VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI Miha Pavšek1 Z a nami je še ena bolj ali manj vremensko "normalna" jesen, vsaj če bi sodili po povprečnih vredno - stih. Pogled v podatkovno drobovje pa nam pokaže, da je bilo v resnici precej drugače, kar ste gotovo občutili tudi redni obi - skovalci vzpetega sveta. Začelo se je premokro in prehladno, končalo pa skorajda z babjim poletjem. Ko smo že mislili, da ga letos ne bomo deležni, nas je obiskalo novembra oziroma v zadnjem mesecu jesenskega meteorolo- škega trojčka. Takrat po dolinah in kotlinah sicer nismo imeli toplih dni (ko je najvišja dnevna tem- peratura zraka 25 ali več stopinj Celzija), a smo še na martinovo (11. novembra) presegli dvajsetico, tudi v Bohinju. Kot bi vreme s poznimi dnevi babjega poletja lovilo "ženske" kvote, november pa je bil med rekordno suhimi. Žal ga je že naslednji, prvi zimski mesec december prekosil tudi v tem ... Tudi če niste spremlja- li pariške podnebne kon - ference, ki je potekala v začetku decembra 2015, temveč na svojih višinskih potepanjih le široko odprtih oči opazovali bližnjo in daljno okolico, ste prišli do lastnega zaključka o prisotnosti posledic podnebnih sprememb. Morebitni nejeverni Tomaži 1 Geografski inštitut Anton Melik, ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. Jesenski vremenski narobe svet Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2015 Septembrske vremenske razmere, ki so se nadaljevale v november, so omogočale tudi obisk visokogorja. Na sliki pogled izpod Dovškega Križa proti Triglavu. Foto: Miha Pavšek so dobili potrditev zadnji mesec lanskega leta, ko smo lahko na območju Alp in širše samo sanjali o smučanju in nabirali božične telohe, trobentice, regratove lučke in kar je še temu podobnega. In da za vse to - vsaj malo - ne bi bil kriv človek? Odgovorite si sami, a preden pregovorno pokažete s prstom na slo- venskega soseda, najprej pometite pred lastnim pragom! Resnici na ljubo imamo hribolazci oziroma hriboljubci praviloma bolje pometene pragove, čeprav se tudi med nami vedno najdejo izjeme, ki potrju- jejo pravilo. Nič ni narobe, če smo pred pregledom poteka vremena malo izprašali vašo dušo, vsak začetek novega leta je pri - ložnost tudi za tovrstno "moraliziranje", sploh po takem vremenskem narobe svetu, kot smo ga imeli minulo jesen. Septembra smo bili v vi- sokogorju deležni dveh sneženj in temu sledečih hladnejših obdobij, ki so se vedno končala z obilnim deževjem vse do najvišjih vršacev. Mesec je bil prehladen, sončno pod- hranjen in premoker - na Kredarici je padlo 352 mm padavin oziroma polovico več od pričakovanih. 24. septembra je bilo tam 28 centimetrov snega. Pogled v oktobrsko vremensko statistiko kaže, da je bil ta temperaturno v visokogor- ju nekoliko pod dolgole- tnim povprečjem, odkloni pa so bili v mejah priča - kovane spremenljivosti. Mesec se je začel s hladnim vremenom, sledili sta nad- povprečno topli prva in j 2 j PLANINSKI VESTNIK j JANUAR 2016 zadnja tretjina meseca, medtem ko je bila sredina večinoma prehladna. Večina padavin je padla v prvi in drugi tretjini meseca, glavnina sončnih dni je bila v zadnji tretjini oktobra. Na dlani je torej ugotovitev, da smo bili lju- bitelji gora tudi oktobra prikrajšani za sončno vreme. N a za če tku za d n je oktobrske dekade je bilo na Kredarici 30 centime - trov snega, kar pa ni prav veliko pomagalo, saj je zadnji mesec meteorološke jeseni skorajda nadoknadil ves toplotni in sončni pri - manjkljaj, enaka je ostala - razumljivo - le novembrska sorazmerno kratka dolžina dneva. A če smo dobro telesno pripravljeni, lahko v takih razmerah hodimo hitreje in nadoknadimo tudi krajšo dolžino svetlega dela dneva! Vendarle je treba vedno hiteti počasi, saj je hitenje v gorah lahko hitro prehitro oziroma privede do kakšne nepri- jetne situacije. Ob koncu meseca smo le dočakali padavine, na Kredarici pa 26. novembra zjutraj okroglega pol metra snega, ki pa ga je prve dni decembra pobralo in - verjeli ali ne - ostalo kopno vse do konca leta! Če povzamemo - mete- orološka jesen 2015 je bila nadpovprečno topla, vendar smo v preteklosti že večkrat imeli toplejše jeseni. Presežek je bil večji (med 1 in 2 °C) v vzhodnih Karavankah in Kamniško- Savinjskih Alpah in v pre - dalpskih hribovjih vzhodne Slovenije. V vsem vzpetem svetu je močno primanjko - valo sončnega vremena, na severozahodu Slovenije niso dosegli niti treh četrtin dolgoletnega povprečja kljub izjemno sončnemu novembru. Ob tem času tudi jasni dnevi ne pripo - morejo dosti k temu, saj so v primerjavi s septembrski- mi precej krajši. V visoko - gorju so bila štiri obdobja hladnega vremena in eno daljše nadpovprečno toplo obdobje, ostale prekini- tve med prodori hladnega zraka so bile kratke in manj izrazite. Še nekaj vremenskih sladkorčkov. Letošnji november je bil na Kredarici drugi najto - plejši po letu 1955, naj - toplejši trije novembri v tem obdobju so bili vsi v zadnjih 4 letih oziroma po letu 2011. V petek, 13. novembra, ob 12.10 so izmerili za november rekordnih 13 stopinj Celzija (prejšnji novembrski rekord je bil iz leta 1977), kar je podrlo celo aprilski rekord. Kot zapisano, so imeli več sonca kot letos (144 ur) le leta 2011, ko je sijalo še 35 ur več. Znani so tudi podatki za oba ledenika, velikost Trigla- vskega je 1,7 ha (lani 3,6 ha), ledenik pod Skuto pa se je skrčil z lanskih 2,1 ha na 1,4 ha. Oba sta bila po letu 2007 prvič spet v celoti razgaljena, torej na njuni površini ni bilo več snega pretekle snežne sezone. K mesecem talilne dobe - od maja do oktobra - bomo lahko letos prišteli še november, saj je bila srednja mesečna tempe- ratura zraka na Kredarici pozitivnih (!) 0,3 stopinje Celzija, kar znese 4 stopinje Celzija odklona. Še več, pozitivna oziroma višja bo tudi decembrska vrednost! Če se bo nadaljevala pod- povprečno snežna sezona in nadpovprečne tempera- ture, lahko v letošnjem letu pričakujemo nadaljevanje hitrega krčenja obeh naših ledeniških zaplat. Na kratko lahko opišemo letošnjo vremensko jesen z znanim rekom: "Slab začetek, dober konec." Navedeno velja, če upo - števamo razmere za obisk gora, torej lepe dni, predvsem ob koncih tedna, ko nam narava omogoča obisk gora. Vendarle pa se zdi, da smo kar nekako pri - krajšani za del naravnih lepot, če ni v gorski pokrajini vse tako, kot bi moralo biti oziroma smo vajeni. Gole božično-no- voletne gore, kot smo jih bili deležni na prehodu iz starega v novo leto, hočeš nočeš trkajo na našo zavest in možgane, klicoč k pre - misleku o podnebnih spre- membah. Vendarle smo šele na polovici zime, ki nas zna tudi presenetiti, zato se prepustimo njenim čarom vsaj v nadaljevanju, če nas je že v začetku prikrajša- la za snežne in z mrazom povezane radosti. O Preglednica: Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) v meteorološki jeseni 2015 in primerjava s povprečjem za obdobje 1981-2010 Vir: arhiv Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje Postaja (nadmorska višina) Povprečna T [°C] Odklon T [°C] Padavine [mm] Indeks padavin glede na povprečje niza 1991-2010 (povprečje - indeks = 100) Rateče (864 m) 7,2 0,3 507 97 Lisca (943 m) 9,0 1,3 354 108 Vojsko (1067 m) 7,7 0,8 671 85 Vogel (1535 m) 6,5 1,4 897 86 Krvavec (1740 m) 5,7 1,6 455 111 Kredarica (2514 m) 0,9 0,8 664 97 j 2 j PLANINSKI VESTNIK j JANUAR 2016