbeni del je s kitaro in z uglasbenimi Matejinimi pesmimi popestrila Neja Guzelj. Zaključek izobraževanja je bil priložnost za zahva- lo osemnajstim novim vo- diteljicam in voditelju, ki so izrazili hvaležnost vodji programa mag. Mateji Pro- sen za strokovno podporo, spodbude in odprtost za vprašanja in izzive te zah- tevne, a izjemno dragocene vloge. Novi voditeljici prosto- voljki iz društva Most Nina in Alenka sta ob koncu iz- razili veselje in ponos nad doseženim uspehom. Obe sta poudarili, da ju izo- braževanje ni opremilo le z znanjem, temveč tudi z vero v lastne sposobnosti. Vesta, da bodo na poti tudi izzivi, in prav ti so tisti, ki gradijo zaupanje in sku- pnost. V prihodnosti bosta s članicami svojih skupin is- kali nove poti, spodbujali pogovore, ki so temelj med- sebojne podpore, ter gradili prijetno in povezano sku- pnost, ki lažje premaguje izzive staranja. V Društvu Most Žalec verjamejo, da je vsak ko- rak v smeri samopomoči, prostovoljstva, solidarnosti tudi korak k večji kakovo- sti življenja v starosti. Novi voditeljici sta še en dokaz, da znanje, podpora in srč- nost vodijo k pomembnim spremembam. DRUŠTVO MOST ŽALEC 80 let od vrnitve izgnancev v domovino Nepozaben večer etna Pred dnevi je bil v Prothasijevem dvorcu nepozaben večer etna, ki je navdušil obi- skovalce z bogato slovensko kulturno dediščino. Dogodek, ki ga je organizirala KD Celjska folklorna skupina, je ponudil pester preplet ljudske glasbe, petja in plesa, ki so ga popestrili priznani gosti, glasbeniki in pevci. Program je na poljuden, sproščen in zelo doživet način povezoval dr. Tomaž Simetinger, ki je s svojim pristopom dodatno obogatil vzdušje večera. Dogodek sta s prisotnostjo poča- stila tudi celjski župan Matija Kovač in podžupan Simon Jevšinek, kar je dodatno potrdilo pomen ohranjanja kulturne dediščine. Obiskovalci so se z veseljem prepustili čarom ljudske ustvarjalnosti, vsak nastop je bil nagrajen s toplim ploskanjem in z nasmehi. Poseben čar večeru je dal zaključek, ko smo z občinstvom zapeli slovenske ljudske pesmi, kar je bil trenutek povezanosti, ki je navdušil marsikoga. Iskrena hvala vsem, ki ste s svojo prisotno- stjo soustvarili ta čudovit večer. Takšni dogodki nas opominjajo, kako dragocena je naša kulturna dediščina in kako močno nas lahko poveže skupna pesem. Veselimo se, da bomo skupaj peli in plesali tudi prihodnje leto. MELITA ŠENDLINGER Srebrno priznanje za MePZ Rista Savina Mešani pevski zbor Rista Savina iz Žalca je v soboto, 14. junija, dosegel izjemen uspeh na 16. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Zlatna lipa T uhlja, ki je bilo v hrvaškem T uhlju. Med devetnajstimi zbori iz Madžarske, Hrvaške, Srbije in Slovenije so pevci pod vodstvom dirigentke Katje Florjančič osvojili srebrno priznanje in s tem še enkrat potrdili svojo kakovost na mednarodni zborovski sceni. Zbor je v T uhlju zastopalo 22 pevcev, ki so z energičnim in ubranim nastopom pustili močan vtis pri občinstvu in strokovni žiriji. Izbor programa, muzikalna izvedba in povezanost med pevci so bili ključni elementi za odlično oceno. Dirigentka Katja Florjančič je po nastopu povedala: »Vsak nastop je zgodba zase, a ta v Tuhlju je bil nekaj posebnega, saj zbor vodim šele od februarja letos. Pevci so peli z odprtim srcem in neverjetno predanostjo. Vesela sem, da smo skupaj ustvarili nekaj, na kar smo lahko vsi ponosni – ne le kot zbor, ampak kot predstavniki lokalne skupnosti, v kateri delujemo.« Predsednica zbora Anita Govc je zaključila: »Pevci se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam stojijo ob strani – občini, sponzorjem, kulturnim ustanovam, našim družinam in vsem ljubiteljem zborovske glasbe. Takšni uspehi so rezultat predanega dela, vztrajnosti in ljubezni do glasbe.« ANITA GOVC Sprejem najuspešnejših učencev Osnovne šole Štore »Ne učimo se za šolo, am- pak za življenje,« je rek z vabila na sprejem najboljših učencev Osnovne šole Što- re. V petek, 13. junija 2025, je sejna soba Občine Štore zasijala v posebnem duhu, saj je gostila deset izjemnih mladih posameznikov. S svo- jo predanostjo, uspehi ter vse- stranskim udejstvovanjem so na številnih področjih pustili neizbrisen pečat: Katarina Bratina, Taja Korpar, Eva Živa Komel, Ožbej Kotnik, Julija Mastnak, Tia Podplatan, Tisa Salobir, Ema Sanda, Iva Vreč- ko in Tinkara Vrbovšek. S toplo besedo in ponosom jih je sprejel župan Miran Jurkošek, vsakemu je osebno čestital, jim podelil priznanja in spominska darila ter jih pospremil na ogled prostorov občinske uprave. Ob prijetnem pogovoru in skupnem fotogra- firanju je bilo mogoče čutiti is- kreno spoštovanje do njihovih dosežkov. V slavnostnem nagovoru je župan izpostavil, da so nagra- jenci v devetih letih šolanja dokazali, kako daleč vodijo vztrajnost, delavnost in srčna prizadevnost. Spodbudil jih je, naj v življenju ne zasledujejo le ciljev, temveč naj predvsem hodijo po poti, ki jo bodo sou- stvarjali s svojimi dejanji, vre- dnotami in strastjo. Ob tem se je iskreno zahvalil tudi ravnatelju Nenadu Vrane- ševiću, razredničarki Barbari Žlender ter razredniku Kle- mnu Kotniku, ki so učence z zgledom, s podporo in preda- nostjo spremljali na izobraže- valni poti. Osnovna šola Štore in ce- lotna skupnost z veseljem in ponosom dokazujeta, da izrek »Ne učimo se za šolo, temveč za življenje« ni le misel na pa- pirju, temveč vsakdanja praksa, zapisana v znanju, medseboj- nih odnosih in srčnih zgodbah mladih, ki bodo še dolga leta bogatili naš svet. AJDA VRBNJAK Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 27, 3. julij 2025 AKTUALNA PONUDBA Mesarstvo Čas – zdaj še z večjo in s širšo ponudbo Mesarstvo Čas je družinsko podjetje, ki ima proda- jalno in mesnopredelovalni obrat v zahodnem delu Žalca. Blagovna znamka Čas je širše prepoznavna v celotni regiji in je sinonim za slovensko kakovost. Zdaj stranke vabi v obnovljeno prodajalno s še večjo ponudbo. Zadnjih nekaj let sta me- snica in predelava mesa v rokah Boštjana Časa, pred tem sta bili od osamosvoji- tve Slovenije pod budnim očesom njegove mame Silve Čas. Slednja je uspešno po- slovno pot najprej gradila ob podpori svojega očeta Ivana Boršiča in kasneje s pomočjo moža Ervina Časa. »Pri nas prodajamo in predelujemo izključno slo- vensko meso. Poskusili smo tudi že drugega, a smo spo- znali, da je domače najbolj kakovostno in ima najboljši okus. Izdelkom ne dodajamo umetnih dodatkov, temveč izključno naravne začimbe, kot so sol, poper, bazilika, rožmarin in podobno,« ne- kaj njihovih skrivnosti izda direktor podjetja Boštjan Čas, ki je že kot desetletnik staršem pomagal v domači mesnici, a kot se danes spo- minja, bi takrat raje počel vse drugo kot to. Počasi se je to spremenilo, saj mu je bilo z vsakim letom tovrstno delo bliže. V njem je videl vedno več izzivov, v glavi je imel ve- dno več idej, kako zagotoviti čim bolj kakovostne izdelke. Vse to je nadgradil s srednjo mesarsko šolo in kasneje pridobil še naziv inženir ži- vilstva. Ob mami Silvi, ki se rada pošali, da kljub upoko- jitvi dela toliko, kot je delala na začetku samo- stojne podjetni- ške poti leta 1989, ima pomembno vlogo v mesarstvu tudi Boštjanov starejši brat Damjan. Pozimi tatarski biftek, poleti ponudba za piknik in celo leto  nger food Družina Čas meso kupuje izključno v Sloveniji, čeprav je, kot ocenjuje Boštjan, slo- vensko meso od uvoženega bistveno dražje, a je toliko ali celo več tudi bolj kakovo- stno. Med njihovimi izdelki zagotovo izstopa tatarski biftek, ki je med najbolj is- kanimi v božično-novole- tnem času. Nič manj niso priljubljene njihove mesne dobrote za poletni piknik. Celo leto je aktualna po- nudba  nger fooda, ki nav- dušuje tako male kot velike goste. Taki zalogaji, kot so sočni mini burgerji, elegan- tni kanapeji, zabavni mini »crispy hot dogi« in druge dobrote, so kot nalašč za družinska in poslovna sreča- Družinsko podjetje, znano po dobrotah iz slovenskega mesa nja, rojstni dan ali sproščeno druženje. Več o ponudbi najdete na njihovi spletni strani www. mesarstvo-cas.si. Po katerem mesu Slovenci najraje posegamo? V Mesarstvu Čas pravijo, da je bila med Slovenci nekoč najbolj priljubljena svinjina, nato je prišlo obdobje pura- njih prsi, malo kasneje še pi- ščančjih. Danes je v ospredju govedina, ki smo jo nekoč uporabljali le za govejo juho, golaž in zrezke v omaki, med- tem ko so jo v zahodnih drža- vah že od nekdaj pripravljali na več načinov. V zadnjih letih jih Slovenci vedno bolj posne- mamo. Zelo priljubljeni so ta- kšni ali drugačni »stejki«. Prva v vrsti legendarna Špilca Začetki Mesari- je Čas segajo v leto 1989, ko so v družinski zgradbi ob Mariborski ce- sti v Celju odprli mesnico Špil- ca. Sledilo je pestro desetletje širjenja dejavnosti. V tem ob- dobju so mesnico obnavljali in razširili. Leta 1993 so odprli mesni- co in kasneje še manjši pre- delovalni obrat v Žalcu, kjer so mesnico poimenovali po priimku Silvinega moža – Čas. Leta 1994 so v najem vzeli še mesnico v Petrovčah, ki se je kasneje preselila v blagovni- co Bala. Ker manjši obrat za predelavo mesa v Žalcu ni več ustrezal vsem pogojem, so zraven mesnice leta 1998 zgradili novega. »V devetdese- tih letih smo dejavnost moč- no širili. Po letu 2000 so prišli povsem drugi časi. Pojavljati so se začela trgovska središča in za stranke manjše trgovine ter mesnice niso bile več tako zanimive. Svoje je naredila šti- ripa- sov- nica n a Mari- borski cesti, zaradi katere so lahko stran- ke v našo celj- sko poslovalnico z avtomobilom prišle zgolj z ene strani,« pripoveduje Silva Čas, ki s soprogom ni sedela križem rok, temveč se je prilagodila novim časom, ki so bili manjšim družinskim mesnicam manj naklonjeni. Zakonca sta opustila dejav- nost v Celju in Petrovčah ter se posvetila mesnici v Žalcu, kjer je še danes, ko družinske mesnice ponovno doživljajo razcvet. Stranke namreč ve- dno bolj cenijo domačnost in sledljivost, ki jo prinašajo manjše poslovalnice. »Že leta 1995 smo vedeli, od katerega rejca je katero meso, a to takrat nikogar ni zanimalo. Danes je povsem drugače. Ljudje vedno bolj cenijo domače, vedno bolj se zanimajo za izvor blaga, kar je že ves čas ena naših najve- čjih konkurenčnih prednosti,« še dodaja Silva Čas. Foto: Nik Jarh Silva Čas: »Že leta 1995 smo vedeli, od ka- terega rejca jekatero meso, a to takrat nikogar ni zanimalo. Danes je povsem drugače. Ljudje vedno bolj cenijo domače, vedno bolj se zani- majo za izvor blaga, kar je že ves čas ena naših največjih konkurenčnih prednosti.« Obnovljena prodajalna s še večjo ponudbo Direktor podjetja Boštjan Čas je že kot desetletnik staršem pomagal v domači mesnici Po naročilu pripravljajo fin- ger food, ki je kot nalašč za družinska in poslovna srečanja, praznovanja rojstnih dni ali za različna druženja. Od leve: Damjan, Silva in Boštjan Čas Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 27, 3. julij 2025 INFORMACIJE Odprto: od 10.00 do 18.00 in po dogovoru *odkup krznenih in usnjenih izdelkov samo ob istocasnem odkupu zlata v hotelu A - Mala Pirešica 20 - 3301 Petrovče - Tel.: 030 603 702 Sreda Jul 10-18 Ura 02 2025 Četrtek Jul 10-18 Ura 03 2025 Petek Jul 10-18 Ura 04 2025 DAN AKCIJE DAN AKCIJE DAN AKCIJE DAN AKCIJE 112€ trenutno plačamo do * *cena za gram zlata DAN AKCIJE DAN AKCIJE 112€ Sobota Jul 10-18 Ura 05 2025 *cena za gram zlata Odprto: od 10.00 do 18.00 in po dogovoru Firma Gold- und Pelzankauf Josef Biela, Gelderstr.46, 47495 Rheinberg, Deutschland Naši strokovnjaki so vam na voljo: DAN AKCIJE Odkup zlata in krzna Razstava v hotelu Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 27, 3. julij 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Kocke usode se bodo v lju- bezni obrnile v vašo korist in spoznali boste svoje danosti. Venera vam bo prinesla pale- to pozitivne energije in tako boste znali sprejeti izzive ter na vse pogledati s srcem. Sle- dili bodo pozitivni preobrati na bolje, kar bo polepšalo odnos. Na področju financ si boste na novo postavili pravi- la igre ter uvideli, na kaj ste pravzaprav lahko ponosni. Mars vam bo podaril dr- znost in vendar boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Še več, razbrati je, da se bo- ste šli igrico vroče in hladno, toda pridejo tudi rešitve, ro- mantični preobrati in skla- dni pogovori. Polepšala vas bo romantična energija. Na finančnem področju boste morali predelati nekaj iz preteklosti in odstraniti tiste vzorce, ki vas omejujejo. V tem tednu bo v ospredju Venera in plodna energija vam bo v pomoč ter ravnoves- je. Poglobili se boste v odnos do sebe in s srčnim izvoljenec našli mnogo skupnih dejav- nosti. Polepšala vas bo brez- pogojna ljubezen. Spoznali boste, kam je modro vlagati energijo na področju denar- ja. Mars vam bo pomagal razumeti širšo sliko, okrepil notranjo moč in dodal razi- skovanje. Jupiter bo tisti, ki odpira nova znanja, in sledili boste tudi ravnovesju in skladnim odločitvam. Pridobili boste tudi informacije, ki vam bodo v oporo ali pomoč. Kar zade- va denar, bodo vaše misli ciljno usmerjene. Tako boste pridobili dodatno motivacijo in posledično boste kos vsem nalogam ter obveznostim. Modra barva bo tista, ki vam bo podarila zaupanje in osre- dotočenost. Pridobili boste zadovoljstvo in se soočili s kopico obvezno- sti, ki bodo vezane na dom in družino. Odkrit pogovor s srčnim izvoljenec bo prinesel harmonijo in tako boste po- nosni na svoje dosežke. Po- govori bodo zelo koristni na delovnem mestu. Mars vam bo pomagal razširiti zavest ter prinesel uvid, kaj morate do boljših poslovnih rezulta- tov spremeniti pri sebi. Poglobili se boste v tiste iz- zive, ki bodo prinesli trdnost v odnosu. Ključna beseda te- dna bo povezanost in tako boste našli v odnosu moč, voljo in dodatno motivacijo. Sledite svojim občutkom. Od- prle se vam bodo nove poti in ugodne priložnosti, pridobili boste tudi znanje, ki vam bo v pomoč na finančnem po- dročju. Res pa je, da si boste morali postaviti nekaj ome- jitev. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Glede na zvezdne namige vas bo spremljala romantič- na energija in zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Na sre- čo boste spoznali, da vam je srčni izvoljenec tudi učitelj. Mars vam bo, kar se denarja tiče, prinesel paleto dobrih odločitev in modrosti. Odkri- ti boste morali, kaj morate še sprejeti, da vam bo nekoliko lažje, po drugi strani se boste dobro znašli v motivaciji dru- gih ljudi. Dovolili si boste narediti ko- rak naprej in sledili namigom srčnega izvoljenca. Teden v sebi skriva mnogo priložnosti za pogovor ob morju, sprehod v naravi ali plesne aktivnosti. Skladne energije bodo lahko prinesle dobre iztočnice za rast. Neptun vam bo poma- gal, da boste razčistili dvome na finančnem področju. Na delovnem mestu za pomoč zaprosite tudi sodelavce. Sreča se skriva na strani pogumnih, in to se vam bo obrestovalo v ljubezni. Uran vam bo prinesel nekaj dobrih sprememb in osebne svobode, da boste lažje kovali skupne načrte. Na področju denarja bodo sledili ključni preobra- ti in uvedli boste novosti, ki bodo pozitivno vplivale na delovni proces. Saturn vam bo pomagal narediti korak naprej, da boste uvideli, kaj ima prednost. Ključna beseda tedna bo predanost in tako boste našli tudi svojo moč in energijo. Venera vam bo podarila ne- kaj magnetičnosti in spozna- li boste, kam morate vlagati energijo. Obstaja možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Glede financ se vam bodo zadeve obrnile v tisto smer, ki si jo želite. Upravi- čen boste ponosni nase in na svoje dosežke. Ljubezen: Dogodki se bodo odvijali na dinamičen na- čin, vendar boste ponosni tako nase kot na srčnega iz- voljenca. Doma boste občutili brezpogojno ljubezen in tako bo prišla tudi sreča. Venera in Mars vam bosta prinesla ugodne rešitve na področju financ in pridobili boste ja- sno vizijo, kako priti do do- ločenih sprememb in novosti. Naredite prerez, kaj spada v ospredje. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko in tako boste skupaj naredili pomembno iztočnico. Zaupanje bo tista beseda, ki prinaša pozitiv- nost, in dejstvo je, da boste za vztrajnost nagrajeni. Modro bo, da se skupaj odločita, ka- teri cilj v odnosu bo naslednji. Vijolična barva vam bo glede denarja prinesla notranji mir in zadeve se bodo obrnile v drugi smeri. Prepirati se z ženo je enako, kot če »voziš« sobno kolo … Samo utrudiš se, prideš pa nikamor! Kakšna je razlika med angleškim in nemškim avtom? V angleškem ti daje žena pripombe na vožnjo z leve strani. Nazaj želim tiste čase, ko je bila Barbika edina ženska iz plastike … »Kaj ti bo časovni stroj?« »Samo da končam, pa ti bom povedal.« »A bi šel na kavo?« »Neee!« Če se v službi delaš neumnega za pet minut, prihraniš eno uro dela. Zarenčal sem na poštarja. Ta pa mi je rekel: »Kako si ›sladek‹!« 80 % žensk ima radih moške z lepimi trebušnimi mišicami. 80 % moških z lepimi trebušnimi mišicami ne mara žensk. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 27, 3. julij 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 680 SUDOKU 681 SUDOKU 372 REŠITEV SUDOKU 371 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka AMERIŠKI IGRALEC (JOHN) ZAČIMBNA RASTLINA AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA ZLOG V ARTIČOKI UKVARJA SE Z ETIKO PREŠERNO- VA, NOBE- LOVA CK JE TUDI CALVIN … GLAVNA ARTERIJA MESNI IZDELEK DRDRALO ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA KRUHA IN … VARNOSTNO OBMOČJE HUDA JEZA TAK, PO KATEREM JE VELIKO POVPRAŠE- VANJE POKRIT NEOBRITA BRADA TOLSTOJ: … KARENINA PRIČAKO- VANJE ZVONI V CERKVI OBMORSKI AFRIŠKI DRŽAVI NEKDANJA BRITANSKA KRALJICA AVTOMOBIL- SKA OZNAKA VELIKE BRITANIJE MUSLIMAN- SKI BOG NANESEMO GA NA LASE BABICA V IZOLI GNUS NIČLE (POG.) OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ ZMEDENOST ČLENKASTI AVTOBUSI (POG.) MARIJA V ANGLIJI KAMELA GLAVNO MESTO JORDANIJE NITI S PRSTOM NE … USTAVNO SODIŠČE FIZIKALNA ENOTA SPRAVITI NA … SVET POMENI USMRTITI SUMERSKI BOG NEBA ALBANCI SO SOSEDI … ANG. ROCK SKUPINA TEKSAŠKA UTRDBA LINIJA, VRSTA ZGRADBA ZA LETALA BIL PRISILJEN ANDREJ ŠIFRER: … INU AGATA POKRAJINA V VIETNAMU TAKE, KI LETIJO PARIŠKO LETALIŠČE ITI PROČ ČASOPISNO- GRAFIČNO PODJETJE SRD IZ ROKAVA JE POTEGNIL ŠE ... SLOVENSKA PESNICA MUSER RIBIŠKA LADJA IZVORI, NASTANKI AM. NAFTNA DRUŽBA Povsod z vami KAOS ZAZNAVA S TIPANJEM PREROŠKO ZNAMENJE DRŽAVNA BLAGAJNA AM. GLASB. SKUPINA NE ODITI MATERIAL ZA SVEČE ZBORNIK, LETOPIS PREBIVALEC LITIJE DAN NELSON IMATA EN SAM SEDEŽ STRANIŠČE V LOKALU OPOZORILNA ZVOČNA NAPRAVA NAREJENA IZ SVILE HRUP , VPITJE IZTOK MLAKAR ČASTNA SAL- VA Z VOJNE LADJE NAREJENO V ČILU IZREČE JO SODIŠČE PRIZORIŠČE ZNANE VITEŠKE IGRE NEUGODNO, TEŽKO REŠLJIVO STANJE TO, KAR JE MINILO (FR.) ČAS BREZ VOJNE BILJARDNA PALICA ZBOR TREH PEVCEV PRISTAŠ STOICIZMA VEK, DOBA (PESN.) LJUDSTVO V LAOSU MEDN. OZN. BELORUSIJE BORILNA VEŠČINA TEČE SKOZI MÜNCHEN NEMŠKI DNEVNIK 2 × 50 CENTOV LILI NOVY JEDILA VZGOJNI ZAVOD EVROPSKI GLAVNI MESTI TROPSKA VZPENJAVKA ODZIV NA TELEFONSKI KLIC OBVLADATA 18 8 7 12 2 15 20 11 9 1 6 19 3 16 14 17 4 13 10 5 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 26: Obeležili smo dan državnosti Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Marija Šipek iz Laškega, Jožica Bobnič iz Celja in Avgusta Reberšak iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. julija. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 27, 3. julij 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Kocke usode se bodo v lju- bezni obrnile v vašo korist in spoznali boste svoje danosti. Venera vam bo prinesla pale- to pozitivne energije in tako boste znali sprejeti izzive ter na vse pogledati s srcem. Sle- dili bodo pozitivni preobrati na bolje, kar bo polepšalo odnos. Na področju financ si boste na novo postavili pravi- la igre ter uvideli, na kaj ste pravzaprav lahko ponosni. Mars vam bo podaril dr- znost in vendar boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Še več, razbrati je, da se bo- ste šli igrico vroče in hladno, toda pridejo tudi rešitve, ro- mantični preobrati in skla- dni pogovori. Polepšala vas bo romantična energija. Na finančnem področju boste morali predelati nekaj iz preteklosti in odstraniti tiste vzorce, ki vas omejujejo. V tem tednu bo v ospredju Venera in plodna energija vam bo v pomoč ter ravnoves- je. Poglobili se boste v odnos do sebe in s srčnim izvoljenec našli mnogo skupnih dejav- nosti. Polepšala vas bo brez- pogojna ljubezen. Spoznali boste, kam je modro vlagati energijo na področju denar- ja. Mars vam bo pomagal razumeti širšo sliko, okrepil notranjo moč in dodal razi- skovanje. Jupiter bo tisti, ki odpira nova znanja, in sledili boste tudi ravnovesju in skladnim odločitvam. Pridobili boste tudi informacije, ki vam bodo v oporo ali pomoč. Kar zade- va denar, bodo vaše misli ciljno usmerjene. Tako boste pridobili dodatno motivacijo in posledično boste kos vsem nalogam ter obveznostim. Modra barva bo tista, ki vam bo podarila zaupanje in osre- dotočenost. Pridobili boste zadovoljstvo in se soočili s kopico obvezno- sti, ki bodo vezane na dom in družino. Odkrit pogovor s srčnim izvoljenec bo prinesel harmonijo in tako boste po- nosni na svoje dosežke. Po- govori bodo zelo koristni na delovnem mestu. Mars vam bo pomagal razširiti zavest ter prinesel uvid, kaj morate do boljših poslovnih rezulta- tov spremeniti pri sebi. Poglobili se boste v tiste iz- zive, ki bodo prinesli trdnost v odnosu. Ključna beseda te- dna bo povezanost in tako boste našli v odnosu moč, voljo in dodatno motivacijo. Sledite svojim občutkom. Od- prle se vam bodo nove poti in ugodne priložnosti, pridobili boste tudi znanje, ki vam bo v pomoč na finančnem po- dročju. Res pa je, da si boste morali postaviti nekaj ome- jitev. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Glede na zvezdne namige vas bo spremljala romantič- na energija in zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Na sre- čo boste spoznali, da vam je srčni izvoljenec tudi učitelj. Mars vam bo, kar se denarja tiče, prinesel paleto dobrih odločitev in modrosti. Odkri- ti boste morali, kaj morate še sprejeti, da vam bo nekoliko lažje, po drugi strani se boste dobro znašli v motivaciji dru- gih ljudi. Dovolili si boste narediti ko- rak naprej in sledili namigom srčnega izvoljenca. Teden v sebi skriva mnogo priložnosti za pogovor ob morju, sprehod v naravi ali plesne aktivnosti. Skladne energije bodo lahko prinesle dobre iztočnice za rast. Neptun vam bo poma- gal, da boste razčistili dvome na finančnem področju. Na delovnem mestu za pomoč zaprosite tudi sodelavce. Sreča se skriva na strani pogumnih, in to se vam bo obrestovalo v ljubezni. Uran vam bo prinesel nekaj dobrih sprememb in osebne svobode, da boste lažje kovali skupne načrte. Na področju denarja bodo sledili ključni preobra- ti in uvedli boste novosti, ki bodo pozitivno vplivale na delovni proces. Saturn vam bo pomagal narediti korak naprej, da boste uvideli, kaj ima prednost. Ključna beseda tedna bo predanost in tako boste našli tudi svojo moč in energijo. Venera vam bo podarila ne- kaj magnetičnosti in spozna- li boste, kam morate vlagati energijo. Obstaja možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Glede financ se vam bodo zadeve obrnile v tisto smer, ki si jo želite. Upravi- čen boste ponosni nase in na svoje dosežke. Ljubezen: Dogodki se bodo odvijali na dinamičen na- čin, vendar boste ponosni tako nase kot na srčnega iz- voljenca. Doma boste občutili brezpogojno ljubezen in tako bo prišla tudi sreča. Venera in Mars vam bosta prinesla ugodne rešitve na področju financ in pridobili boste ja- sno vizijo, kako priti do do- ločenih sprememb in novosti. Naredite prerez, kaj spada v ospredje. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko in tako boste skupaj naredili pomembno iztočnico. Zaupanje bo tista beseda, ki prinaša pozitiv- nost, in dejstvo je, da boste za vztrajnost nagrajeni. Modro bo, da se skupaj odločita, ka- teri cilj v odnosu bo naslednji. Vijolična barva vam bo glede denarja prinesla notranji mir in zadeve se bodo obrnile v drugi smeri. Prepirati se z ženo je enako, kot če »voziš« sobno kolo … Samo utrudiš se, prideš pa nikamor! Kakšna je razlika med angleškim in nemškim avtom? V angleškem ti daje žena pripombe na vožnjo z leve strani. Nazaj želim tiste čase, ko je bila Barbika edina ženska iz plastike … »Kaj ti bo časovni stroj?« »Samo da končam, pa ti bom povedal.« »A bi šel na kavo?« »Neee!« Če se v službi delaš neumnega za pet minut, prihraniš eno uro dela. Zarenčal sem na poštarja. Ta pa mi je rekel: »Kako si ›sladek‹!« 80 % žensk ima radih moške z lepimi trebušnimi mišicami. 80 % moških z lepimi trebušnimi mišicami ne mara žensk. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 27, 3. julij 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 680 SUDOKU 681 SUDOKU 372 REŠITEV SUDOKU 371 www.trik.si eKrižanka DNEVNO SVEŽA DNEVNO ONLINE NOVO www.trik.si facebook.com/3K.krizanke S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka AMERIŠKI IGRALEC (JOHN) ZAČIMBNA RASTLINA AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA ZLOG V ARTIČOKI UKVARJA SE Z ETIKO PREŠERNO- VA, NOBE- LOVA CK JE TUDI CALVIN … GLAVNA ARTERIJA MESNI IZDELEK DRDRALO ZNAMKA PRALNEGA PRAŠKA KRUHA IN … VARNOSTNO OBMOČJE HUDA JEZA TAK, PO KATEREM JE VELIKO POVPRAŠE- VANJE POKRIT NEOBRITA BRADA TOLSTOJ: … KARENINA PRIČAKO- VANJE ZVONI V CERKVI OBMORSKI AFRIŠKI DRŽAVI NEKDANJA BRITANSKA KRALJICA AVTOMOBIL- SKA OZNAKA VELIKE BRITANIJE MUSLIMAN- SKI BOG NANESEMO GA NA LASE BABICA V IZOLI GNUS NIČLE (POG.) OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ ZMEDENOST ČLENKASTI AVTOBUSI (POG.) MARIJA V ANGLIJI KAMELA GLAVNO MESTO JORDANIJE NITI S PRSTOM NE … USTAVNO SODIŠČE FIZIKALNA ENOTA SPRAVITI NA … SVET POMENI USMRTITI SUMERSKI BOG NEBA ALBANCI SO SOSEDI … ANG. ROCK SKUPINA TEKSAŠKA UTRDBA LINIJA, VRSTA ZGRADBA ZA LETALA BIL PRISILJEN ANDREJ ŠIFRER: … INU AGATA POKRAJINA V VIETNAMU TAKE, KI LETIJO PARIŠKO LETALIŠČE ITI PROČ ČASOPISNO- GRAFIČNO PODJETJE SRD IZ ROKAVA JE POTEGNIL ŠE ... SLOVENSKA PESNICA MUSER RIBIŠKA LADJA IZVORI, NASTANKI AM. NAFTNA DRUŽBA Povsod z vami KAOS ZAZNAVA S TIPANJEM PREROŠKO ZNAMENJE DRŽAVNA BLAGAJNA AM. GLASB. SKUPINA NE ODITI MATERIAL ZA SVEČE ZBORNIK, LETOPIS PREBIVALEC LITIJE DAN NELSON IMATA EN SAM SEDEŽ STRANIŠČE V LOKALU OPOZORILNA ZVOČNA NAPRAVA NAREJENA IZ SVILE HRUP , VPITJE IZTOK MLAKAR ČASTNA SAL- VA Z VOJNE LADJE NAREJENO V ČILU IZREČE JO SODIŠČE PRIZORIŠČE ZNANE VITEŠKE IGRE NEUGODNO, TEŽKO REŠLJIVO STANJE TO, KAR JE MINILO (FR.) ČAS BREZ VOJNE BILJARDNA PALICA ZBOR TREH PEVCEV PRISTAŠ STOICIZMA VEK, DOBA (PESN.) LJUDSTVO V LAOSU MEDN. OZN. BELORUSIJE BORILNA VEŠČINA TEČE SKOZI MÜNCHEN NEMŠKI DNEVNIK 2 × 50 CENTOV LILI NOVY JEDILA VZGOJNI ZAVOD EVROPSKI GLAVNI MESTI TROPSKA VZPENJAVKA ODZIV NA TELEFONSKI KLIC OBVLADATA 18 8 7 12 2 15 20 11 9 1 6 19 3 16 14 17 4 13 10 5 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 26: Obeležili smo dan državnosti Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Marija Šipek iz Laškega, Jožica Bobnič iz Celja in Avgusta Reberšak iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 8. julija. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 27 3. 7. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 27, 3. julij 2025 PISANI SVET Športne počitnice v naravi Devetnajst otrok in mladostnikov iz Šaleške doline je minuli teden v Mozirju uživalo v naravi, športu, izletih in hlajenju v vodi. Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje je namreč v sodelovanju s partnerji ponovno izvedla brezplačen petdnevni do- brodelni športni tabor za otroke iz socialno šibkih družin. Udeleženci, stari od 7 do 14 let, so na petdnevnih športnih počitnicah sodelovali v različnih športnih izzivih, hladili so se tudi v Savinji in Velenjskem jezeru, kjer ni manjkala niti vožnja s kanuji. Uživali so tudi v fi lmskem večeru, v plesu v belem, spoznali delo in opremo reševalcev ter se pod mentorstvom mozirske ribiške družine preizkusili v ribolovu. Vsak dan so pomagali tudi pri pripravi obrokov in pospravljanju po njih. »V petih dneh druženja smo res postali ena velika družina, saj so se otroci hitro povezali med seboj in z nami,« je poudarila Vanja Čeligoj Zajšek iz Športnega društva Team Mozirje, ki je z animatorji poskrbela za zanimiv program. Otroke, ki jim starši težko omogočijo pestre počitnice, je izbrala MZPM Velenje, ki je tabor ob podpori številnih donatorjev izvedla v sodelovanju s Športno unijo Slovenije, Športno zvezo Velenje in Športnim društvom Team Mozirje. SJ V duhovnika posvečen Ambrož Brezovšek Katoliška cerkev na Slovenskem se letos veseli dveh novomašnikov. To sta Ambrož Brezovšek in Matija Golob. Brezovšek je večino življenja preživel v Celju, nekaj let je živel v Vojniku. Je član redovne skupnosti kapucini. Od lanske jeseni deluje v kapucinskem samostanu v Vi- pavskem Križu. Mašniško posvečenje je prejel na zadnji petek junija v celjski stolnici. Kot navaja portal Družina, Brezovšek prihaja iz osemčlanske družine, ima tri brate in dve sestri. Njegov oče Karli je stalni diakon, Ambrož je bil v diakona posvečen lani v Vipavskem Križu. Duhovnik je tudi njegov stric po mamini strani. Zanimivo je, da je najprej želel postati fi lmski igralec, nato se je odločil za duhovniški poklic. Matija Go- lob, sicer brat priljubljenega duhovnika Martina Goloba, pa prihaja iz Župnije Šmartno pri Litiji. TS Podjetje MikCelje, ki se ukvarja s pro- izvodnjo stavbnega pohištva, je obeleži- lo 20. obletnico dobrodelnega projekta Mikova karavana otroškega smeha. Ta projekt ni le spomin na dediščino usta- novitelja podjetja Francija Pliberška, temveč je izraz družbene odgovornosti omenjene gospodarske družbe. Ta je v dvajsetih letih projekta na morje odpelja- la več kot 2.300 otrok iz socialno šibkejših družin. Projekt Mikove karavane se je začel kot vizija pokojnega direktorja Francija Pliber- ška, ki je verjel, da je vračanje skupnosti ključno za uspeh podjetja v družbi. Ob 20. obletnici tega projekta so na morje odpeljali kar 200 otrok. Ti so minulo soboto prispeli na Debeli rtič, kjer so se potapljali v morju, tkali nova prijateljstva in ustvarjali nepozabne spomine. Podjetje Mik je 20-letnico tega dobrodelnega programa obeležilo s posebnim dogodkom, ki je bil minulo sredo v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Generalna direktorica Adrijana Pliber- šek Jeram je v nagovoru poudarila pomen traj- ne zavezanosti podjetja k družbeni odgovorno- sti in podpori mladim. V imenu Rdečega križa je prisotne pozdravila predsednica te organi- zacije Ana Žerjal. Po njenih besedah podjetja, ki se odločajo za tovrstne projekte, otrokom omogočajo dragocene izkušnje in nepozabne spomine. Otroci so uživali v nastopu skupine Dejan Dogaja, družili so se z rokometaši RK Celje Pivovarna Laško in se posladkali s torto velikanko. TS Dvajset let brezskrbnih počitnic za otroke Otroci, ki se udeležujejo letovanja, uživajo v pestrem programu. Slednjega letos bogatijo tudi novosti, kot so delavnica oživljanja, tehnike sproščanja in likovna terapija. (Foto: arhiv podjetja Mik) Otroci so v športnem taboru uživali v različnih športnih igrah in se pogosto hladili z vodo. (Foto: MZPM Velenje) V poletje zaplesali z Magnificom Nakupovalno središče Citycenter Celje nadaljuje tradicijo koncertov ob začetku po- letja. Tokrat so udeleženci zaplesali z Magnifi com in velikim Disco šlager orkestrom. Priložnost so dobili tudi mladi glasbeniki. Večer sta odprli zmagovalni skupini natečaja Cityband 2025: mlada rokovska skupina Volume iz Celja, ki je s svojo mladostno energijo osvojila poslušalce, in indie/alternative rokovska skupina Kreera iz Ljubljane, ki jo je med številnimi prijavljenimi izbrala strokovna komisija. Obe skupini sta občinstvo ogreli in dokazali, da slovenska glasbena prihodnost zveni odlično. To znano nakupovalno središče omenjeni natečaj pripravlja že 15 let ter beleži odličen odziv neuveljavljenih glasbenih skupin iz vse Slovenije. Ker so začetki v glasbi težki, je cilj natečaja pokazati, da se z vztrajnostjo, ljubeznijo in s predanostjo do glasbe lahko glasbenikom uresničijo tudi največje sanje. TS Ambrož in Karli Brezovšek na diakonskem posvečenju (Foto: Rok Mihevc) Mlada rokovska skupina Volume iz Celja je zmagovalka natečaja Cityband 2025 po izboru poslušalcev. (Foto: Mediaspeed)