INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Veselje na snegu: zimska šola v Kranjski gori in drsanje na Stari luži
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 2. 2009.
...in rekel Je:
Naj bo Svetloba!
střešra ; na

A brez strešnih oken Fakro, bi vse ostalo le pri besedah. Vrhunska, tehnološko dovršena in zavidljivo toplotno izolativna strešna okna, izdelana iz najboljših materialov, z bogato dodatno opremo - veliko izbiro senčil, opcijskim daljinskim krmiljenjem, senzorji za dež, protipožarnimi senzorji ter patentiranim sistemom izbirnega odpiranja PreSelect, ustvarijo veselo delovno in bivalno vzdušje v še tako temačni mansardi. Meje prostora kar nekako izginejo.
Edinstveno domišljen, inteligenten prezračevalni sistem samodejno prilagaja pretok zraka skozi prezračevalne reže glede na zunanjo temperaturo, s čimer varčuje z vašo energijo. Samo pri Fakru.
ni
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/78871 90]
januar 2009
Iz občina
3
Na zadnji redni seji osrednja točka o proračunu umaknjena z dnevnega reda
22. decembra je v občinskih prostorih potekala zadnja občinska seja v minulem letu. Najpomembnejše točke - osnutka proračuna za letošnje leto - svetniki sploh niso obravnavali.
Mojca Pugelj
Svetniki Slavc Palčar, Jože Zakrajšek, Jože Samec in Igor Ahačevčič so namreč predlagali, da se točka o proračunu umakne z dnevnega reda. Predlog so utemeljili z argumentom, da jim je župan Janez Pavlin obljubil, da se bo pred obravnavanjem proračuna sestal z vsemi svetniškimi skupinami in jim proračun podrobno predstavil, teh sestankov pa ni bilo. Zupan je dal predlog na glasovanje, svetniki pa so ga s sedmimi glasovi »za« in tremi »proti« potrdili in proračun umaknili z dnevnega reda. Palčar je menil, da to na razvoj občine ne bo in ne more vplivati. Kljub temu, da razprave o proračunu ni bilo, pa se je seja zavlekla na skoraj štiri ure. In o čem so svetniki še razpravljali? Največ časa so porabili za razpravo o gradnji širokopa-
sovnega omrežja. Na sejo je namreč prišel Miran Mihačevič iz podjetja Tritel, ki je predstavil projekt, svetniki pa so mu vprašanja zastavljali skoraj dve uri. Mi-hačevič je povedal, da se je občina Do-brepolje prijavila na razpis 14. novembra 2008 in da sedaj poteka izbira projektov. Dodal je, da naj bi to omrežje začeli graditi sredi prihodnjega leta, končano pa naj bi bilo v letu in pol od podpisa pogodbe. Priključnina za predvidenih 524 uporabnikov naj bi znašala 230 EUR.
Svetniki pa so razpravljali tudi o vrednosti točke za izračun Nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Župan je predlagal zvišanje za stopnjo inflacije, kar pa so svetniki zavrnili.
Med sejo so na obisk prišli tudi do-brepoljski skavti, ki so prinesli Betlehemsko luč. Zapeli so pesem, zaigrali
igrico in povedali nekaj o geslu akcije Nekaj ti manjka, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Z njim so želeli opozoriti na dejstvo, da zanemarjamo medsebojne odnose.
V torek, 20. januarja, pa so se na obljubljenem neformalnem srečanju sestali dobrepoljski svetniki, kjer so obravnavali proračun. Kot je povedala direktorica občinske uprave Tatjana Dečman Žagar, so proračun v skoraj štirih urah pregledali od postavke do postavke. Dodala je, da so svetniki dali kar nekaj konstruktivnih predlogov, ki jih bodo v večini primerov lahko upoštevali. Več o proračunu pa v naslednji številki Našega kraja, ko bo obravnavan tudi na seji občinskega sveta. ♦
Pisma bralcev
Izobčeni ali izobčinjeni
Andrej Debeljak
»Kar je preveč, je pa preveč!«, »To je kriminal!«, »Ali bomo kar gledali, kaj se dogaja?!«, in še in še pripomb, razočaranj in kletvic, sem v zadnjih mesecih poslušal od sorojakov, ki so me ob snidenjih in pogovorih stresali za rame, naj končno že obelodanim katastrofalno stanje, oz. odnos Občine Dobrepolje do Strug. Naj volja beseda postane. Torej kaj tako teži plebejsko ljudstvo Struške doline? Diskriminacija. Degradiranje. Demokratični genocid. Če bi jo iskal, bi se zagotovo našla še kakšna beseda za dejstva v nadaljevanju članka.
Za začetek si poglejmo, kaj natančno pomenijo zgoraj našteti termini: diskriminacija- dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primerjavi z drugimi;
degradirati - postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave;
genocid - načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin (povzeto po SSKJ).
Ampak od koga? Kako? Zakaj? Od koga? Od Občine Dobre-polje.
Kako? Tako, fino, zakonito, navidez brez represivnih prijemov, nam reže tanke kose počasnega umiranja.
Zakaj? To je dobro, če ne najboljše vprašanje. Žal odgovor nanj pozna samo nasproti sedeča stran te absurdne partije.
Začetek vsega sega več kot desetletje nazaj, ko so pred ustanovitvijo občine Dobrepolje in priključitvijo Strug k njej, mnogi opozarjali, da bomo šli iz dežja pod kap. Nekateri so še zdaj prepričani, da so bili rezultati glasovanja o priključitvi poneverjeni in je večina Stružancev glasovala proti. Če je bilo temu resnično tako, ne zaman. Po ustanovitvi občine Dobrepolje, Stružanci na svoji koži iz leta v leto bolj boleče občutimo kruto resničnost reka. Ne bom prerešetal vseh
potez povezanih s Struško dolino od ustanovitve naprej, ki jih Občina je, oz. jih ni storila, posvetil se bom samo mlajši zgodovini, kjer abotnost dobiva tragične razsežnosti. Agonija vodovoda v Tisovcu je trajala skoraj tri leta. Namesto da bi vaščani ves ta čas uporabljali osnovno življenjsko potrebščino, so se z Občino skoraj čisto do konca neuspešno borili za znižanje nesramno visokega prispevka. Dasi-ravno Tisovčani dopisov, telefonskih klicev in obiskov na Občini niso šteli več, je slednja skoraj čisto do konca lanskega leta ignorirala, da gre za osnovno življenjsko potrebščino, da so Tisovčani že plača-
4
Pisma bralcev
januar 2009
li prispevek in pomagali z delom, ko se je gradil vodovod po struški dolini in da vašča-ni, vrtina in vodovod že skoraj tri leta nemočni čakajo, kdaj bo konec slepih miši in Občinske nespameti. Kljub temu, da naj bi bil sedaj epilog pozitiven, se mi zdi to mačehovski odnos.
Zdaj pa se preselimo še v dolino, kjer ni stanje nič boljše. Tu Občina v zadnjih petih letih ni storila za kakršenkoli razvoj, na kateremukoli področju ničesar. No čisto ničesar ne, prodajala, ali že prodala je stanovanja v svoji lasti na območju Strug. Če kaj velja županova beseda, temu Stru-žanci ne nasprotujemo, saj nam je bila dana obljuba, da se s financami pridobljenimi pri prodaji stanovanj, realizira projekt izgradnje večnamenskega doma. Projekt so podprle vse vaške skupnosti in vsa društva v Strugah, saj ga nujno potrebujemo vsi. Spodnje prostore bi koristili gasilci za garažiranje svoje tehnike,
zgornje pa bi si delila vsa društva, oz. tisti, ki bi potrebovali večnamensko dvorano, ki je v Strugah ni. In kaj se je po skoraj letu in pol od prvih pogovorov premaknilo v tej smeri? Struška stran je svoje obveznosti izpolnila: ustanovila je gradbeni odbor, izvedla meritve, pripravila projektno dokumentacijo in finančno konstrukcijo. Naloge Občine sta bili samo dve, da v najkrajšem možnem času, s strani Sklada kmetijskih zemljišč pridobi soglasje k menjalni pogodbi za zemljišče na katerem naj bi se gradil večnamenski dom in v proračunu odobri finance za prvo fazo izgradnje. Kljub neštetim dopisom, telefonskim klicem in obiskom na Občini, do menjalne pogodbe še ni prišlo. Za odobrene, a neporabljene finance, pa se tudi postavlja vprašanje, ali bodo še ostala namenjena Strugam, ali pa bodo preusmerjena v korito krompirjeve dežele. Da se menjalne pogodbe, na katero
je baje potrebno čakati največ tri mesece, ne da urediti niti v več kot letu dni, si od Stružan-cev ne zna nihče razložiti. In to še ni vse. Med tem časom je Občinski svet sprejel pogoj, oz. sklep, da se večnamenski dom gradi samo pod pogojem, če se zdajšnji gasilski dom, katerega so zgradili in vzdrževali Stružanci sami, in ki je sicer nedotakljiv, ker je pod spomeniškim varstvom, prepiše na Občino. Stružanci smo bili pri argumentiranem spodbijanju sklepa neuspešni.
In na koncu še kaplja čez rob! Nezaslišanost, zaradi katere so se sključene starke in izmučeni starci, ki so preživeli grozote vojne in mučnost povojnih časov, križali in stiskali svoje uvele pesti - v Strugah naenkrat stojijo table, na katerih je napis: »Dobrepoljska učna pot«! Dobrepoljska učna pot v Strugah?! To je demokratični genocid!
Kako naj si človek razlaga vse to drugače, kot da gre za zaro-
to, za načrtno diskriminacijo Stružancev? Ampak zakaj? Kaj plačujemo kaj manj davkov kot ostali prebivalci občine? Izpolnjujemo kaj manj obveznosti od ostalih? Smo kaj manj vredni od drugih? Zakaj torej smo za Občinsko dojiljo trinajsto prase? Zakaj vedno za nas zmanjka seska? Smo premalo agresivni, ali smo ostali edini s toliko dostojanstva, da do svojih ciljev ne pridemo z padanjem na kolena in poljubljanjem njenih nog? In kakšna je sploh rešitev, kakšen je izhod iz tega bolnega blodnjaka? Da s sklonjeno glavo malodušno čakamo na svoj klavrni konec? Morda državljanska nepokorščina? Ali pa preverjena metoda, ko je zlata struška generacija, vte-pala v trde betice svojo voljo na način, ki je zalegel in se je točno vedelo kdo pije, kdo plača. Nekaj je potrebno zagotovo spremeniti! ♦
Razmišljanje po koncu prve polovice mandata
Tina Shawish
Po zadnjih lokalnih volitvah, po zamenjavi župana v naši občini, ni bil iz strani občanov v pričujočem lokalnem časopisu objavljen noben odmev ali mnenje o določeni zadevi. No, morebiti sem kaj spregledala, dejstvo je, da pisma bralcev medij bogatijo, če je seveda prispevek kulturen, etičen in ne žaljiv. Odločila sem se, da na kratko javno razmišljam o stvareh, ki so skupne nam vsem. Najprej naj povem, da na zadnjih lokalnih volitvah nisem volila sedanjega župana, ki je bil demokratično izvoljen, vendar se sedaj trudim, da ga kot občinska svetnica v njegovih prizadevanjih velikokrat pod-prem, v nasprotju tistih članov OS, ki so v predvolilni kampanji naredili vse, da bi prevzel krmilo občine. Menim namreč, da je potrebno v da-
nih možnostih narediti vse, kar je za naše kraje dobro in razvojno naravnano, pa četudi se projekti odvijajo prepočasi.
Ko boste brali to moje razmišljanje, bomo že povsem zakorakali v novo leto. Prehod koledarskega leta predstavlja ponoven začetek ob analizi prehojenega obdobja. Spomnim vas, da je novo vodstvo občine z novim OS že na sredi svojega mandata! V tem času si je lahko že vsak občan ustvaril svoje mnenje o »novem vetru«, ki je zapihal po dobre-poljski in struški dolini z ustoličenjem novega župana. Poglejte okrog sebe, ozrite se po naselju, kjer prebivate; je opazna sprememba? V centru občine je res prenovljena fasada občinske zgradbe in kaj je v tem obdobju zraslo še novega ali koliko projektov je v delu? Vse te informacije bi morale biti objavljene v lokal-
nem časopisu, pa jih ni, ker se enostavno projekti ne odvijajo tako, kot bi verjetno vsi občani radi videli. Kljub zelo hitrim spremembam sveta, katerega del smo tudi mi, se mo-
ramo vprašati, kaj si želimo v svoji prihodnosti, kakšni so naši strateški cilji razvoja za naše kraje. Ne glede na to, kateri dejavnosti bomo dali v prihodnje prednost, bi bilo
VABILO NA POHOD PO PEŠPOTI NA KOPANJ
8. februarja, ob 8.00,
se dobimo pred Jakličevim domom,
od koder se bomo peš podali na Kopanj, kjer bo ob 11.00 kulturni program. Vljudno vabljeni, da se nam pridružite!
ZKD Dobrepojje. %
januar 2009
Pisma bralcev
5
prav in dobro, da se o tem odločimo skupaj in si okvirno postavimo srednjeročne, pa tudi dolgoročne načrte. Veliko je seveda odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev, še bolj pa od naše volje, pripravljenosti in sposobnosti župana, da uresničuje te postavljene cilje. Za katerokoli prioriteto se bomo odločili, se moramo vprašati, ali znamo, ali bomo znali pravilno ovrednotiti našo avtohtono podeželsko pokrajino, spoznati njene prednosti in pomanjkljivosti, znali poudariti in predstaviti najpomembnejše objekte in osebnosti teh dolin, se znali opredeliti o delovanju ali zaprtju kamnoloma, pospešili odprtje obrtne cone, dokler je še interes, dokončati komasacijske postopke, poudariti in predočiti vse sakralne objekte skupaj z župnijama v občini, poudariti vse kulturne in športne dejavnosti in še kaj bi se našlo. Za nekatere zadeve, npr. komasacijske postopke ali končno oživitev obrtne cone, kjer so pomembni privatni investitorji, ima občina le posredno vlogo, vendar kljub
temu lahko spodbuja k končni rešitvi. Predvsem pa ne pozabimo, da je potrebno občino infrastrukturno odpreti ne glede na to, da se bodo tudi ob tem in pozneje porajali novi problemi. Močno je potrebno pospešiti urejevanje vaških centrov, zaradi varnosti in celovite urejenosti vasi pričeti s pripravo dokumentacije o gradnji pločnikov, najprej po vaseh z več prometa, nato slediti tudi v manjših naseljih; ob cestah poskrbeti za postajališča in prometne in krajevne označitve. Gotovo se ne sme pozabiti, da bodo potrebne vnovične preplastitve vseh krajevnih poti, lokalnih kot tudi regionalnih cest. Le sanacijo regionalnih cest financira država, vse drugo gre iz občinskega proračuna. Tako kot drugi slovenski kraji, lahko postaneta naši dolini tudi turistično zanimivi, le če ju bomo znali promovirati! Aktualna so tudi vprašanja o osnovnošolskem izobraževanju, vrtcu. Ali se bodo te dejavnosti odvijale tako kot do sedaj ali naj bi se to odvijalo le v centru občine? To so zelo po-
membna vprašanja, o katerih bi se moralo razpravljati veliko širše in ne le na sejah OS. Kako se bomo v prihodnje odločali o športno-rekreacij-skem centru? Tukaj je navedenih le nekaj ciljev, želja, obstaja še mnogo odprtih vprašanj in zadev, za katere bi morali biti seznanjeni vsi občani in seveda imeti možnost povedati svoje mnenje ali predlog o določeni zadevi. Občina je zakonsko obvezana do države in širše do EU in sicer za področje komunale, odpadkov, kar bo zahtevalo velika finančna sredstva. Zato je zelo pomembno narediti terminske investicijske načrte, saj se bodo določeni projekti lahko sofinancirali tudi iz državnih ali EU sredstev. Za to možnost pa so potrebni predhodni projekti, potrebno je čimprej pričeti z aktivnostmi, predvsem pa je tu potrebna načelna in odločna mene-džerska roka župana, od katerega so odvisne vse aktivnosti v občini.
Dela je veliko, ki zahteva gospodarnega in preudarnega župana. V oporo mu mora bi-
ti seveda strokovna in delovna občinska uprava. Mnoge zadeve se odvijajo prepočasi. Povem naj, da se te zadeve premikajo počasi tudi zaradi dolgotrajnih zakonsko-doku-mentacijskih postopkov, toda kljub temu jih je potrebno aktivirati! In ne reči »kaj pa če ljudje ne bodo za to«, kajti na razpisu se lahko občina prijavi le s pripravljeno dokumentacijo projektov.
O tej temi bi lahko pisala še in še, vendar spodbujam tudi druge občane, da razmišljate o tem in poveste oz. napišete svoje poglede na razvoj naše občine. Kako naj bi izgledala čez 10, 20, 30 let? Sicer pa je vsaka sprememba dobrodošla in potrebna, pa naj bo boljša ali slabša. Kajti ob spremembah znamo ljudje bolj objektivno ocenjevati sedanja dejanja v primerjavi s preteklostjo. Zgodovina oz.potreb-na časovna distanca bo tista, ki bo posamezne zadeve pravilno ovrednotila in dala osebam, ki so poskrbeli za to realizacijo, zasluženo spoštovanje in ime. ♦
Podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1. Javni razpis »Strateški raziskovaino-razvojni projekti v podjetjih« v okviru: Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.
Razpisnik: Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Predmet razpisa: je sofinanciranje strateških raziskovalno-razvojnih projektov v podjetjih, ki predstavljajo razvoj no-
vega znanja in izdelavo začetnega prototipa novega izdelka in/ali storitve ali bistveno izboljšanega izdelka in/ali storitve na novi tehnološki osnovi. Strateške raziskovalno-razvojne projekte lahko prijavijo posamezna podjetja ali skupine podjetij. Roki za oddajo vlog so: do 23. 1. 2009, za prvo odpiranje, od 29. 6. 2009 do 28. 8. 2009, za drugo odpiranje, od, 23. 11. 2009 do, 22. 1. 2010, za tretje odpiranje in od, 28. 6. 2010 do 27. 8. 2010, za četrto odpiranje. Podrobnosti razpisa: http://www.tia.si/
2. Javni razpis za ukrep Nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi bolezni rejnih živali, ko povračilo škode ni urejeno z drugimi predpisi.
Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ko povračilo ni urejeno z drugimi predpisi, zaradi omejenega prometa trgovanja na kmetijskem gospodarstvu zaradi aviarne influence. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP.
Podrobnosti razpisa:
http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
3.	Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti.
Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Rok za oddajo vlog do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsk-trp.gov.si.
Podrobnosti razpisa:
http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
4.	Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij.
Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki prispevajo k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju in s tem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na podeželju ter zagotovitvi dodatnih zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Podrobnosti razpisa:
http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
Vračilo trošarin za gorivo v kmetijstvu
Do 31. marca 2009 morate oddati vlogo na pristojni carinski urad.
Normativna poraba je določena na leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v RS v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo GERK (grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva) oziroma zemljiški kataster za gozd ter znaša:
•	200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka;
•	420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada;
•	50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja;
•	15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem.
Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina GERK pod posamezno vrsto dejanske rabe, kakor je za posamezno kmetijsko gospodarstvo evidentirana v registru kmetijskih gospodarstev pri MKGP. Dokazila
•	carinski organ po uradni dolžnosti pridobi podatke o površini zemljišč po vrstah dejanske rabe iz registra kmetijskih gospodarstev od MKGP ter podatke o površini gozda od davčnega organa, in sicer po stanju na dan 30. 6. 2007;
•	pri uveljavljanju vračila za gozd se v primeru več upravičencev - članov istega gospodinjstva - izpolni pooblastilo za uveljavljanje vračila trošarine za gozd;
•	zahtevku se priložijo originalni računi za
nakupljeno gorivo, ki jih je potrebno oštevilčiti na način »1/n«, »2/n«, ... »n/n«, pri čemer je »n« število računov. Zahtevek z prilogami pošljete na Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 A, 1000 Ljubljana
Uveljavljanje olajšave za investiranje v kmetijsko in gozdarsko dejavnost
V letu 2008 je bila s spremembo in dopolnitvijo Zakona o dohodnini ponovno uvedena možnost znižanja osnove za obdavčitev dohodkov z dohodnino za vlaganja v kmetijsko in gozdarsko dejavnost, obdavčeno na podlagi katastrskega dohodka. Po določbi zakona je olajšavo možno uveljavljati za vlaganja sredstev članov gospodinjstva oziroma agrarne skupnosti v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva ali agrarne skupnosti, ki jih je mogoče dokazati z računi. Pri tem je posebej določeno, da olajšave ni možno uveljavljati za vlaganja v:
•	nakup zemljišč;
•	nakup ali gradnjo stavb ter
•	nakup motornih vozil, razen traktorjev in druge kmetijske in gozdarske mehanizacije.
Olajšava taka velja za vlaganja v vse, kar je možno opredeliti kot osnovno sredstvo in opremo, razen nakupa ali gradnje stavb ter motornih vozil, ki niso kmetijska oz. gozdarska mehanizacija. Izpolnjen mora biti tudi pogoj, da se vlaganja nanašajo na osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, od katere se dohodek obdavčuje na podlagi katastrskega dohodka. Navedena olajšava se tako lahko uveljavlja za naložbe v nakup novih in rabljenih kmetijskih strojev in opreme, osnovne črede, cistern in sodov ter ostale opreme za pridelavo vina in oljčnega olja, postavitev trajnih nasadov (sadike, opora, mreže proti toči, stroški materiala in storitev pri pripravi zemljišč in oskrbi do rodnosti), izgradnjo ležečih silosov, cest in ureditev dvorišč na kmetiji, vzpostavitev namakanja (izgradnja vodnjaka ali aku-
mulacije, namakalna oprema), postavitev ograj in druga podobna vlaganja. Od neo-predmetih sredstev je možno olajšavo uveljavljati na primer za nakup mlečnih kvot ali pravic za pridelavo in trženje zaščitenih sort.
Kako se olajšava priznava
Z decembra 2008 sprejeto spremembo zakona je ta določba spremenjena tako, da se v davčnem letu vlaganja prizna olajšava v višini 30 % vloženega zneska. Za del vlaganja se ne šteje vstopni DDV, če je bil vlagatelj v času vlaganja zavezanec za ta davek.
Priznana olajšava se razdeli in v enakih deležih prizna vsem članom kmečkega gospodinjstva, ki imajo katastrski dohodek. V posameznem letu se olajšava prizna največ do višine letne davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, neizkoriščeni del olajšave pa lahko zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih letih. V primeru odtujitve osnovnega sredstva oziroma opreme, za katero je bila uveljavljena olajšava, prej kot v treh letih po letu vlaganja, se znesek davčne osnove v letu odtujitve poveča za znesek izkoriščene olajšave, morebitnega neizkoriščenega dela pa v naslednjih letih ni mogoče uveljaviti. O odtujitvi takšnega osnovnega sredstva ali opreme je zato potrebno pristojni davčni organ obvestiti.
Uveljavljanje olajšave
Vlogo za olajšavo je možno podati bodisi ustno na zapisnik pri pristojnem davčnem uradu ali izpostavi bodisi podati pisno vlogo. V vlogi je potrebno navesti, za katera vlaganja se olajšava uveljavlja, in ji kot dokazilo priložiti račune. Priporočljivo je tudi navesti, v kolikšnem deležu je bila naložba morebiti sofinancirana z nepovratnimi sredstvi oziroma ali je za sofinanciranje podana vloga na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, občino ali na katero drugo institucijo oziroma se podaja vloge načrtuje.
Da bo olajšava upoštevana že v informativnem izračunu dohodnine za leto 2008, je potrebno vlogo podati do konca januarja.
Franci Omahen, KSS
Vabilo na predavanja
V sredo, 11. februarja 2009, bo ob 9. uri predavanje
v občinski dvorani, Videm 35. Temi bosta:
•	Oskrba, gnojenje ter tehnologija rabe travinja
•	Predstavitev zahtev Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 za kmetijsko okoljske podukrepe (poudarek bo predvsem na spremembah)
Predavanje bo veljalo kot KOP in SKOP izobraževanje za leto
2009, potrebovali boste MID številko za vpis v seznam.
sredo, 18. februarja, ob 9. uri, bo predavanje občinski dvorani, Videm 35.
Tema:
Prednosti in slabosti vstopa v sistem davčnega zavezanca za kmetijsko dejavnost.
a predavanju boste seznanjeni tudi z davčno zakonodajo in ovosti pri dohodninski napovedi za kmetijstvo. Predavanje o vodila Vesna Velikonja, specialist za ekonomiko na Kme-sko gozdarskem zavodu Ljubljana.
'iudno vabljeni.
januar 2009
Obvestila
7
Koledar kulturnih prireditev v februarju 2008
6. 2., 19.00
Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
•	Zagoriški fantje, Veronika Zajec, družina Erčulj, Anka Novak
•	Otvoritev razstave Bogdana Potnika Jakličev dom
8. 2., Pohod po Prešernovi poti na Kopanj
•	8.00: zbor pred Jakličevim domom
•	11.00: kulturni program na Kopanju
11. 2., 19.00
Razstava grafičnih listov Alenke Kampičman o Ponikovskih mačkarah Ljoba Jenče; ljudska pripovedovalka knjižnica Dobrepolje
15. 2., 17.00
Komedija Gosposka kmetija dvorana Jakličevega doma
22. 2., Zagoriške mačkare Oživitev pustne tradicije Zagorica
ČESTITAMO
OB KULTURNEM PRAZNIKU ZKD DOBREPOLJE
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE
Razpis rekreativnega medobčinskega prvenstva v odbojki za leto 2009
Zveza športnih organizacij Grosuplje razpisuje rekreativno medobčinsko prvenstvo v odbojki za ženske in moške za leto 2009. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). Tekme se bodo igrale ob sobotah ali nedeljah, v dopoldanskem ali popoldanskem času (odvisno od zasedenosti dvorane) v Športni dvorani Brinje na Grosupljem. Termini za pomladanski del so: 14. februar, 28. februar ali 1. marec in 8. marec.
Igra se po pravilih Odbojkarske zveze Slovenije na dva dobljena niza do 25 (razlika dveh točk). Morebitni tretji niz se igra do 15. Vsaka napaka je točka.
Posamezna ekipa lahko prijavi do dvanajst (12) igralcev. V moški konkurenci nimajo pravice nastopa igralci mladinske in članske kategorije z veljavno licenco pri OZS, v ženski konkurenci pa te pravice nimajo igralke kadetske, mladinske in članske kategori-
je z veljavno licenco pri OZS! V moških ekipah lahko nastopajo tudi ženske.
Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc@guest.arnes.si. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja v pisni obliki ali po elektronski pošti najkasneje do srede, 4. februarja 2009 do 12.00 ure.
Tekmovanje bo organizirano če se bodo prijavile najmanj 4 ekipe. Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja.
Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje Andrej Cevc
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija
tel.: 01/7869- 070, 051/675-238, fax: 01/7869-075
e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si
Razpis
ZA OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ
Pozdravljeni!
Območna izpostava JSKD RS Ivančna Gorica vas vabi na Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki bo potekalo skupaj z območnim srečanjem odraslih folklornih skupin v Domu kulture v Šentvidu pri Stični, v petek, 17. aprila 2009, ob 19. uri.
Srečanja pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž so namenjena skupinam in posameznikom, ki ohranjajo ali poustvarjajo slovensko ljudsko glasbeno dediščino. Nanje sodijo na eni strani ljudski pevci in godci, na drugi strani pa njihovi sodobni poustvarjalci, ki delujejo znotraj folklornih ali drugih kulturno umetniških društev. Namenjena so spodbujanju dejavnosti, želimo pa si, da bi se povečalo zanimanje za ljudsko glasbo zlasti med mladimi, ki se z izročilom lahko srečajo kot nastopajoči ali pa kot obiskovalci.
Na srečanje se lahko prijavijo pevske in godčevske skupine (tudi god-čevske skupine, ki delujejo za potrebe folklornih skupin) iz občin Do-brepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Pogoji za nastop na srečanju so:
•	da se ukvarjate z ohranjanjem ali poustvarjanjem ljudske glasbe;
•	(za godce) da v svojem sestavu nimate električnih inštrumentov;
•	(za godce) da, v kolikor v svoje glasbene sestave dodajate preprosta glasbila oz. zvočila, ni ritmične podpore več kot melodične;
•	(za pevce) da nastopate brez dirigenta in si pred izvedbo pesmi ne dajete intonacije;
•	(za pevce) da pesmi (razen izjemoma) ne izvajate ob glasbeni spremljavi;
•	dolžina programa ne sme presegati 8 minut.
Srečanje, ki je namenjeno javnemu prikazu vašega ustvarjalnega dela v zadnjem obdobju, bo spremljal strokovni spremljevalec in po končani prireditvi podal strokovno mnenje o predstavljenih programih. Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Osrednje Slovenije in Primorske pa 8. 10. 2009 v Idriji.
Izpolnjene prijavnice pošljite čimprej oz. najkasneje do 12. februarja 2009 na naslov JSKD RS OI Ivančna Gorica oz. po e-pošti: oi.ivanc-na.gorica@jskd.si. Nepopolnih in prepozno prispelih prijav ne bomo upoštevali. Natančen program bo določila strokovna služba območne izpostave na podlagi prispelih prijav. Podrobna navodila (pozicijska vaja, spored...) boste prejeli naknadno.
Naslov celoletne tematike naše Izpostave je ekologija in umetnost.
Razpis
ZA OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN 2009
Pozdravljene folklornice in folklorniki!
Območna izpostava JSKD RS Ivančna Gorica vas vabi na območno srečanje odraslih folklornih skupin, ki bo potekalo skupaj z območnim srečanjem pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, in sicer:
v petek, 17. aprila 2009, ob 19. uri v Domu kulture v Šentvidu pri Stični.
Pogoji za nastop na srečanju so:
•	posamezna prijavljena odrska postavitev odrasle skupine mora obsegati od 6 do 10 minut programa;
•	plesi se morajo izvajati ob živi glasbeni spremljavi.
Srečanje, ki je namenjeno javnemu prikazu vašega ustvarjalnega dela v zadnjem obdobju, bo spremljal strokovni selektor Mirko Ramovš. Po končani prireditvi bo podal strokovno mnenje o videnih programih, naknadno pa boste prejeli še pisno oceno. Prosimo vodje skupin, da se kratkega razgovora obvezno udeležite.
Srečanja folklornih skupin poleg seminarjev sodijo med pomembnejše spodbujevalce kakovostne rasti v folklorni dejavnosti na Slovenskem. Vsem skupinam omogočamo, da se predstavijo občinstvu, hkrati pa s strokovnim spremljanjem in izbiranjem omogočimo skupinam, ki ustvarijo kakovostne in iz strokovnega stališča zanimive programe, nastop na medobmočnih in državnih srečanjih.
Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Osrednje Slovenije in Primorske bo potekalo v soboto, 23. maja 2009, v Grosupljem v naši organizaciji.
Izpolnjene prijavnice pošljite čimprej oz. najkasneje do 12. februarja 2009, na naslov JSKD RS OI Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica ali po e-pošti.
Naslov celoletne tematike naše Izpostave je ekologija in umetnost.
Z lepimi pozdravi,
Simona Zorko & Barbara Rigler
JSKD RS OI Ivančna Gorica
Vabljeni na regijsko srecanje mladih literatov (od 15. leta dalje) Osrednje Slovenije,
ki bo v torek, 10. februarja 2009, ob 18. uri v Mestni knjiznici Grosuplje.
januar 2009
Prireditve
9
Prenova Štehove domačije v Dobrepolju
V mali dvorani Jakličevega doma so 15. januarja predavatelji in študentje Fakultete za arhitekturo predstavili ideje prenove Štehove hiše na Vidmu. V uvodnem nagovoru je direktorica občinske uprave Tatjana Dečman Žagar na kratko opisala vlogo, ki jo ima Štehova hiša ter se zahvalila vsem, ki se trudijo, da bi jo obnovili. Doktor Peter Fister s Fakultete za arhitekturo je poudaril, da ima prenova objektov prednost pred gradnjo novih, kar je poudarila tudi doktorica Živa Deu, vodja projekta pomena prenove Štehove hiše.
Severna fasada
soba, arhiv narodno zabavne glasbe in audioteka • v mansardi je predvidena večja plesna dvorana, glasbeni studio in trije apartmaji za gostujoče glasbenike na inštitutu.
Obnova Štehove hiše je oživitev kvalitetne arhitekture, ki je bila zapuščena, njen namen pa slabo izkoriščen. Z obnovo objekta v mladinski dom in prihodom mladih bi omogočili prenašanje naše pomembne kulturne dediščine in dediščine kiparja Franceta in Toneta Kralja na nove generacije. Če pa bi se objekt preuredil v Inštitut za glasbo, pa bi privabil obiskovalce od daleč in blizu. Glasba bi namreč s svojo združevalno vlogo stavbi dala nov zagon in vsebino. ♦
Mojca Pugelj
Štehova domačija in posestvo je bilo največje v Dobrepolju. V stavbi so se odvijale različne dejavnosti in dogodki. Na domačiji so imeli mesarijo, žago, kovač-nico in kegljišče. V hiši je bilo tudi stanovanje za gostilničarja in gostilna, trgovina in gospodarjevo stanovanje. V sklopu domačije so bili še kozolec, svinjaki, ropotarnice, shrambe za vozove in seno, ki jih danes ni več. Štehova domačija je bila tako del velike in mogočne domačije, danes pa je ostala le še Šteho-va hiša, pa še to je dodobra načel zob časa.
Hiša je sicer sedaj v zasebni lasti, zaradi posebnih detajlov pa je pritegnila pozornost študentov arhitekture, ki so pripravili študijo obnove in so jo že predstavili javnosti. Študentje so tako predstavili dve možnosti:
1. možnost: MLADINSKI DOM, kjer bi otroci preživljali šolo v naravi, v njem bi se odvijale tudi različne izobraževalne dejavnosti.
Preurejen objekt bi vseboval:
•	v pritličju je predvidenih več prostorov in učilnic, ki bi se uporabljale za igranje, ustvarjanje in učenje. Predvidena je tudi kuhinja z jedilnico, sanitarije in garderoba. V obstoječem hodniku bi bile lahko tudi razstave otroških del.
•	v nadstropju so predvidene sobe za otroke - ločene za fante in deklice ter dve sobi za spremljajoče mentorje in sanitarije
•	v mansardi pa je večnamenski prostor, namenjen gledališču, sobi za ples ali delavnicam. Predvidene so tudi sanitarije.
2. možnost: INŠTITUT ZA GLASBO,
kjer bi se odvijale aktivnosti popularizacije glasbe in različne izobraževalne dejavnosti s področja glasbe. Preurejen objekt bi vseboval:
•	v pritličju veliko glasbeno sobo, sanitarije, kavarno ter upravo inštituta
•	v nadstropju so predvidene različne sobe za glasbo, garderoba, tehnična
Dvoriščna fasada
Del južne (dvoriščna) fasade
Prireditve
Globalizacija in utrjevanje domačih korenin
Naj ohrani naša dolina tudi svoj podedovani obraz!
Anka Novak
Materni jezik je tista sestavina naše notranje biti, ki nas najbolj določa. Izseljenci, vrženi v tuji svet, dobro poznajo hrepenenje po domači besedi. Iščejo jo, se združujejo v skupine, da jo poslušajo, negujejo, radi jo v žlahtni domači melodiji tudi zapojejo. V tujem svetu se tako osebno in kot skupina notranje potrdijo. Jedi, ki so jih nekoč zajemali iz domače sklede, jim ob takih priložnostih na svojski način tešijo okus po domačnosti, po prazničnem vzdušju, ki ga zbranim pričarajo prav določene praznične jedi - jedi, ki so jih najprej okušali iz materinih rok. Domača glasba, ritem in melos, življenjski utrip, ki ga oživljajo ljudski plesi, vse to so trdožive usedline ljudske kulture, ki so globoko vraščene v zavest človeka. Raziskovalci ugotavljajo, da celo rodovi izseljencev, ki ne govore več materinega jezika, prav ob glasbi in plesu močno čutijo svojo pripadnost kulturnemu izročilu svojih prednikov. To podedovano bogastvo z zadovoljstvom in radostjo posredujejo tudi svojim prijateljem in družabnikom v novem okolju.
Lepota naše pokrajine, polja vasi, zgradbe, ki jih tako značilno oblikujejo, se morejo preseliti v tuje okolje le s pomočjo slik in fotografij. To naše bogastvo je vgrajeno le v meje našega slovenskega kulturnega prostora - tako kot naša narečja je vgrajeno pogosto celo le v meje posameznih slovenskih pokrajin.
V kulturni krajini z značilnimi oblikami vasi, značilnimi zgradbami, polji in senožeti so odtisnjeni sledovi naše zgodovine, našega načina življenja, ki ga je v preteklosti zaznamovala usodna odvisnost od zemlje. V oblikah domov se je zrcalila
socialna razslojenost vasi. Trdni kmečki domovi so sklenjeno v harmoničnem nizu razvrščeni ob glavni vaški poti, v obrobjih vasi je bil odmerjen prostor za domove vaške revščine (n.pr. Kozji rep v Zagorici, Gorica in Grič v Mali vasi, Vrbje na Cesti), le-ti so se najprej umaknili udobnejšim bivališčem.
Velike družbene, gospodarske in kulturne spremembe so po drugi svetovni
vojni, zlasti pa v zadnjih štirih desetletjih, tudi v naši dolini bistveno spremenili podobo naših domov in z njimi podobo naših vasi. Velelniki razvoja zahtevajo svoje. Ampak nova graditeljska vnema ne pozna meja v odtujevanju in dušenju duha podedovanega stavbarskega izročila.
Začnimo pri vaških kapelicah. Male zgradbe v obrobju vasi imajo svoje mesto v verskem in običajskem življenju vasi. S svojimi stavbnimi detajli so se očitno zgledovale v domači cerkveni zgradbi in s tem že na zunaj kazale na svojo vlogo v življenju vasi. Zagnano smo jih obnavljali z delom svojih rok, tudi z izdatnimi denarnimi prispevki. Škoda, da smo pri tem spregledali nekatere nadrobne značilnosti, ki dajejo kapelicam
pravi izraz. Pri obnavljanju streh so ponekod odstranili profilirane fabjone, dekorativni zidci, ki nadomeščajo »banger-je«, stebre, so bili poprej navadno belo poudarjeni (saj imitirajo kamen). Prav nič bi ne stalo, če bi si pri obnovitvenih delih prizadevali, da ohranimo drobne značilnosti na stavbi, tedanjo oblikovalsko zamisel in okus graditeljev.
Individualizacija je na pohodu. Razvoj naselij je poprej uravnavala podedovana kmečka miselnost. Določno je razmejevala prostor, ki je bil namenjen pridobivanju hrane za družino in krme za živino od prostora za stavbe. Tudi pri izobliki domov je dobro vidna preudarna načrtovalska misel. V pritlični, v 19. stoletju že zidani hiši, je hiša, glavni bivalni prostor, situirana na vaško pot. Po srednjeveškem vzoru so ob poti postav-

2ive meje iz gabra (pri Mihatovih v Mali vasi je še taka, kot se jo spominjam iz svojega otroštva), lesene ograje iz hrastovih tramov (spomenik jim je postavil Tone Kralj v svoji jedkanici z motivom iz domače vasi), ali pa plotovi iz krajnikov so bili sestavine v oblikovanju domov, ki jih na svojski način oblikujejo tudi lesene gospodarske zgradbe, od katerih so se do danes še najbolj trdoživo ohranili kozolci »toplarji« in »manjši kozolčki »samčki«. Vse te zgradbe so svojimi oblikami, tehnološkimi rešitvami in estetskimi prvinami bogat potencialni vir navdiha za načrtovanje - tudi sodobnejših zgradb, ki bi vendarle oživljale duha starega domačega stavbnega izročila. Kaj ko bi se kdo opogumil in bi si upal postaviti namesto pomožnih dvoriščnih zgradb (npr. garaž, kozolčkov) v stilu Janka in Metke garažo z mehkim valovitim ostenjem iz krajnikov, podobno podom, ki sta jih na svojih umetninah izročila v trajen spomin umetnika France in Tone Kralj.
Individualizacija je zlasti v zadnjih letih dobila nov kanal za svoj polet. Mrzlično gradimo ograje neprimernih oblik in razsežnosti, ki ubijajo podobo vasi, soseščino, celo kar sredi polja ograjujemo hiše s težkimi klamnitnimi ograjami. Kamnite zidane ograje ob vaški poti so izpodrinile tu manj, drugje bolj napete naravne zelenice in cvetlične grede ob hišah in hlevih, postavljenih ob vaški poti, izpodrinile so zelenice in grede ob vaški poti, ki dajejo notranjosti naselja prijazno podobo in razveseljujejo soseščino in mimoidoče. Z garaškim delom, betonom in kamenjem, tudi z velikimi stroški se tako trudimo izbrisati podedovano domačnost v ureditvi vasi in njene zunanjosti. Z veliko naglico in ne vselej s prepričanjem, da imamo prav. Morda samo zato, ker nepreudarno le posnemamo take primere v okolici in zunaj nje.
januar 2009
Prireditve
11
ljene hiše s svojimi ožjimi, zatrepnimi fasadami. Tako tudi štale, ki so v drugih primerih združene s hišo v eno stavbno telo in oblikujejo dom stegnjene obli-ke.Tako zamisel v oblikovanju doma glede na vaški prostor so Dobrepoljci v veliki meri negovali še v mlajšem obdobju, tudi še v obdobju med obema vojnama. Zakaj so to negovali? Zato, ker jim je tako velevalo v domačem okolju zrasla predstava o tem, kaj je lepo glede na celotno podobo vaškega prostora; ta svoj estetski odnos so v Dobrepolju preprosto izrazili s stalnim reklom: »da zgleda«. V ritmičnem nizu so domovi v starejših jedrih vasi postavljeni tesno drug ob drugem in ustvarjajo podobo glavne vaške ulice. Zdaj najdemo v naših vaseh le še posamezne domove, kakršni so oblikovali podobo dobrepoljskih vasi do sredine preteklega stoletja, podobo vasi in domov, kakršne sta oživljala na svojih platnih in grafikah naša rojaka France Kralj in Tone Kralj. Kaj nam sporočajo njune umetnine? Priklenjenost našega človeka na zemljo, očitno na bolj skromno odmerjene kose zemlje, ki so mu ob truda polnem kmečkem delu zagotavljali bolj skromno bivališče; zliva se z žitjem in bitjem človeka v tem prostoru, s svojimi oblikami se domovi prvin-sko vraščajo v lepoto dobrepoljske pokrajine. Pritlične hiše s slamnatimi strehami »na kapo« se stapljajo z mehkobo naše pokrajine, v našo zavest jo prikli-
čejo tudi iz krajnikov oblikovana valovita ostenja lesenih podov na sliki Franceta Kralja, celo preprost, za našo dolino značilen lesen plot na jedkanici Toneta Kralja. Izvirni lepoti dobrepoljskih vasi in domov s številnimi nadrobnostmi sta rojaka France Kralj in Tone Kralj v svoji umetnosti - vsak na svoj način izklesala prav mozaičen spomenik. V njunih umetninah zadihamo občutje našega prostora najrazličnejših vsebinskih dimenzij. Odkrivamo ga tudi v pripovedništvu njunega učitelja v šoli na Vidmu pisatelja Frana Jakliča Podgoričana, ki spleta svoje zgodbe tudi z nadrobnimi opisi posameznih dobrepoljskih vasi ali posameznih izsekov prav določene vasi.
V obdobju globalizacije, ko naše pokrajine izgubljajo svojo v ljudski ustvarjalnosti zakoreninjeno raznolikost, imamo Dobrepoljci izjemno priložnost, da prispevamo svoj izjemen in kakovostni prispevek tudi v nastajajočo novo vsebino globaliziranega sveta. Naša ljudska ustvarjalnost, ki jo kličejo v zavest tudi umetnine Franceta Kralja in Toneta Kralja ter obsežen in bogat opus pisatelja Podgoričana prav v tem globalizranem svetu kličejo po svoji potrditvi, po svoji afirmaciji.
Ni še vse izgubljeno. V naših vaseh se še najdejo izseki, pričevalci nekdanje podobe naših vasi, domov, izseki, ki bi v pokrajini gradili mostove z umetninami naših rojakov.
Na široko in načrtno smo njih umetnine odkrivali šele v zadnjih dveh desetletjih. Morda bomo prav toliko časa gradili mostove do usedlin ljudske kulture, ki je bila v številnih pogledih tudi vir navdiha za umetniške stvaritve naših umetnikov - rojakov. Še je čas, da zgladimo to pot.
Vrednote podedovane domače kulture so zasidrane v dobrepoljskem človeku. Dokaz za to je naša glasbena kultura z Zagoriškimi fanti na čelu. Desetletja je bilo v širšem slovenskem prostoru v izvirni obliki vedno znova predstavljeno tudi naše pripovedno izročilo. V zadnjem letu je zaživela folklorna plesna skupina v Ponikvah. Z veliko zavzetostjo in osveščenostjo smo z ustanovitvijo samostojne občine snovali dokumentacijski center umetnosti Franceta in Toneta Kralja, spominski muzej Frana Jakliča Podgoričana, zbirko ljudske umetnosti. Vse to je izraz velike ozaveščenosti o pomenu potrjevanja domačih korenin. Sprehod po dobrepoljskih vaseh pa nasprotno ustvarja prav žalostno sliko.
Globalizacija je v današnjo podobo dobrepoljskih vasi zarezala svoj vpliv, ki nima nič skupnega z bogastvom duha podedovanega domačega stavbarskega izročila. Pa bi mogel biti, vsaj v nadrob-nostih, vir za ustvarjanje novih kvalitet tudi bolj sodobnih zamisli stavbnega oblikovanja. ♦
Godba na tradicionalnem božično -novoletnem koncertu zopet navdušila
Krona kulturnih in drugih prireditev ob božično-novoletnih praznikih je vsako leto tradicionalni koncert Godbe Dobrepolje na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra. Tudi letos se ga je udeležilo veliko število ljudi, saj so bile vstopnice zanj razprodane v nekaj dnevih. Tudi na ponovitvenem koncertu, 28. decembra, je bila dvorana polna do zadnjega kotička.
Mojca Pugelj
Božično - novoletni koncert je v zimski sezoni postal osrednji kulturni in družabni dogodek v naši občini. Dober dokaz za to je dejstvo, da je bila dvorana pri obeh koncertih polna navdušenih poslušateljev godbe. Godbeniki, pod vodstvom Romana Gačnika, so zopet pripravili pester glasbeni repertoar, povezovalec Igor Ahačevčič pa domiselno povezovanje koncerta.
Občinstvo je bilo navdušeno tudi nad
glasbenimi gosti. Godbeniki so tokrat v goste povabili Matjaža Albrehta, ki je pokazal svoje glasbeno znanje na ksilofonu in vibrafonu ter učiteljski oktet »Pa kolk'r tol'k« iz Logatca. Gost v nedeljo pa je bil kvartet »Sever s prijatelji.«
Ker je bil koncert na dan samostojnosti in enotnosti, je bil v program vključen tudi slavnostni govor župana Janeza Pavlina. Ta je najprej izrazil zahvalo in priznanje dobrepoljski godbi za njen doprinos h kulturnemu življenju v občini, ostali del govora pa je posvetil držav-
Matjaž Albreht na vibrafonu in ksilofonu
nemu prazniku, ki naj bi nas povezoval, kot nas je povezovala plebiscitna odločitev pred osemnajstimi leti. Svoj govor je zaključil z voščilom in za prihajajoče leto.
Na koncu so poslušalci z navdušenim ploskanjem nastopajočim izvabili še dodatek, ki je vseboval še nekaj priljubljenih skladb iz njihovega repertoarja. Godbeniki so tako skozi dveurni program poskrbeli, da so se obiskovalci razšli z lepimi željami za novo leto, predvsem pa s pohvalnimi ocenami o koncertu. ♦
Oktet Pa kolk'r tol'k iz Logatca
Godbeniki v akciji
januar 2009
Prireditve
13
Koncert vokalne skupine MAVRICA v Podpeški jami
Mojca Pugelj, foto: Slavc Palčar
V programu prireditev ob božično - novoletnih praznikih je bil tudi koncert vokalne skupine Mavrica, ki je bil na božični dan v Podpeški jami. 2e pred vhodom v jamo je dišalo po kuhanem vinu in čaju, mize pa so se kar šibile pod težo sladkih dobrot. Člani vaške skupnosti Podpeč in članice Vokalne skupine Mavrica so jamo tudi pripravili prav posebej za koncert - osvetlili so jo z mnogimi svečkami in s tem res pripravili pravo praznično vzdušje. Letos sta bila gosta koncerta Jaka Ahačevčič na saksofonu in Kristjan Strojan na kitari.
Nastop vokalne skupine je obogatil številne poslušalce, saj njihovo izvajanje ni seglo samo do ušes, ampak vse do duše in srca.
Vokalna skupina Mavrica
Obiskovalci v Podpeški jami
Božično - novoletna prireditev na Podružnični šoli v Strugah
Mojca Pugelj
Smrečica, snežaki, okrasitev šole...vse je bilo nared, da se proslava lahko prične. Učenci prvega in drugega razreda so zaigrali priredbo dramske igrice z naslovom »Lev in miška.« Zapeli in zaigrali pa so tudi Prstno igrico Romane Kranjčan. Učenci tretjega in četrtega razreda so odigrali igrico Volk in sedem kozličkov, Laura Ferkulj in Tara Kralj pa sta se predstavili z recitacijo. 5. in 6. razred se je predstavil z igrico Dve katrci, ki je v dvorani poskrbela za marsikateri nasmeh. Tudi učenci dramskega krožka predmetne stopnje so odigrali igrico.
Čeprav so igrice terjale od učencev kar precej truda in učenja, so se še kako vživeli v svoje vloge in njihovo veselje do igranja in nastopanja je bilo opaziti tako pri najmlajših kot pri starejših nastopajočih. Da pa so struški otroci tudi dobri pevci, so pokazali tudi v svojem pevskem nastopu. Pod vodstvom Valerije Lekšan
so zapeli nekaj pesmi in z njimi še polepšali vzdušje prihajajočih praznikov. Seveda tudi na tej prireditvi ni manjkal reden gost - Moški pevski zbor Struge, ki je s svojimi narodnimi napevi tudi tokrat popestril program.
Tako smo skupaj z nastopajočimi podoživljali adventno pričakovanje božiča in novega leta.
Ob koncu so starše čakale ročno izdelane voščilnice in drugi izdelki, ki so jih naredili učenci. Vsi skupaj pa so se razšli z veselimi melodijami v ušesih, ki jih je iz svoje harmonike izvabila harmonikarka Tjaša Pugelj. ♦
Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Mojca Pugelj
V ponedeljek, 22.12. je bila v Jakličevem domu na Vidmu proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V kulturnem programu so se z različnimi pevskimi in plesnimi točkami predstavili otroci iz vrtca Ringaraja, ter učenci iz Centralne šole Videm in Podružničnih šol Kompolje, Ponikve in Struge. Slavnostni govornik je bil župan Janez Pavlin . V svojem govoru je posebej opozoril na samostojnost in enotnost kot »vrednoti, ki smo ju na Slovenskem pred osemnajstimi leti vzeli resno in nam je z njima uspelo. Dodal je, da je ta dan praznik spomina na usodne odločitve, ki so omogočile nastanek slovenske države. ♦
januar 2009
Kultura
15
Knjižnica v Dobrepolju
Miftm ÍHjiíftjffl Gïvsafijt
.■QiD Jubrípdl^í
Videm 34 • Telefon: 01/786 7140 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
Literarni večer s Francijem Novakom!
Jasmina Mersel
V mesecu decembru smo v krajevni knjižnici med drugimi gostili tudi domačina Francija Novaka. Franci je že več let dejaven na področju pisanja poezije, v zadnjem času pa se preizkuša tudi v pisanju proznih besedil. Svoje pesmi je objavljal v različnih literarnih revijah, kot so Mentor, Apokalipsa, Dialogi in Literatura. Njegova dela pa si lahko preberete tudi v zbornikih, kot je Pesem.si in Srečanje besed ali pesniški zbirki Polje je dobro obrodilo. Vsa omenjena dela so za izposojo na voljo tudi v knjižnici.
Franci je bil v preteklem letu, s strani Festivala Urška, nominiran za najvišje priznanje na področju poezije. Omenjeni festival podeljuje nagrade za mlade literarne ustvarjalce. Kritiki, v reviji Mentor, o njegovih delih pravijo: »Pesmi govorijo o naravi, večina motivike je popolna rekonstrukcija pokrajinskih slik, toda v jedru se obračajo k človeku.« In še: »Četudi pesmi razgrnejo misli o mnogih rečeh, je v temelju vedno prisotna pesnikova samota, ki jo poganjata hrepenenje in ljubezen do bivanja.« Sama lahko le rečem, da so Francijeve pesmi resnično nekaj posebnega in da prihajajo iz globin njegove duše. Franci je sicer tudi v preteklih letih sodeloval na različnih literarnih natečajih in med drugimi prejel prvo nagrado za zgodbo Nova pisma na literarnem natečaju Spletno pero in drugo nagrado za zgodbo Literarni festival na natečaju Radia Slovenija.
Ob koncu bi samo še dodala, da je v dobrepoljski dolini najti veliko piscev poezije. Slednje dokazuje tudi pesniška zbirka Polje je dobro obrodilo: bilke in klasi naše pesniške krajine, v kateri je svoje pesmi objavilo več krajanov.
Lepo vabljeni v vašo knjižnico! ♦
D I A L O G
V »pesmi, zgodbe ali likovna dela« verjamem, če me prepričajo o svoji veličini. Besedila Francija Novaka so zagotovo med njimi.
Saša Strnad, Kulturna sekcija TD Podgora_
Sodobna literatura je zelo raznolika, tako da ni mogoče govoriti o samo eni estetiki, vsekakor pa so mi blizu tisti literarni izrazi, kjer je splet besed tako prepričljiv, da oživijo tudi v tišini. Ko prebiram dela Francija Novaka, vedno obmolknem, saj v eni sami metafori naenkrat oživi ves svet. Vsi beremo, vidimo in slišimo drugače. Ko se naučimo bolj pozorno poslušati, opazovati, slediti in pri tem čutiti, potem se nam razodenejo tudi tiste zgodbe, ki so nam bile prej tuje. Postanejo jasne, razločne, dobijo vonj, barve in energijo.
Francija sem na literarnem večeru »DIALOG« v mesecu decembru poskusila predstaviti preprosto, na način, kot ga doživljam tudi sama. Brez pretiravanja, brez cirkusa, brez balasta, ki ga opevajo vse možne besede v slovenskem jeziku. Na omenjenem večru, ki smo ga pripravili skupaj s Knjižnico Dobrepolje, je bilo prijetno vzdušje, in tokrat so bile v središču Francijeve besede, besede njegovega mislečega srca.
V poeziji Francija Novaka ni določenih tem. Če bi bile, bi pesem lahko povzela kot v spisu ali eseju - a tega ne morem storiti, saj njegova poezija zajema nekaj živahnega in večdimenzionalnega. Živimo v svetu, ki je prežet s hitrostjo na vsakem koraku, okupirani smo s službami, časa nam vsak dan primanjkuje in to se nam nehote pozna tudi pri našem besednjaku. Jezik, ki ga govorimo, izgublja na poznavanju in uporabi besednega zaklada, čedalje več je tujk, besed, ki jih radi poenostavljamo, krajšamo, ustvarjamo mešanice ... a ko spregovori beseda Francija, se počutim povprečno, saj je njihova moč tista, ki me zdrami in pretrese. Njegove upodobljene podobe s poudarjenim značajem so odraz razmišljanja, osebnih občutenj, predanosti ustvarjanju in ne nazadnje naravnega potenciala.
»Francijeve pesmi so zelo likovne, ker slikajo pokrajine z občutji, hkrati pa imajo zelo veliko praznih prostorov, v katerih se lahko bralec potopi v njegove pripovedi. Po drugi strani pa so tako močne, da zmorejo prebuditi bralčeve zgodbe. To je posebna vrednost poezije, ki je ne dosega vsak pesnik. Franci pa to zagotovo zmore.«
Ana Porenta
Likovnost v besedah je tudi odraz njegovih poskusov slikanja in fotografiranja, vendar pa je pisanje tisto, ki je
najbližje njegovemu načinu opazovanja, mišljenja in nenazadnje tudi ustvarjanja. Poznan je po daljših pesem-skih oblikah, dvovrstičnicah, saj podobam dopuščajo več prostora, da se srečujejo in spletajo v nove vzorce. Franci je pisal tudi kratke haikuje, ker se osredotočajo na bistveno, na jasnost doživetega brez olepšav in metafor. Napisal pa je tudi več kratkih zgodb, ker se pogled, ki v poeziji ves čas odhaja v tišino za stvarmi in besedami, v prozi spet vrne nazaj k ljudem in njihovi živi govorici.
Pri projektu »Sečanje besed« je bil eden izmed redkih Franci Novak, ki je vzbudil mojo pozornost, saj je že takrat presegal okvirje, zastavljene v tem zborniku. Njegove pesmi so lahko zgled za preprosto, čisto poetiko, za funkcionalno rabo besed, ki preseneča. Občutje pesmi je tako izkristalizirano, tako osredotočeno na pe-semsko govorico, da v meni sprego-varjajo vsi čuti, ne samo estetska naravnanost.
Marko Elsner Grošelj
Zdi se mi, da vse več avtorjev piše na računalnik, kar je na nek način danes lahkotnost branja in udobje pisanja. Nič več ni neberljive pisave, majhnih risbic, sporočil in zapisa tel. številk ob pesmih, prozi ali skicah, odtisa kavne skodelice ali sledi solz. Tudi pri Franciju je kdaj tako, ampak tudi, če piše na računalnik, še vedno printa in odtis kavne skodelice kdaj pa kdaj pusti svoj pečat na popisani belini papirja.
In kot sem že v naslovu zapisala: »V velike pesmi, zgodbe ali likovna dela verjamem samo takrat, kadar so napisane ali ustvarjene tako, da me prepričajo o svoji večini. Dela Francija Novaka so ena izmed njih in nekega dne si jih želim imeti na svoji knjižni polici. Ja, tudi njega. V to me je prepričala njegova izvirnost in venček slovenskih besed, ki jih neverjetno dobro spleta.« ♦
Drugi blagoslov konj na Vidmu
Špela Škufca, Vodja konjeniške sekcije
Na god sv. Štefana, 26. decembra 2008, smo se konjeniki Konjeniške sekcije TD Podgora zbrali na drugem blagoslovu konj, na Vidmu pred Jakličevim domom.
Prijahali smo s 17. konji, katere je blagoslovil domači kaplan. Konjeniška sekcija in TD Podgora sta poskrbela za kuhano vino in čaj, ki sta v nekoliko hladnejšem vremenu močno prijala, tako nam konjenikom, kot množici ljudi, ki se je zbrala.
Za prijetnejše vzdušje so poskrbeli Klemen, Špela in Vida, ki so nam ob
zvoku harmonike zapeli nekaj pesmi, žene konjenikov pa so s svojimi slaščičarskimi izdelki priskrbele, da smo se tako mi, kot vi, lahko posladkali.
Konjeniška sekcija TD Podgora bi se zahvalila gospodu župniku, ki nam je blagoslov omogočil, gospodu županu, ki je konjem razdelil rozete, TD Podgo-ra, ki nam je pomagalo pri nabavi rozet in nabavi malice za nas konjenike, Špeli, Vidi, Klemenu za dobro vzdušje, ženam za slaščice in prijateljem Trubarjeve konjenice, da na so se udeležili našega blagoslova.
Ko ura poldne je odbila...smo odja-hali domov. ♦
januar 2009
Prireditve
17
Blagoslov konj tudi v Strugah
Sprevod proti žegnanjskemu prostoru ESjb^'-j--
Matjaž na svojem konjičku ... .
Mojca Pugelj, foto: Peter Pugelj
V Katoliški cerkvi 26. decembra obhajamo god sv. Štefana, ki je bil diakon in prvi mučenec, velja pa tudi za zavetnika konjev in dejavnosti, ki so povezane s konji. Zato po mnogih župnijah na ta dan blagoslavljajo konje. Tako je bilo tudi v Strugah, kjer se je zbralo 34 konj iz Strug ter bližnje okolice. Največ njihovih lastnikov je seveda prijahalo, pridružile so se jim tudi dvovprege. Vsi so se že prej zbrali pri gostilni Pri Petru, ob dogovorjeni uri pa so v kasu krenili skozi vas in dobre volje prispeli do cerkvice Svetega Avguština, kjer so počakali na blagoslov. Župnik Bogomir Hren je z blagoslovljeno Štefanovo vodo poškropil vse konje in njihove lastnike, ter tako priporočil konjenike in njihove živali sv. Štefanu v varstvo tudi za prihodnje leto.
Sledila je pogostitev, za katero so poskrbeli prijazni domačini. S toplim čajem in kuhanim vinom so postregli najprej premražene konjenike, potem pa še vse ostale. Da pa se tako lep dan nebi zaključil prehitro, so konjeniki blagoslov zaključili v gostilni Pri Petru ob slastni jedači, pijači, ob prijetnem klepetu in zvokih harmonike. ♦
G osa	
	
UBOGI BOGATAŠI
Zakaj tako se grebete, bogataši? Svoji smrti ne morete ubežati, vedno hočete več, več in še več.
Resnico zdaj vam govorim, da na mrtvaški srajci žepov ni, ubogi bogataši to preverite še vi, da na mrtvaški srajci žepov ni.
Ko gospa v belem pride,
za vaše bogatije in za vaše lumparije mar ji ni.
Samo obrne se,
se vas dotakne in življenje vaše ugasne.
Še zadnjič okoli trupla vašega se bodo zbrali. Tovariši, tovarišice, gospe in gospodje, ljudski mrhovinarji bodo postali in bodo modrovali, kaj še vse od vas bodo pobrali.
Kot sem že omenil,
da na mrtvaški srajci žepov ni,
prazen ček v žaro ali krsto vam bodo dali,
da se ne boste z njim obremenjevali
in za večno mirni boste postali.
Jože Prijatelj
... Jože pa ob svojem ^^
December, najbolj čarobni čas leta je tiho prišel z veliko pričakovanja, veselja, radosti, posebnih srečanj, prireditev in dogodkov. V vrtcu Ringaraja Videm - Dobrepolje smo ga preživeli v prijetnem druženju, ob različnih kulturnih dogodkih.
GLASBENA PREDSTAVA S TOLKALI OKROG SVETA V IZVEDBI FRANCIJA HREVKA IN PETRE BRDNIK, OGLED MUSICLA DAMJANE GOLAVŠEK - ČAROVNIJE PROTIPACKARIJE
OBISK ZNANE PEVKE, DOMAČINKE TINE GAČNIK - TIANE, SREČANJE S STARŠI OB BAKLAH IN SVEČKAH PRED VRTCEM
SREČANJE Z BOŽIČKOM, DRUŽENJE Z BABICAMI IN PEKA NOVOLETNIH PRAŠIČKOV, PEKA MEDENJAKOV, IZDELAVA DIŠEČIH SMREČIC, SEJANJE BOŽIČNEGA ŽITA
OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI JE NA OSREDNJI PROSLAVI NASTOPIL ZBOR VRTCA ZADNJE DNI SMO IZREKALI VOŠČILA MED PRIJATELJI, ZNANCI IN RAZLIČNIMI INSTITUCIJAMI
Že petnajsti tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh
Mojca Pugelj, foto: Tina Pugelj
Tudi letos se je odvijal 15. pohod z baklami na Kamen vrh na predvečer dneva samostojnosti, s katerim so proslavili božični dan in dan samostojnosti naše države.
Vremenske razmere so bile precej slabe, saj je bilo na štartu hladno, vetrovno in zasneženo. Ne ravno idealne
razmere za pohod pa niso odvrnile pohodnikov, ki so se zgrinjali na štartna mesta iz vseh koncev. Največ je bilo domačinov iz vseh vasi, zaradi slabih vremenskih razmer je bilo število pohodnikov iz okoliških občin in od drugod manjše kot po navadi. Organizatorji pa so poskrbeli za vse, kar je bilo potrebno, tudi za topel napitek na začetku pohoda. Razpoloženje je bilo veselo že na zbirnih mestih, še bolj pa so bili po-hodniki zadovoljni ob vrnitvi, ko so se zbrali v koči pri Koritu, kjer so vaščani poskrbeli za dobro hrano in pijačo.
Fotografije prikazujejo utrip in razpoloženje pred začetkom pohoda na osrednjem zbirnem mestu v Podgori. ♦
Pohod z baklami iz Strug na Tisovec
Mojca Pugelj
Na Štefanovo so se pred gostilno Pri Šuštarju začeli zbirati domačini, ki so se odločili, da se bodo z baklami odpravili na pohod na Tisovec. Pot je potekala po nekdanji šoloobvezni poti. Kolona z lučkami se je kmalu izgubila po gozdu proti Ti-sovcu. Pot je bila malo navkreber, malo navzdol in prve po-
hodnike so začutili že vaški psički in z laježem pozdravljali prišleke. Toda na prihod so se pripravili tudi gostoljubni vaščani, ki so pohodnike pričakali s toplim čajem, kuhanim vinom in pecivom. Ko se je gručica pohodnikov ogrela, so se počasi odpravili nazaj prosti gostilni Pri Šuštarju, kjer so bili postreženi z okusnim golažem in še z vsem, kar zraven paše. ♦
85. občni zbor PGD Hočevje
V soboto, 17. januarja 2009, so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Hočevje z gosti zbrali v dvorani domačega gasilskega doma na 85. rednem občnem zboru.
Občni zbor je pričel predsednik društva, Matjaž Koželj. Kot gosta sta bila prisotna predsednik PGD Struge Brane Meglen in poveljnik Andrej Debeljak.
Na občnem zboru sta predsednik ter poveljnik Marko Perhaj poročala o delu v društvu. V preteklem letu so gasilci s prostovoljnim delom izdelali 15 kompletov novih klopi. Organizirali so tudi piknik in kres ob prvem maju, ki je bil kljub hladnemu vremenu zelo dobro obiskan. Še posebej pa je razveseljivo dejstvo, da je pričela z delom komisija za mladino,
ki je uspešno pritegnila večino mladih, da so se udeleževali izobraževanj. V spomladanskem času je 10 mladih članov opravilo osnovni tečaj za gasilca. V mesecu avgustu je bilo društvo gostitelj Orientacijskega pohoda mladine iz cele Gasilske zveze Dobrepolje. Jeseni pa so se pripravljali na gasilski kviz, najprej so se štiri ekipe udeležile občinskega in nato ena regijskega kviza mladine. Lani so gasili en travniški požar, ki je bil posledica kurjenja v suhem in vetrovnem vremenu. Požar je bil hitro omejen in po-gašen.
Za leto 2009 pa so si gasilci zadali visoke cilje. Uredili bodo odkup zasebnih zemljišč za gasilskim domom. Po 37 letih bi radi nabavili novo motorno briz-galno. Letos je leto visoke obletnice, zato bodo v sodelovanju z občino Dobre-polje organizirali Proslavo ob dnevu državnosti in 85-letnici društva. Podporo pri izvajanju načrta del, še posebej pri njegovi finančni realizaciji pričakujejo tako na Občini Dobrepolje kot na Gasil-
ski zvezi Dobrepolje in seveda pri prebivalcih Hočevja, ki bodo povabljeni, da prispevajo za novo brizgalno in pomagajo pri organizaciji veselice.
Vodstvo se zahvaljuje vsem članom za njihovo zagnanost in pripadnost gasilstvu, prebivalcem Hočevja za podporo in seveda Občini Dobrepolje in Gasilski zvezi Dobrepolje za finančno podporo v preteklem letu. ♦
M.K.
Aktivnosti gasilcev v zimskem času
Zimsko obdobje je zaznamovano s številnimi prazniki, veseljem in radostjo. Zemlja počiva, ljudje pa si lahko naberemo novih moči za novo leto. Gasilci pa tudi v zimskem obdobju izvajamo številne aktivnosti. Zelo veliko je v tem času potrebno postoriti na področju birokracije, saj se ocenjuje narejeno delo v preteklem letu, začrtajo pa se tudi plani za prihodnost. Na področju operati-
ve redno vzdržujemo gasilsko opremo, saj je le ta pogoj za uspešno izvedene intervencije, potekajo pa tudi različna izobraževanja in usposabljanja.
Kot po navadi pa se v januarju pričnejo tudi letni občni zbori v vseh prostovoljnih gasilskih društvih.
Še naprej vam vsem želimo veliko zimskih radosti! ♦
PGD Zdenska vas
Viva pozitiva
PGD Struge se Branetu Ferkulj javno zahvaljujemo za velikodušnost in vzgled vsem ostalim, ki ju je prikazal z brezplačno podarjeno rezervno jeklenko za dihalni aparat. V upanju, da bi jo čim manjkrat uporabljali v požarih, ti vedno naklonjenemu domačemu gasilstvu še enkrat izrekamo HVALA in NA POMOČ!
PGD Struge
Številne dejavnosti društva Sožitje
V letu 2008 je Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje po poletnih počitnicah oktobra ponovno odprlo svoja vrata za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove svojce ter prostovoljce.
Helena Sečko, prostovoljka Društva Sožitje Grosuplje_
V klubu Čukec se srečujemo ob sredah od 15.30 do 18.00. Trikrat na mesec potekajo raznovrstne delavnice, kjer ustvarjamo z različnimi materiali, hodimo na sprehode in se pogovarjamo. Enkrat mesečno pa nas obišče tudi Katarina Drobnič, ki vodi likovne delavnice. 27. novembra je bilo v gostišču KRPAN v Grosupljem organizirano srečanje s prof. Brigito Nojič, avtorico knjige z naslovom »Tudi jaz imam pravico nekoga imeti rad«, ki jo je izdala Zveza Sožitje. Prof. Brigita Nojič sicer predava na naših srečanjih in vikend semi-
narjih za starše oseb z motnjami v duševnem razvoju. Tema srečanja, ki je bilo namenjeno osebam z motnjami v duševnem razvoju, je bila: »Informiranje o sistemskih oblikah skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju«. Profesorica se zaradi drugih obveznostih zadnji hip ni udeležila srečanja, zato pa smo ob tej priložnosti predstavili izdaje priročnikov različnih avtorjev z različno tematiko, ki izhajajo pri Zvezi Sožitje. Prostovoljki Urška in Tjaša Pečnik pa sta ob tej priložnosti opozorili na nekatere stvari, ki jih je potrebno upoštevati, ko osebo z motnjo v duševnem razvoju svojci oz. skrbniki pošiljajo na poletne tabore. Omenili sta, kaj naj vzamejo s seboj, na kaj je potrebno opozoriti spremljevalce in še nekaj drugih posebnosti. Nato nas je gostišče KRPAN pogostilo še z obilno večerjo, mi pa smo še malo poklepetali. 30. novembra smo bili na dobrodelni prireditvi Z roko v roki - Bodimo budni za stisko družine, v Kulturnem domu v Žalni, kjer smo tudi nastopali z dvema plesnima točkama. Že oktobra smo začeli s plesnimi vajami, ki potekajo ob sredah od 17h - 18h. Pridno smo izpopolnjevali plesne korake in se
naučili dveh plesov, in sicer polke ter valčka, na glasbo ansambla Viharnik. Upamo, da smo s svojo prisotnostjo in podarjenimi voščilnicami vsaj nekoliko pomagali družini v stiski. Na koncu so nas pogostili s toplim čajem in dobrotami kmečkih gospodinj. 7. decembra pa je v Pil Inženiringu v Brezju pri Grosupljem potekala božično-novolet-na prireditev, kjer nam je v živo igral ansambel Viharnik. Člani Kluba Čukec so nastopili s plesnima točkama - polko na skladbo Polka navihana ter valčkom na skladbo Tri planike. Obiskal in obdaril nas je še Božiček, nato pa smo kramljali ob dobrem kosilu in sladkih dobrotah. ♦
Božično - novoletni obisk v domu sv. Terezije
Ivanka Zrnec, DPZ
Razveseliti oskrbovance doma sv. Terezije na Vidmu je lepo, a ne težko. Pred božičem se je zbralo društvo podeželj-skih žena Struge - Dobrepolje, in se odpravilo na obisk v dom. Spekle smo nekaj dobrot, ter dokupile sadje in bombone. Že v preddverju nas je lepo sprejela glavna sestra - upravnica. Od sobe do sobe smo se zvrstile in voščile božične in novoletne praznike, se pogovarjale, kdor je bil od oskrbovancev toliko pri
močeh, pa se je z nami tudi pošalil. Naj povem, da ena gospa šiva na stroj, druga pripravlja okraske za novoletno jelko, nekateri berejo in si s tem krajšajo čas, drugi pa molijo.
»Ja gospa, pa lahko molite?« smo vprašale
» Lahko, lahko, sedaj imam veliko časa,« je vedro odgovorila
Vsi skupaj si želijo le zdravja in so zelo hvaležni za tople besede in obisk, pa čeprav se osebno ne poznamo z vsemi.
Bi pa rekla, da so tudi oskrbovanci iz
doma v Ponikvah zelo veseli, če jih kdo obišče. Tam je veliko oskrbovancev od drugod, nam ne poznanih, a vendar enako hvaležnih in veselih.
Že se je popoldne prevešalo v mrak, ko smo končale še v baru na kavi, z vodstvom doma.
Voščilom ni bilo konca in so še kar deževala, me pa smo se srečne vrnile domov, saj smo bile vesele, da smo spet opravile še eno dobro delo. ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Je leto naokoli, in prav je, da naredimo inventuro za preteklo leto. Aktivni smo bili vsak mesec; to se pravi, dogajalo se je... Organizirali smo 4 izlete, za katere se lahko pohvalimo, da je bilo udeležencev za dva avtobusa (razen za zahvalni izlet nas je bilo za en avtobus). Tako kot vsako leto, smo bili tudi teden dni na oddihu v Izoli v Delfinu. Bilo nas je kar 49. Velik dogodek se je zgodil v mesecu aprilu, ko smo imeli pobratenje z DU Šentvid pri Stični. Maja, v mesecu ljubezni, smo imeli srečanje z našimi »najmlajšimi«. Bilo je nadvse prisrčno. Tudi letos imamo to v načrtu, čakamo samo na otoplitev. Mislimo na vas! V najbolj vročem mesecu smo imeli kopalni dan. Poleg vsega smo organizirali še pustovanje, martinovanje in silvestrovanje. MEPZ Škrjanček smo šestkrat obiskali in razveselili oskrbovance v domovih za ostarele. Dvakrat smo nastopili na Reviji pevskih zborov, leto pa smo zaključili tudi s samostojnim koncertom. Tudi »Pomašni« so bili zelo aktivni.
Ker pa življenje ni en sam praznik, je tudi z žalostjo ovito, vam sporočam da so nas zapustili in odšli v večnost:
Žgajnar Jože (Cesta), Novak Antonija (Zdenska Vas), Meglen Ivanka (Kompolje), Adamič Anton (Ponikve), Kovačič Zalka (Kompolje), Somrak Alojz (Ponikve), Strah Ivana (Ilova Gora), Mesojedec Tončka (Kompolje),
Vidmar Janez (Zagorica), Drobnič Ana (Videm), Andolšek Ana (Podpeč),
Oblak Alojz (Ponikve), Mlinarič Marija (Ponikve), Klinc Anton (Bruhanja Vas),
Tomšič Franc (Bruhanja Vas), Škulj Stane (Zagorica), Babič Jože (Zagorica),
Škoda Jože (Kompolje), Miklič Mirko (Cesta) in Vovk Rajko (Videm).
Ko se na pogrebni slovesnosti od pokojnika zadnjič poslovim, se mi utrne misel: Pa saj se nekoč zopet skupaj snidemo, in spet nam bo lepo...
KOLEDAR IZLETOV IN DRUŽENJ V DU DOBREPOLJE ZA LETO 2009	
21. FEBRUAR	PUSTOVANJE
14.-21. MAREC	.....LETcVA^JEDELFiNriŽOLA.......................................................
29. MAREC	.....OBČNIZBOR................................................................................................................
APRIL	.....SREôANJEZDu'ëËNTVÏDPRrSfIÔNÏ...........
9. MAJ	IZLET KOROŠKA JEZERA IN ZBILJSKA DOLINA
24. MAJ	.....SREČANJE Z NAŠIMI »NAJMLAJŠIMI«.............
6. JUNIJ	.....iŽ[EfPRAZNÏKČEŠENJv'B'RDiH............................
11. JULIJ	IZLET PROTOKOL BRDO, BRE7IE, BLED, BOHINJ
6. AVGUST	.....KOPALNI DAN IZOLA................................................................................
12. SEPTEMBER	.....iŽLEf■ROGAš^KAsLAfINA^JELĚNOV................. .....GREBEN, OLIMJE.............................................................................................
3. OKTOBER	.....POSfONJSKAJAMA■iN■po■■KRAsiï■■DO......... .....OBALE.........................................................................................................................................
NOVEMBER	MARTINOVANJE
DECEMBER	SILVESTROVANJE
DRAGI NAŠI ČLANI! Moram vas obvestiti, da se moj 4-let-ni predsedniški mandat počasi izteka. Če ima kdo željo zamenjati me, naj se veselo javi Upravnemu Odboru DU Dobrepolje. Na občnem zboru, ki ga bomo imeli 29. marca 2009, se bo treba odločiti! ♦
Prednovoletna zabava v Trebnjem z DU Šentvid pri Stični, Šmarje-Sap in DU Dobrepolje
...Prihod sv. treh kraljev
Vetrinarski nasveti

Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Prebavne motnje pri teletih
V praksi se pogosto srečujemo z raznovrstnimi težavami,ki so povezane s prebavnimi motnjami pri teletih. Pogosto so le te posledica nepoznavanja mehanizmov prebave pri teletih ter njihovega postopnega privajanja na obrok odraslega goveda. Glede na to lahko samo prebavo in s tem povezane prebavne težave razdelimo na več sklopov.
Ko govorimo o prebavnih motnjah je potrebno vedeti, da prebava pri odraslem govedu poteka na povsem drugačen način kot pri sesnih teletih. Pri po-žiranju vode ali mleka se pri sesnih teletih tvori tako imenovan požiralnikov žleb, po katerem mleko teče mimo prvih treh želodcev naravnost v siriščnik. S staranjem telet omenjeni refleks postopno slabi in požiralnikov žleb se le še delno zapira. Zaradi tega se nekaj mleka izlije tudi v predželodce. Ko teleta prenehajo sesati se izgubi tudi funkcija po-žiralnikovega žleba. Pomembno je tudi dejstvo, da je v prvih tednih življenja le siriščnik tisti med želodci,ki je zmožen sesiriti mleko in ga prebaviti. Njegova dejavnost pa je hkrati urejena tako, da se v prvih 24 urah ob normalnem sirje-nju in prebavljanju mleziva zagotavlja nemoteno sprejemanje kolostralnih protiteles, ki dajejo pomembno zaščito teletu v prvih tednih življenja. V prvih 24 urah po rojstvu siriščnikov sok še ni kisel. S staranjem teleta pa se spreminja tudi sestava siriščnikovega soka. Le ta postaja čedalje bolj kisel zaradi vse večjega izločanja solne kisline. Izločati se začne tudi encim za razgradnjo beljakovin. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da je sirjenje mleka hitrejše pri segretem mleku na telesno temperaturo (cca 37 °C), kot pa pri manj segretem mleku. Prav tako pa je sirjenje odvisno od količine kalcija in mlečne beljakovine v mleku. Premajhna količina le teh podaljšuje sirjenje mleka.
Vse dokler tele napajamo izključno z mlekom, zaostaja razvoj predželodcev za razvojem siriščnika, ki je dolgo časa največji. Ko začne tele jesti tudi drugo hrano (seno, močna krmila, travo), vamp čedalje hitreje raste in že po 4 ted-
nih je razmerje med njim in siriščnikom 0,5:1 in po 8 tedni 1:1 in po 12 tednih 2:1. Sesanje spodbuja k nastajanju in ohranjanju prej omenjenega žleba, neposredno napajanje iz vedra brez cuclja pa pripomore, da se del popitega mleka izlije v prve želodce. Prav tako pa tele v prvih 4 tednih nima zadosti prebavnih encimov za prebavo beljakovin, škroba in delno tudi maščob.
Prve nepopolne vampove gibe lahko zaznamo pri teletih starih 2 do 3 tedne, popolne vampove gibe pa lahko z gotovostjo ugotovimo šele pri 8 tedenskem teletu. Predželodci se začno hitreje razvijati šele, ko tele prične jesti voluminoz-no krmo (npr. seno). Pogosto se pri zgodnjem odstavljanju uporabljajo mlečni nadomestki, katerih osnovna naloga je da čimprej vzpodbudijo delovanje predželodcev in s tem povezano prežvekovanje. Na prežvekovanje pa vpliva tudi rast zobovja, saj se prvi stalni kočniki pojavijo šele v 4 mesecu starosti. Prežvekovanje lahko pospešimo tudi s čimprejšnjim pokladanjem zelene krme (npr. mlada trava). S postopnim izboljšanjem prebave voluminozne krme se vzpostavlja tudi mikrobna populacija v predželodcih, kar je pomembno za vzpostavite normalnega poteka prebave, ki je tako prilagojena na prejem in razgradnjo voluminozne krme. Izrednega pomena pri vsem tem pa je tudi oskrba telet z vodo, ki jo običajno pri hlevski reji primanjkuje. Tako ostaja vampo-
va vsebina večkrat pregosta, da bi v njej lahko normalno potekali bakterijski procesi vrenja. Pomemben je tudi stik telet z odraslimi prežvekovalci, saj se na ta način oskrbijo, s pomočjo prežveka odraslih živali, s potrebno mikrofloro za prebavo staničevine.
Prebavne motnje novorojenih telet
Prebavne motnje novorojenih telet se največkrat odražajo z drisko. Vzroki za prebavne motnje so različni, najpogosteje pa povezani s pomanjkljivo prehrano brejih krav in z napakami pri napajanju telet.
Pomanjkljiva prehrana brejih krav povzroči slabšo oskrbo ploda s potrebnimi hranilnimi snovmi, vitamini, minerali idr. Pri tem se soočamo s slabotnimi, ne dovolj razvitimi teleti, ki so še posebno dojemljiva za različne vplive okolja. Ob tem velja tudi omeniti, da je tudi mlezivo slabo prehranjenih krav slabše kvalitete in ne nudi zadostne opore mlademu organizmu.
Pri napajanju telet lahko omenimo nekaj poglavitnih napak:
• Prepozno prvo napajanje; pri normalno razvitih teletih se želja po sesanju vzpostavi že 30 do 60 minut po porodu. Če se teleta v tem času ne nasesa-jo, si pričnejo nagonsko iskati hrano. Pri tem bodo oblizovali vse , do česar bodo prišli. S tem bodo goltali tudi škodljive bakterije, katere pa lahko v nadaljevanju povzročijo hude prebavne motnje in driske. Mlezivo ni pomembno samo zaradi vzpostavitve normalne bakterijske flore v prebavilih, saj le ta zavira rast gnilobnih bakterij, temveč je tudi pomemben vir hranilnih snovi ter t.i. gamaglo-bulinov, snovi, ki varujejo tele pred okužbo v prvih tednih življenja. Te pa tele zaradi fizioloških danosti lahko izkoristi iz črevesja le v prvih 24 urah po porodu. V
Turistično društvo PODGORA - konjeniška sekcija
VABILO
Člani, ljubitelji konj, prijatelji, dobrepoljci vljudno vabljeni na predavanje vet. dr. Kunca, na temo Prehrana in bolezni konj (zajedavci, kolika..), ki bo v petek, 13. februarj'a 2009, v veliki sejni sobi na občini na Vidmu, in sicer s pričetkom ob 19. uri
Špela Škufca, vodja konjeniške sekcije
24
Vetrinarski nasveti
januar 2009
primeru, ko krava po porodu pogine, se lahko poslužimo komercialnih nadomestkov mleziva ali pa uporabimo naslednji recept:enemu litru svežega kravjega mleka dodamo tri jajca, pol velike žlice ribjega olja in žličko kuhinjske soli. Mleko segrejemo na 37 °C. S tako pripravljenim nadomestkom napajamo tele 3x na dan 7 dni. Seveda pa doma pripravljen nadomestek ne vsebuje zaščitnih snovi.
•	Nečistoča pri napajanju; izrednega pomena je umivanje in sušenje vimena krave. katerega mleko je namenjeno teletu, čistost mleka in posode iz katere napajamo tele.
•	Premajhno število obrokov; tele prvih sedem dni napajamo vsaj trikrat na dan. V kolikor nimamo možnosti, da bi tele samo sesalo je najboljše nadomestilo napajanje s cuclji. Pred napajanjem z vedrom ima poglavitno prednost, saj je pitje enakomernejše, mleko se bolje pomeša s slino, temu primerno pa je boljša tudi prebava mleka.
•	Napajanje ohlajenega mleka; zaradi slabega sesirjanja takega mleka, pride v črevesje neobdelano. Ker črevo takšnega mleka ne more prebaviti se pojavi dri-
ska. Podobno se dogaja tudi če tele napojimo s preveč mleka. Temperatura mleka s katerim napajamo naj ne bo nižja od 37 °C in ne višja od 40 °C.
Pomembno je, da smo ob vsakem napajanju pozorni tudi na teletove iztrebke in obnašanje. Če ugotovimo, da ima tele drisko, mleko nadomestimo z ruskim čajem. Čaj lahko osladimo z žlico glukoze v prahu (le tega dobimo v lekarni). V kolikor ni prizadeto splošno stanje teleta, lahko naslednji dan dodamo že 1/4 mleka in nato vsak dan stopnjujemo količino mleka. V kolikor pa se kljub opisanim ukrepam stanje slabša, je vsekakor potrebno poiskati veterinarsko pomoč. Še boljša alternativa pa je komercialno pripravljen mlečni nadomestek, katerega pripravimo pred vsakim obrokom in ogrejemo na primerno temperaturo.
Seveda pa je poleg »tehničnih« napak pri sesnih teletih možen pojav prebavnih motenj in s tem povezane driske tudi zaradi različnih virusnih in bakterijskih obolenj, med katerimi so najbolj znane okužbe z rota in koronavirusi, salmonelo idr.
Prebavne motnje pri teletih napajanjih z mlečnimi nadomestki
Običajno gre pri tem za teleta, katerim pričnejo v starosti 10 do 14 dni nadomeščati materino mleko z mlečnimi nadomestki, ki so različne sestave in kakovosti. Pogosto nastanejo prebavne težave v zvezi s pomanjkljivo razvitimi želodci, slabo kakovostjo mlečnih nadomestkov, nepravilni pripravi le teh, neustrezno higieno itd. Zaradi mlečnega nadomestka, katerega sestava ni vedno dobra, pa pride do sprememb v črevesni mikroflori, kar pogojuje razvoj škodljive mikroflore in pojava prebavnih težav. Pomembno vlogo igra tudi skladiščenje mlečnih nadomestkov, kjer lahko zaradi nepravilnega skladiščenja pride do sprememb v sestavi le tega. Podobno kot pri napajanju z mlekom pa je tu še bolj pomembna priprava mlečnega nadomestka, kar pomeni primerne temperature, enakomerne raztopitve (homogenizacije), prav tako pa tudi ne preobilen obrok ter higienično napajanje s pomočjo cuc-lja. Prehod iz naravnega mleka na mlečni nadomestek mora biti postopen, saj prehiter prehod lahko povzroči vnetje v
prvi vrsti siriščnikove sluznice. Značilno je, da zbolijo v prvi vrsti najbolj ješča teleta.
Prebavne motnje v času odstavljanja
Običajno se tovrstne težave pojavljajo v starosti 4 do 8 tednov in največkrat pri teletih, ki so vse do zadnjega pili mleko, nakar so jim naenkrat začeli pokla-dati seno in močna krmila, česar pa teleta v tej starosti še ne morejo prebaviti. Pri tem ni toliko pomembno ali tele odstavljamo prehitro ali prepozno, temveč kako ga odstavljamo. Vsekakor je tu potrebno poudariti, da tele ni sposobno premagati naglih prehodov iz mlečnega obroka na koncentrirano in voluminoz-no krmo. Ti prehodi morajo biti postopni. Vamp po izkušnjah postaja aktiven pri 3 do 4 tednih starostih. Pri tem pa je njegovo mišičje še pomanjkljivo razvito in ni sposobno razviti dovolj moči za dobro premešanje vampove vsebine. V kolikor je obrok preobremenjen z grobo voluminozno krmo, vampovo ostenje ni sposobno ustrezno premešati vsebine. Le to se kaže v neučinkovitem prežvekovanju, oteženem podrigovanju in nag-nenju k ponavljajočim se napenjanju vampa. Tako postopno pride do zastaja-nja in zgoščenosti vampove vsebine ter do prenapolnjenosti vampa. Ravno tako pa lahko pride do motenj pri presežku lahko prebavljivih ogljikovih hidratov v obroku, kar povzroči mlečnokislinsko vrenje ali pa pride do presežka beljakovin, kar pa povzroči gnitje vampove vsebine.
Najznačilnejše znamenje v sklopu prebavnih motenj v tem obdobju je napenjanje, ki nastopi neposredno po zau-žitju obroka (ni nujno da po vsakem). Ob stopnjevanju lahko teleta kažejo tudi znake kolike (bolečine v trebuhu). Po kratkotrajni driski lahko pride do zaprtja , lahko pa je driska prisotna ves čas bolezni.
Najbolj enostavno se prebavnim motnjam v tem obdobju izognemo s postopnim zmanjševanjem količine mleka in hkratnim povečevanjem sveže trave, mlade detelje, ki vsebujejo majhen delež težje prebavljivih vlaknin. Temu kasneje dodajamo kakovostno seno in otavo in s tem pospešujemo rast in dejavnost vampove mikroflore. Pozornost namenimo tudi oskrbi s čisto pitno vodo in večkratnim dodatkom prežveka odraslega goveda. Ob tem ne pozabimo na dodatek vitaminov in mineralov. Na ta način bomo teletom olajšali prehod na prehrano pravih prežvekovalcev. ♦
Fitnes vadba vedno bolj popularna
Pripravil: Alojz Kuplenk
Po podatkih Fitnes zveze Slovenije je fitnes še vedno v burnem vzponu. Po raziskavi »Slovensko javno mnenje«, ki ga izvaja Fakulteta za družbene dejavnosti Univerze v Ljubljani, fitnes v Sloveniji stalno napreduje, tako da zaseda že 5. mesto na lestvici športne aktivnosti državljank in državljanov Slovenije. Opazen je še vedno agresiven razvoj tudi v vodilnih državah na tem področju. Fitnes zveza Slovenije se je obvezala, da bo tudi v bodoče z vsemi možnimi sredstvi zagotovila vsestranski razvoj te dejavnosti na področju države Slovenije.
Tudi v Dobrepolju je fitnes vadba izredno popularna. Za omenjeno vadbo so se pokazale možnosti z izgradnjo Jakličevega doma. Ko je Občina Dobre-polje dodelila del kletnih prostorov v uporabo ŠD Dobrepolje, se je porodila ideja o fitnesu. Nekaj članov je že v tistem času obiskovalo fitnese izven občine. Zaradi potovanja so si morali vzeti več časa, pa še finančno ni bilo poceni.
Z nabavo orodja je fitnes v Dobre-polju dejansko zaživel. Dostopen je praktično vsakomur, saj letna članarina znaša toliko kot mesečna v drugih fitnesih. Vsako leto se zvrsti v fitnesu okoli 40 članov. Pretežno so dijaki in študentje. Opaženo je, da večina teh ne obiskuje nobene druge vadbe in jim ta
vadba omogoča koristen in zdrav način preživljanja prostega časa.
Nekateri člani so z redno vadbo že dodobra izoblikovali svoje telo. Pojavile so se ideje o tekmovanju, da bi vadeči tudi drugim v Dobrepolju pokazali, kaj se v fitnesu da narediti. Do tega sicer še ni prišlo, se pa je en član odločil, da svoje telo pokaže na tekmovanju višjega ranga.
To je Stojan Miklič, ki se je udeležil odprtega prvenstva v Kopru, dne 15. 11.2008, z nazivom »IBFA World Championship 2008«. Le on lahko pove, kaj vse je potrebno, da se opogumiš in greš že prvič na tako izredno zahtevno tekmovanje. Je pa imel izdatno podporo članov iz ŠD Dobrepolje, saj so ga skozi celotno predstavo prisrčno bodrili in bili najglasnejši v dvorani.
Konkurenca je bila izredno močna. Kljub vsemu se je Stojan otresel začetne nervoze in izpeljal svoj program odlično. Lahko ga samo pohvalimo in mu iskreno čestitamo. Zaželimo mu tudi v bodoče dovolj poguma, moči in volje, da bo z fitnesom nadaljeval in se še večkrat udeležil podobnih tekmovanj. V ŠD Dobrepolje smo z njim in ga bomo vedno podpirali v njegovih športnih prizadevanjih.
V letu 2009 vam športni delavci iz ŠD Dobrepolje želimo prijetno leto, polno moči in zdravja. Naj vas šport preveva sleherni dan in vam daje voljo za še boljši jutri. ♦
Stojan Miklič na tekmovanju »IBFA WORLD CHAMPIONSHIP 2008«
www.sd-dobrepolje.si
Dobra popotnica za vnaprej!
ŠD Kompolje
V soboto, 10.1.2009, se je v Litiji odvijal prvi turnir v letošnji sezoni prve slovenske futsal lige do 15 let. Ekipa ŠD Kom-polje - Dobrepolje je na žalost ostala brez zmage, vendar je poskrbela za dober vtis in lahko se nadejamo še boljših rezultatov v nadaljnjem tekmovanju.
Ekipa v postavi Gregor Klinc, Primož Prijatelj, Timotej Meglen, Luka Brodnik, Miha Babič, Jaka Babič, Luka Babič, Kri-stian Tegel, Žan Borštnik ter Matic Adamič je prvo tekmo odigrala proti doma-
či ekipi Svee, ki je tudi sicer favorit skupine B. Litijani so hitro prišli do vodstva 3:0, vendar so fantje dokazali, da se lahko kosajo tudi z najboljšimi. Končni rezultat je bil 5:1 v korist domačih. Edini zadetek za ŠD Kompolje - Dobrepolje pa je prispeval Jaka Babič.
V drugi tekmi so se naši fantje pomerili proti ekipi Extrem iz Sodražice. Končni rezultat je bil 5:2 v korist Sodražiča-nov, vendar končni rezultat ne pove slike, ki se je odvijala na igrišču v Litiji. V prvem polčasu tekme so imeli nogometaši ŠD Kompolje - Dobrepolje nekaj
LESTVICA SKUPINE B
2.TURNIR
SVEA :	ŠD KOMPOLJE			5:1		..............(3:0)..........		
extrem sodražica............	ŠD kgmPgLJě.......................			5:2.....		..............(0:0)..........		
SVEA :	ĚXTRĚM sodražica			7:1		(5:0)		
ĚKIPA	OT	Z	N		P	G	T	GR
SVĚA	2	2	0		0	12:2	6	+10
ĚXTRĚM SODRAŽICA	2	1	0		1	6:9	3	-3
ŠD Kompolje - Dobrepolje	2	0	0		2	3:10	0	-7
izrazitih priložnosti in vse bi se lahko končalo drugače, če bi le te fantje znali izkoristiti. Na žalost pa se je še enkrat več potrdilo nepisano pravilo nogometa, če ne daš dobiš. Po strelu s šestih metrov so Sodražičani prišli do vodstva, vendar je prednost kmalu izničil Gregor Klinc. Na žalost fantje niso zdržali tempa in so v zadnjih petih minutah tekme prejeli še štiri zadetke. Drugi zadetek za naše moštvo je dosegel Luka Babič.
Zadnji turnir bo potekal v Velikih Laščah, zato bi še enkrat povabil vse, da skupaj navijamo za naše mlade upe. Turnir bo potekal v nedeljo 8. februarja ob 14. uri. Upajmo, da se bodo fantje izkazali in morda lahko upamo na uvrstitev na zaključni del tekmovanja. ♦
Zimsko veselje na Stari luži
Zalka Jeršin_
Končno je Stara luža zaledenela in na njej je uživalo veliko otrok s starši. To se vidi tudi po akciji, saj je lopate vzelo v roke kar nekaj staršev, pridružila pa se jim je tudi »motorizirana« mladina iz Ceste. S skupnimi močmi so očistili led, da je bilo navdušenje in veselje še večje
Zimska šola v naravi
Na dobrepoljski osnovni šoli je že tradicionalno, da organiziramo zimsl<o šolo v naravi Judi letošnja šola v naravi je potekala v Kranjski Gori od 12. do 17. januarja.^
Šole v naravi se je udeležilo 37 učencev iz matične šole na Vidmu in podružnične šole iz Strug. Spremljalo in poučevalo pa jih je šest učiteljev smučanja: Alenka Leskovar, Andrej Škantelj, Danilo Drobnič, Roman Zabukovec, Nina Mavri in Jure Trček. Vsi skupaj smo poskrbeli, da so se učenci v šestih dneh nuči-li čimveč alpskega smučanja, teka na smučeh ... Prva dva dneva v Kranjski Gori sta bila zelo hladna, vendar smo kljub temu opravili preizkus znanja smučanja, učence razdelili v homogene skupine in začeli z delom na snegu. Učenci so bili razdeljeni v 5 smučarskih skupin. Tretji dan smo bili priča celodnevnemu sneženju, a smo se kljub temu pridno učili smučanja.Vsi dnevi so hitro minevali, saj so bili zapolnjeni z raznoraznimi aktivnostmi, povezanimi s snegom, zimo in smučanjem: ogled sumučarskega servisa in popravila smučke, nogomet v snegu, nočni pohod z baklami, izdelovanje naj snežaka, preizkus plavanja in kopanje v bazenu, sankanje, pohod in ogled planiških skakalnic, družabne igre, ples ... Seveda nismo pozabili tudi na matematiko, slovenščino, družbo in ostale učne predmete. Da smo vse to izvedli, je bilo potrebno pridno vstajati ob 7. uri zjutraj in biti aktiven cel dan tja do 22. ure zvečer.
Za mnoge učence je bil najpomembnejši dan petek, ko smo imeli predvideno tekmo v slalomu. Nestrpnost se je čutila že na predvečer tekme, ko je bilo žrebanje štartnih številk. V idealnih razmerah smo izvedli tekmo, ki so jo srečno končali vsi učenci.
Najhitrejše med učenkami so bile:
1.	mesto NINA MUSTAR
2.	mesto SAŠA PEVEC
3.	mesto TATJANA PAJK
Najhitrejši učenci:
1.	mesto GAŠPER CIMERMAN
2.	mesto ROBI GLAČ
3.	mesto JAKOB ZEVNIK
Najhitrejši čas na tekmi pa je imela NINA MUSTAR. Ob zaključku šole v naravi so vsi učenci prejeli diplome glede njihovega znanje smučanja, tako smo učitelji podelili 5 diplom ZELO DOBER SMUČAR, 17 diplom DOBER SMUČAR in 15 diplom SMUČAR.
V soboto 17. januarja, smo se z novimi izkušnjami in znanji vsi srečni in zadovoljni vrnili na svoje domove. Šola v naravi se je končala zelo uspešno. K temu je pripomogla dobra organizacija, strokovno in požrtvovalno delo celotne ekipe učiteljev, ki je spremljala učence, ter pomoč in razumevanje ravnatelja za tovrstne projekte. Vsem se iskreno zahvaljujem.
Vtisi učencev iz Kranjske Gore
Tamara: »V Kranjski Gori mi je bilo zelo všeč, saj je smučanje moj najljubši šport. Dnevi mi zelo hitro minevajo. Kranjska Gora je zakon.«
Robi: »Ta šola v naravi mi bo za vedno ostala v spominu.«
Žan: »Meni je Kranjska Gora zelo všeč. Ni mi žal, da sem šel sem. In kar se hrane tiče, je bila zelo dobra. Tudi učitelji niso bili slabi. Zelo mi je bilo všeč.«
Sara: »Ta zimska šola v naravi mi je bila zelo všeč, saj smo se veliko naučili predvsem začetniki. Ta zimska šola v naravi se mi bo vtisnila v spomin.«
Karmen: »Zabavno je bilo kot še nikoli. To šolo v naravi si bom zapomnila.«
Monika: »Doživeli smo veliko lepih dogodkov, ki sem si jih zatisnila v spomin.«
Saša: »V Kranjski Gori sem se imela zelo lepo. Veliko sem se novega naučila in zabavala. Bilo mi je zelo všeč.«
Tara: »Najbolj mi je bilo všeč ko smo tekli na smučeh. Kranjska Gora je zakon!!!!«
Pripravila:
Alenka Leskovar, prof. športne vzgoje, vodja šole v naravi
28
Razvedrilo
januar 2009
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
			4	5			2	
3							8	
9							3	
	5		8	1				
			2	6	4	9		
	9			3			4	
	3	6			1	5		
					2			
4						2		8
"Pinkijeve dobrofe
Pikantni PINKI!
Za 4 osebe
750g svinjskega stegna o.5 dcl olja (olivno)
1	žlico gorčice
4 paprike velike 4 čebule
3 paradižnike (ali paradižnikovo mezgo)
2	stroka česna
2 -3 žlički sladke paprike 1 feferon
žličko vegete (ali jušno kocko)
Meso zrežemo na kocke 2x3 cm rahlo solimo, popečemo da lepo porjavi in spusti vodo, dodamo gorčico, sekljan česen in na kocke narezano papriko, čebulo, paradižnik ki smo ga prej olupili (ali malo mezge) feferon ali malo mlete pekoče paprike in vegeto, ter počasi dušimo! Po potrebi malo zalivamo z vodo. Ko se zelenjava zmehča (al dente) premešamo in postrežemo!
^Í^íicek Zit :iUídohu6ce
XLrf
Kroglice presenečenja
Sestavine za temno maso:
120 g zdrobljenih Albert piškotov
150 g čokolade v prahu
150 g sladkorja v prahu
150 g mletih orehov (lahko tudi lešnikov)
sok ene pomaranče
1 dl razredčenega ruma
V skledi zmešamo vse sestavine, da dobimo gosto, povezano maso in damo v hladilnik za približno 2 uri, da se sestavine prepojijo in zgostijo.
Sestavine za svetli nadev: 100 g masla 100 g sladkorja v prahu 1 vanilin sladkor 1 trdo kuhan rumenjak
Penasto vmešamo maslo, sladkor in vanilin sladkor ter dodamo prepasiran trdo kuhan rumenjak in ponovno zmešamo. Maso nadevamo v brizgalko brez nastavka in na alu folijo nabrizgamo kupče premera približno 1 cm ter tudi damo v hladilnik za 2 uri, da kroglice postanejo trde.
Nato obe masi vzamemo iz hladilnika in temno razdelimo na toliko delov kot je svetlih kroglic (približno 40). V temno maso nato vtisnemo svetle kroglice in oblikujemo v kroglice, ki jih povaljamo v mlete lešnike (lahko tudi orehe, kokos ali podobno). Kroglice pustimo nekaj časa na hladnem nato pa jih lahko damo v okrasne košarice in škatlice.
KINOPROGRAM ZA FEBRUAR 2009
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY - DIGITAL ZVOK
čin ugotovi, da njegovi pravljični dodatki, s katerimi se želi dokopati do bogastva, nimajo učinka v realnosti, temveč se uresničijo zgolj bujne fantazije mladih nade-budnežev, ki strica pošljeta v najbolj nevarna obdobja zgodovine in nenavadne kraje na Zemlji. DOLZINA: 1 ura 40minut.
PETEK, 6. februar ob 19.30 uri
ameriška uspešnica - pustolovski triler
ČELJUSTI
KRATKA OZNAKA: Idilično rečno popotovanje v avstralsko divjino se za novinarja Peta in skupino turistov spremeni v neusmiljen boj za preživetje, ko jim pot prekriža velikanska vodna pošast. Po brodolomu se preživeli pod vodstvom odločne vodičke Kate zatečejo na rečni otok, a ne vedo, da so naleteli prav na gnezdišče zlobnega krokodila, ki jim streže po življenju. Ko pade noč in začne gladina reke naraščati, so se prisiljeni soočiti s smrtonosnimi čeljustmi, ki ne poznajo usmiljenja. DOLZINA: 1 ura 32 MINUT.
NEDELJA, 8. FEBRUAR OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - pustolovski film
KRATKA OZNAKA: Režiser satir Pasji dnevi in Dobro jutro, Vietnam gledalce v zgodbi, posneti po resničnih hollywoodskih izkušnjah, popelje po dveh tednih komičnih zapletov zahajajočega producenta Bena. Poleg nenehnih skrbi in prepirov z dvema bivšima ženama, mu težave povzroča snemanje najnovejšega filma, kar mu na glavo nakoplje zoprno šefico studia. Mera je polna, ko si svojeglavi igralski zvezdnik noče obriti nemogoče brade, nevrotični scenarist pa začne zapeljevati Benovo bivšo ženo. DOLZINA: 1h 47 MINUT.
PETEK, 13. FEBRUAR OB 17. uri
ameriška uspešnica - mladinski pust.
Z®©ĐiE ZA LAHK©
KRATKA OZNAKA: Režiser filmov Frka v bajti, Misija: Cucelj in Lak za lase na življenjsko preizkušnjo pošlje čudaškega Skeeterja. Ta odkrije, da se zgodbice za lahko noč, ki jih pripoveduje mladima nečaku in nečakinji, uresničijo tudi v resničnem življenju. A na zelo boleč na-
ključju vmeša tudi Katijin ljubimec Harry, kar sproži niz nepričakovanih, usodnih in krvavih dogodkov. DOLZINA: 1 ura 37 minut.
PETEK, 27. FEBRUAR OB 19.30 uri
slovenska uspešnica - ljubezenski
LJUBEZEN V
NEDELJA, 1. MAREC SAMO OB 19.30 uri
PETEK, 13. FEBRUAR OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - srhljivka
ODSEV
KRATKA OZNAKA: Režiser grozljivk Krvava romanca in Opazujemo te v predelavi korejskega filma sledi nekdanjemu detektivu Benu, ki se skuša po tragični smrti prijatelja znova postaviti na noge. Zaposli se kot varnostnik pogorelega nakupovalnega središča, toda med nočnimi obhodi se mu pričnejo v zrcalih prikazovati srhljive podobe. Da bi pred duhovi iz onostranstva rešil družino, mora Ben razkriti temačno skrivnost, ki v zrcalih ustvarja smrtonosne odseve. DOLZINA: 1ura 50 MINUT.
KRATKA OZNAKA: V novi kaotični romanci Woodyja Allena se mladi ameriški prijateljici Vicky in Cristi-na podata na poletne počitnice v Španijo. V Barceloni jima pot prekriža zapeljivi slikar Juan, ki se z lepoticama zaplete v ljubezenski trikotnik. Za popolno čustveno zmedo poskrbita Vickyjin zaročenec iz New Yorka in Juanova neuravnovešena bivša žena Maria, ki ljubezen razume kot zelo usodno in smrtonosno čustvo. DOLZINA: 1 ura 36 MINUT
ameriška uspešnica - ljub.drama KRATKA OZNAKA: Epska zgodovinska romanca nas popelje v surovo avstralsko divjino, kamor prispe neizkušena angleška aristokrati-nja Sarah, ki je podedovala velikansko posestvo. Ker ji zaradi nepoznavanja narave in domačinov grozi sovražni prevzem dvoličnega veleposestnika, se za pomoč obrne na neobrzdanega kavboja. Med vodenjem velikanske črede govedi po avstralskih planjavah se počasi zbližata, toda njuno romanco na dodatno preizkušnjo postavi brutalnost začetka druge svetovne vojne. S pomočjo gorečih ljubezenskih čustev se pogumno zopersta-vita nepredvidljivemu kolesju usode.
DOLZINA: 2 uri 45 min (zvišane cene vstopnic)
PETEK, 20. FEBRUAR OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - znanst. fant.
DAN, K© i© ©BSTALA ZEMLJA
KRATKA OZNAKA: V priredbi kultne znanstvene fantastike se znajdemo v ključnih trenutkih Zemljine prihodnosti, ko človeštvo vzpostavi stik z Nezemljani. Med tem, ko skušajo znanstveniki preučiti na prvi pogled povsem človeškega Nezemljana Klaatuja, se usoda planeta znajde v rokah nič hudega sluteče Helen in njenega sina, ki odkrijeta, da prav Klaatu skriva morebitno rešitev pred prihajajočim uničenjem srhljivih razsežnosti.
DOLZINA: 1 ura 44 MINUT.
NEDELJA, 22. FEBRUAR OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - kom.krim.
PREBERI IN ZAŽ®I
KRATKA OZNAKA: Z oskarjem nagrajeni režiserski tandem bratov Coen predstavlja nenavadno zgodbo analitika CIE Osbourna, ki se odloči napisati življenjske spomine, a občutljivi podatki s pomočjo nezveste žene Katie pristanejo v rokah naivnega uslužbenca lokalnega studia za fitnes Chada. Ta se s sodelavko Lindo odloči za izsiljevanje, ki ne obrodi sadov, zato želita informacije prodati ruskim obveščevalcem. V zgodbo se po na-
Potrebujete dobrega fotografa? Izberite pravega!
Zaupajte profesionalnemu fotografu Olivierju Grandovcu
(GSM: 031 869 215, o.grandovec@ifrance.com).
Poroke, krsti, portreti, reportaže vseh vrst, notranja dekoracija... 13 let izkušenj, vrsta nagrad za kvalitetno delo tako v Sloveniji kot v tujini.
Lep sončen dan. Upanje in pričakovanje. Ni videti bližajočega neurja. Pride nenadoma in te vzame. Ugasneš, kot bi pihnil svečko. Mi pa obstrmimo, ne vemo kaj se dogaja. Saj to je nemogoče, pa vendar je res.
Z A H V A L A
Ob izgubi našega
RAJKA VOVKA
se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ob slovesu od predragega pokojnika. Hvala vsem, za podarjene sveče in vsem vam, ki ste ga kropili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Zdenka, hčerki Metka in Melita, zeta Jože in Dejan, vnuki David, Rebeka in Tina in ostalo sorodstvo.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
razpisuje
1.	dve prosti delovni mesti voznika delovnega komunalnega vozila - kanalarja in hkrati strojnika težke gradbene mehanizacije,
2.	ter eno prosto delovno mesto delavca za opravljanje komunalnih in gradbenih del.
Pogoji za zaposlitev:
Ad 1.) III. stopnja strokovne izobrazbe; ustrezen vozniški in strojniški izpit ter najmanj 2 leti delovnih izkušenj na komunalnih vozilih Ad 2.) končana osnovna šola in izpit za osebno vozilo.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom, z možnostjo podaljšanja pogodbe za nedoločen čas.
Pisne prošnje pošljite v 8 dneh na naslov:
Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.,
Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje.
Utrujen si zaspal, na večno poti si se podal. Ostala je žalost in solzno oko do snidenja nad zvezdami, ki nas združilo bo.
ZAHVALA TURK FRANČIŠEK
(1918 - 2008) STRUGE
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in s stiskom rok izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala moškemu in mešanemu pevskemu zboru za zelo lepo zapete pesmi. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala pogrebnikom, ki ste očeta položili k njegovemu zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste zanj darovali sveče in cvetje ter vsem, ki ste zanj molili. Hvala tudi Društvu podeželskih žena Dobrepolje - Struge. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju dr. Mariču, sestri Ljubi ter Robiju. Zahvala tudi negovalnemu osebju,
medicinskim sestram, krajanom, ki ste ga v domu obiskovali. Še posebej se zahvaljujemo vaščanom, Štefki in bližnjim sosedom pa za pomoč doma in obiske v domu.
Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Bog naj vam poplača.
Žalujoči: vsi njegovi
V
RAJKU V SLOVO
Hudo, hudo boli, ko tvoj se ljubi poslovi, ko hči zaveznika zgubi, ko zapre dedek prijazne oči, ko klopca pred hišo se ohladi ^
Prijatelja Rajka bolezen je premagala, v borbi za življenje smrt neusmiljena je zmagala ^
Položili smo ga v poslednji dom, grenko solzo potočili, pesem žalostno zapeli in v srcu nov prostor naredili ^
Marija Mohorič
Naša streha ne potrebuje strehe nad glavo. Ne pozna Botoxa, ne plastičnih operacij. O kakšnih sončnih kremah z zaščitnim faktorjem seji še sanja ne. Pa vendar skozi desetletja ostaja takšna kot je...
večno mlada!
nielfo
Lahke Jeklene strešne kritine
N"aj njen izgled v vaših očeh ustvari vtis bitumenske, lesene ali opečne kritine, je pač stvar vaše izbire. Da je lepa, ni nobenega dvoma. Bistveno pri vsej stvari pa je, da je kritina Metro lahka in izjemno vzdržljiva. Zaradi svoje dovršene jeklene osnove in trpežnega mineralnega posipa, vse omenjene strehe po trajnosti krepko prekaša. Trajnost pa je tisto, za kar pri strehi poleg estetskega videza sploh gre.
Z
ato ne bo odveč, če vas opozorimo, da boste z nakupom J strešne kritine Metro vsaj pol stoletja brez skrbi.
Dobra streha pa si seveda zasluži tudi dobrega krovca. Zato METROTILE in MIX priporočata posebej v ta namen izšolane strokovnjake, ki bodo iz vaše strehe, v skladu s specifikacijo proizvajalca METROTILE, iztisnili največ:
m
Generalni zastopnik v Sloveniji: MIX d.0.0., Stegne 15,1000 LJubljana Tel.:01/513 1340, Fax:01/513 1349 http-y/www.mix.si,e-mail:info@mix.5Í
LEJO - ILIJAZ
krovstvo, kleparstvo d.o.o. Stegne 15 >1000 Ljubljana
Telefon: 041/632 500
□d k h lite irEl,

ki se prilagaja vam.
FfekslbiEnl Mertva Life in Zofiro Life.
Avtohiša Zalar
tíPO-
01 7881 999
CpjlMoIvcTL iftiI^KtFH^hnBl^ I ovtonvtjtiQ Krinv tihi raprovD ■ lltapislltfa
ohlídala
«àrtoowtiira SJhnéfïh! UGfBV<ii : «lilačllsl'ifs
•híliEťramJť Jaiom«!)
hinonicirK b« pakii^a. ííHhB, Marm^AE^D In :jDrE3 UH<jq »úastcpni^ fif rvd rvnf li rtfii'l vrn [fid pfKrhnïT^ p^jo^ Bwljfi ruAtnoAml fturrd^nntfi
rwkiJ[H biu pokioa
pri voie it e si brezskrbno zimo

HRANILNICA LONd.d., Kranj
PotEovna enot» CBOSUPLJE Kolodvwika telefon: 01 TBt ai 3a
wwwJon.sl InfoCon.
Vđnftvanj« in vie banane daritve na Lfubc^ntv Osïbçn Na^ln
* •

Z obrestno mero do
6,50%

fïïmmmw© caos
M
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
9	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanjestekla
9	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 9	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
MIRO
s.p.
-	polaganjevsehvrststeklenih, stropnih in talnih oblog
-	manjša popravila
-	montaža lesenih stopnic in pohištva
-	dobava in montaža vseh vrst oken invrat
Miroslav Erčulj
Zagorica 63, 1312 Videm Dobrepolje
GSM: 041 714 098

•'.t ar


pooblaščeni prodajalec in monter
PRIBAŠTEFANC&CO.,d.n.Q.
PRODAJNO RAZSTAVNÍ SALON - C.LjiibljjnikshripidîISA. lOKiLjiiljini jp^ pm 041 r402 7B0. 041 /449 334 »I 01 f51 o 55 30. Ki: 01 /51 o 55 31, Fj
c-moit pnlia(n;afnrt..nflt. CbI. ias: nan [wt Éh ^ tíň. 14h . I7fi	^^^
PVC OKNA, VRATA
.6-KOMDfíNI PROFIL
•	TROJNO TE3NENJE
•	ODLIČNA TOPLOTOA IN ZVOČNA IZOLATWNOST
NOVO • STEKLO Ulj-0,7 WJm^ - NOVO
VHODNA VRATA
•	Vsiti^kflvmi ^klapar^
. vjrmtïtm Sfít í kliuka
•	flaztóni
VÏDffJI
NOVO - STCKLQ Llî-0.7 l/V/rn' ■ NOVO
■ ROLETE, ZALUZIJE, KOMARNIK!,... ■ ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV ■DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.