govori o pravljicah, o razdelitvi in o zunanji obliki kronik. V drugem 
delu prinaša natančen načrt za kroniko in v 3. delu uzorce peterih kronik. 
Ta pouk o »krajevnih kronikah« je kratek, lahko umljiv in poučen, 
zato ga priporočamo. Dobiva se pri »Zgodovinskem društvu« v Mariboru 
za 20 h (poštnina pa 3 h). V. S. 
Kn. šk. zavod sv. Stanislava v St. Vidu. 8° Str. 64. Ljubljanski 
knezoškof je izdal v spomin na otvoritev zavoda sv. Stanislava v Sent 
Vidu nad Ljubljano lepo knjižico, kjer razlaga povod, zakaj se jc lotil 
težavnega dela, pojasnjuje zavodov namen in popisuje zgodovino zgradbe. 
Ker spada to poslopje med največje slovenske zgradbe, naj tu navedemo 
nekoliko zgodovinskih drobtin iz tega spisa: L. 1898. je naprosil ljubljanski 
knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič vernike, naj mu pomagajo zgraditi 
škofijsko gimnazijo z vzgojevališčem. Načrt za to ogromno stavbo je 
napravil sarajevski arhitekt Josip pl.Vancaš. Z delom seje pričelo 21. maj-
nika ic,oi in [(>. julija je bil blagoslovljen vogelni kamen. Nedeljo 
17. septembra 1. 1905. je knezoškof posvetil veliki altar v kapelici in 
2i. septembra 1905. je bila slovesna otvoritev dovršenega zavoda. Stavbni 
podjetnik je bil Ivan Holz iz Požege in za njim arhitekt Ferdinand 
Trumler; kapelo je poslikal Anton Jebačin, altarje je izdelal Andrej 
Rovšek, altarne slike (Jezusovo srce, sv. Stanislav in sv. Alojzij, Marija, 
sv. Jožef) je napravit Jos. Kastner. Ves zavod je zgrajen po najnovejših 
izkušnjah in opremljen z vodovodom, z lastno razsvetljavo in osrednjo 
kurjavo. Hiša je preračunjena za 400 gojencev, a levo krilo še ni izvršeno 
in se bo pozneje prizidalo. Za stavbo se je uporabilo 51/, milijona opek, 
30 železničnih voz železnih traverz, 15 '/, ktk raznih cevi (v premeru 
3 —127 cm). Hiša ima 410 vrat, 880 oken, za katera je bilo treba 
4000 m* stekla. Skupni strošek iznaša okoli 1,333.000 K. Knjižnico krasč 
med besedilom nekatere slike, zadaj pa so pridejani razni deli načrta: 
prerez v pritličju in 1. nadstropju, podolžni prerez vse stavbe, perspektivni 
pogled in pogled iz viška. Tako lepo opremljenih knjig imamo doslej 
Slovenci še malo. V. S. 
Kranjska narodna umetnost na dunajski razstavi. Dr. Walter 
Šmid. 40 Str. 8. Ponatis iz »Slovana«. — Redki so spisi o naši umetnosti, 
zlasti še o naši narodni umetnosti. Zato pozdravljamo ta spis, ki nam popisuje 
predmete, ki so bili razstavljeni na Dunaju v razstavi narodne umetnost in 
domače industrije od novembra 1905 do marca 1906, in nam posamezne iz­
delke pojasnjuje tudi s podobami, liolj obširno so popisane avbe in peče, za 
njimi se vrste popisi srajčnikov, namiznih prtov, pisanic ali pirhov, malih 
kruhkov, končnic kranjskih panjev, slik na steklo, majolik,-pip in kolovratov. 
Iz tega spisa lahko posnamemo, kakšni predmeti služijo kot motivi narod­
nemu okrasju: srce, klasje, ki preide pri avbah v obliko gosenic, ptice, 
cvetke, listi, vejice, roža, lilija, nagelj, Kristusov monogram, kelih, monštranca 

in razni geometrijski motivi na pr. krog, črta in razne sestavljene oblike. 
— Želeti bi bilo, da bi ta spis vzpodbudil k nadaljnemu študiju narodne 
omamentike in umetnosti. V. S. 
Mali zapiski. 
Glagolitica. Menda ne bode odveč, ako tu podam splošen pregled 
vseh doslej na Kranjskem razkritih glagolskih fragmentov. Jezikoslovcu 
in zgodovinarju utegne enako služiti ta seznamek, ki priča o bogastvu 
nekdanjega glagolskega slovstva. Hkrati pa naj v bodoče prepreči, da 
te dragocene priče naše slovstvene in cerkvene preteklosti zapadejo 
pozabljivosti ali pa se poizgube iz dežele. 
Vsi kranjski glagolski fragmenti so zdaj združeni v dveh zbirkah. 
Ena izmed njih se nahaja v »Licealni knjižnici«, druga v deželnem 
muzeju »Rudolfinum«. Drugi zbirki so pridejani tudi vsi novonabrani 
odlomki iz knezoškofijskega arhiva in raznih župnijskih arhivov. V muzeju 
bode tem fragmentom odločen poseben oddelek in v kratkem vsem, ki 
se za nje zanimajo dostopen. 
Zbirka lice al ne knj i žnice obsega: I. Zois-Linhartovo skupino: 
dva odlomka različnih brevijarjev, štiri odlomke homilijarijev in jeden 
odlomek misala. Med Zoisovimi knjigami je ta skupina zaznamovana 
s št. 368. Na priloženem listu je zabilježeno: »folia separata in fol. 4" 
vel. 8 \ quae Kumerdej et Linhart Carniolica dixere (revidiert 28,/3. 1813)« 
Pridejan ji je tudi fragment brevijarja iz Vipave (Ex libris Joannis Friderici 
Schweiger paroehi Vipacci 1712.) II. Skupino umrlega župnika Lovra 
Pintarja: fragmenti štirih brevijarjev in enega misala (8 kosov). III. Skupino 
umrlega nadučitelja Konrada Crnologarja iz Višnje Gore: fragmenti bre­
vijarja iz 15. stoletja (4 kosi). IV. Fragment brevijarja iz 15. stoletja. 
(Došel iz kn. šk. arhiva, kar izpričuje beležka: Inventar nach Joseph 
Kabatta, B. v. L.) V. Na platnicah knjige: Prediche di Purgatorio, od­
lomek brevijarja iz 15. stoletja. 
Deželni muzej Rudolfinum je dobil tekom časa dokaj mnogo­
številne in lepo ohranjene fragmente, ki so se zdaj še izdatno pomnožili. 
— Neznanega- izvora so: fragmenti štirih misalov in treh brevijarjev 
(12 kosov). Bili so na platnicah raznih knjig: Steuerbuch iz I. 1678, za­
pisnik čevljarske zadruge iz 1. 1670, Antonu Bozola instructio sacerdotum 
in na urbarju ihanske cerkve. Druge fragmente so dali: Knezoškofijski 
arhiv, fragment misala iz 13. in brevijarja iz 15. stoletja; Rudnik, 
fragment brevijarja; Slap, fragment brevijarja; Bled, fragment misala 
(2 kosa); Rakitna, fragment misala iz 1. 1443.; Smartin pri Litiji, 
fragment brevijarja; Naklo, fragment brevijarja; arhiv ljubljanskega