Naročnina mesečno 23 Din. za inozemstvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Dio. za Inozemstvo 120 Din U red n i 4t vo je v Kopitarjevi ■Lb/III VENEC Telefoni aredništvai dnevna služba 209* — aočna I9N, 2994 ia 205« ček. račun: Ljntv Ijana it. 10.610 ia I0."M9 za inseratei Sarajevo 4tv. 7*565 Zagreb štv. V).0U, Praga-Dunaj 24.71' U pr u v a: Kopitarjeva 6. telefon 2V98 izhaja vaak dan zjutraj. razen ponedeljka ia dneva po prazniku Jugoslovanska radikalna zajednica Preteklo je komaj dobrega pol leta, kar se je pričelo s snovanjem jugoslovanske radikalne za-jednica, ki naj bi kot trdno organizirana stranka postala nositeljica demokratičnega režima v Jugoslaviji. Delo na tej novi politični formaciji je šlo izredno uspešno od rok. Po šestih rrfesecih so snovatelji, člani in prijatelji JRZ doživeli zadoščenje in veselje, da je stranka na občnem zboru, ki so se ga udeležili delegati iz vse države ob letošnjih binkoštih, dobila tudi svoje svobodno izvoljeno predsedstvo, dalje izvršilni in glavni odbor, Iako da je za nemoteno in redno delovanje stranke preskrbljeno Nova stranka je po svojem vodstvu kakor po ljudskih masah, ki jih vključuje — zaenkrat v glavnem dedinja bivših srbskih radikalov, bosanskih muslimanov in Slovenske ljudske stranke, torej tistih strank, proti katerim je bil diktatorski režim JNS v glavnem naperjen. Podobno usodo je s temi strankami pod diktaturo delilo tudi hrvatsko kmečko politično gibanje, ki je krivičnost in nasilnost fašističnih samodržcev moralo v posebni meri izkusiti. Ako se danes mase hrvatskega naroda še ne nahajajo v isti fronti in ramo ob rami s slovenskim in srbskim demokratičnim pokretom, ni temu morda vzrok kakšno trenutno nesoglasje med Belgradom, Sarajevom, Ljubljano in Zagrebom, kakor v grenkobi in zagrenjenosti ter razočaranjih, ki jih je fašistični režim zapustil v teku let v duši hrvai-s'kega naroda. Toda očitno je dejstvo, da je že danes, po nekaj mesecih strpljivega JRZ političnega k ur z a v državi atmosfera med sprtimi brati vendar neprimerno lažja, kakor pa še pred enim letom. Smo na tem, da se polagoma vendar skušamo razumeti in spoštovati, kar ima vsak svoj-skega na sebi. Prvi korak do sporazuma pa je medsebojno spoštovanje in priznanje. Kakšen je torej položaj, ki ga nova politična tvorba JRZ zavzema v našem političnem življenju? Njen značaj gotovo v veliki meri označuje program, ki ga izpoveduje. Toda, povejmo po pravici: programi vseh strank po svetu so danes že približno enaki. Mnogo važnejše, kot pisana črka, je za kako politično gibanje njegovo delo in pa nasprotje, ki ga to delo na levo in desno ustvarja. Če gledamo delo sedanje vlade, v kolikor je izraz JRZ, vidimo, da se proli njemu dvigata dve izraziti bojni fronti: na desni fašizem in na levi marksizem oziroma komunizem. Toda jo more biti le kolektivna označba za miselnost, za dela, ki preveva tabora levo in desno od JRZ, ki pa nikakor nista enotna, nista organizirana, sta razcepljena v mnogo skupin in skupinic, in si označbe »fašizem« in »komunizem« po večini niti oficijelno ne nadevata, čeprav v tem smislu ravnata. Desničarske skupine s fašistično ideologijo o totalitarni državi, vsemogočni strankarski diktaturi, z monopolizacijo patriotizma, z absolutno antidemokratienostjo in samodrštvom velekapitala — so še vedno zelo vidne. Ne po svojih pristaših med narodom, za katerega se nikdar niso veliko brigale, ker so ga v srcu prezirale in se čutile vzvišene nad njim, ampak vidne so zaradi drugih okoliščin. Predvsem so te siruie in skupine bile dolgo lei na vladi in imele izključno besedo v državnih poslih. Imele so možnost in časa dovolj, da so po vseh važnejših mestih namestile svoje pristaše-uradn.ike, ki so po veliki večini še danes na svojih mestih Kot preostanek strankarske diktature je ostal močan sediment teh ljudi v skupščini in posebej v senatu, kjer se z vsemi močmi trudi, da zavre razmah demokratičnega režima in daje mnogo prilike, da se o njeni govori in piše. Zastopstvo, ki ga ima fašizem v zakonodajnem predstavništvu, ni v nikakem razmerju z dejansko brezpomembnostjo te stranke med ljudstvom. Nadalje je naš fašizem denarno krepak in močno podprt. Samo v glavnem odboru JNS sedi po ugotovitvi »Samouprave« nad ducat milijonarjev, nekateri so tudi večkratni milijonarji. Znane so odlične zveze te družbe z kapitalom, domačim in tujim Kdor se podrobneje zanima, naj prouči le sestavo raznih d d v državi, pa mu bo politična skrivnost iniegralistov in unitaristov razodeta in povsem razumljiva. Razen tega razpolagajo, vsaj v Sloveniji, s precej močnim tiskom, ki sicer ne kaže vedno vseh kari, da se ne zameri čitatelistvu, svoje prave barve pa vendar ne skriva. Tako lahko rečemo, da fašistična ideja, ki jo te skupine zastopajo, IRZ ni nevarna, ker jo ves narod brez razlike odklanja; toda nositelji te ideje tudi danes zaradi usodne preteklosti ne politično ne gospodarsko še niso brez pomena. Nasprotnik JRZ je tudi komunizem že zaradi tega, ker je sovražnik demokracije. Njegov glavni zaveznik je gospodarska stiska, ki jo spretno izrablja v svoj prid. Voda na njegov mliri pa je bila tudi slaba uprava, pomanjkanje socialnega čuta, korupcija in krivice, ki so se zlasti pod prejšnjim režimom ljudstvu godile. Predsednik dr. Stojadinovič jc v svojem govoru omenil naravno bogastvo Jugoslavije. Tisti režim in tista vlada, ki bo razumela to bogastvo noše zemlje uporabiti čim boli v prid delovnih ljudskih množic — ker te so nosilec države — ne bo le trajno utrdila svojega režima, temveč bo tudi vzela najučinkovitejše netivo komunistični propagandi. Med taborom fašizma in taborom komunizma je naraven položaj JRZ v STedini, s čimer je njena pot ostro .opredeljena napram obema skrajno-stima. Po našem pojmovanju je JRZ po eni strani konservativna stranka, ker trdno drži na tradi-ciiah naroda z njegovo nacionalno dinastijo, pošteno voljo spoštovati skupno narodno preteklost z izrazitimi narodnimi osobinami, ki so nas vodile v skupno nacionalno državo in ki nas usposabljajo, da tej državi damo tudi vsem sestavnim delom odgovarjajočo vsebino, pa naj gre že za splošno kulturna, verska ali gospodarska vprašanja. Mimo tega pa vključuje stranka tudi v sebi elemente, ki jih naš čas zahteva od napred-nega političnega gibanja Pred vsem hoče voditi ljudsko politiko in svoje težišče postavlja med narod. Dolgo se jc med nami o narodu govorilo le za zeleno mizo, ne da bi ga kdo tudi vprašal, kako sam misli in čuti. Demokracijo je fašizem proglasil za preživelo politično obliko. ]RZ pa hoče voditi ljudsko politiko, io se pravi, v pra- Moskva siti k spravi z Italijo ... da prepreči zvezo italijanskega in nemškega fašizma Ribbentrop v Londonu — Schuschnigg v Italiji Pariz, 3. junija. Vsa francoska javnost je presenečena zaradi naglega odpotovanja znanega gospoda von Ribben-tropa v London. Oficiozno se Označuje kot namen tega potovanja podpis letalske pogodbe med Anglijo in Nemčijo, o kateri se že dolgo govori, da bi se morala skleniti kot dopolnilo k pomorskemu sporazumu med Anglijo iu Nemčijo. V resnici pa gre, kakor je prepričana vsa Francija, za diplomatično potezo oziroma intrigo Nemčije, ki hoče Francijo izolirati. Potovanje Ribbentropovo je namreč bilo sklenjeno istočasno, ko je avstrijski kancler Schuschnigg na splošno presenečenje vse svetovne diplomacije odletel v Italijo na sestanek z Mussolinijem. Brez dvoma je to stvar, ki se je zgodila na pobudo bodisi Mussolinija bedisi Hitlerja in ki ima namen, postaviti sankcionističnemu bloku nasproti sodelovanje med Italijo, Nemčijo in Avstrijo, pri čeme naj bi se zavarovala neodvisnost Avstrije vsaj v neki minimalni meri moeoče z Otonom Habsburškim na čelu. Gotovi znaki kažejo na to, da so se nemški fašisti s to idejo spoprijaznili vsaj začasno, dokler ne bi prišel trenutek, da Nemčija Avstrijo pogoltne. Zaenkrat gre za zvezo, ki naj s pomočjo Anglije doseže odpravo sankcij in nek splošen političen sporazum, pri katerem bi Franciji bila do- deljena vloga pasivnega gledalca, ki bi moral mirno tn>eti svojo lastno degradacijo. Značilno je, da se v tem gledanju ujemata velekonservativni >Temps« in velekomunistična »Humanite«, ki nadaljuje svojo akcijo za spravo z Italijo. Komunistični poslanec Peri pravi v uvodniku »Humanite«, da sankcije niso več poglavitni problem Evrope. Poglavitno vprašanje je, ah se bo ohranila tista zveza velesil, ki jamči za kolektivno varnost in mir v Evropi, katere glavna os sla Pariz in Moskva. Mi imamo opraviti, pravi komunistični poslanec, z ognjeni, ki je že pogašen, in z ognjem, ki lahko izbruhne. Po-gašeni ogenj, to je abesinsko vprašanje. Mi srčno želimo, da bi se neodvisnost Abesinije vzpostavila. Toda nihče nc ve povedati, na kakšen način. Na drugi strani pa vidimo, da se snuje blok nemškega in italijanskega fašizma. Če bi Ženeva vztrajala na sankcijski politiki, bi stali pred najnevarnejšo alianco, ki bi presegala celo svoječasno sveto alianco po Napoleonovem padcu. Naloga Francije je zato jako kočljiva. Na eni strani ne sme odobriti nasilja, ki se je zgodilo v Afriki, na drugi strani pa mora preprečiti »sveto alianco dveh fašizmov«, pomnoženo z avstrijskim »stanovskim« fašizmom. »Humanite« sicer ne pravi naravnost, da bi bilo treba sankcije ukiniti, vendar pa iz njenih iz- vajanj ni mogoče potegniti drugega zaključka. Enako kakor komunistično glasilo piše meščanski »In-transigeant«, da ne omenimo »Tempsa«. Ta meščanski list pravi, da Ribbentropova pogajanja v Londonu zopet obračajo oči Francije na Porenje, ker bi nov sporazum med Londonom in Berlinom imel za posledico, da bi bila ogrožena ne samo vzhodna meja Francije, ampak tudi njena jugovzhodna meja. Zato je treba na vsak način najti kakšen kompromis z Italijo, ker bo inače Francija popolnoma osamljena in bi njeno vlogo v evropskem koncertu prevzela Italija s pomočjo Anglije in Nemčije. Pomorski sporazum med Poljsko in Anglijo London, 3. junija. Tekom včerajšnjega popoldanskega sestanka med poljskimi in angleškimi mornariškimi strokovnjaki je prišlo do načelnega sporazuma v vprašanju sklenitve dvostranskega pomorskega sporazuma. Besedilo te pogodbe posnema dejansko vsebino londonske pomorske pogodbe med | Anglijo, Francijo in Ameriko. Sedaj bo izdelano l končno besedilo pogodbe, ki bo predloženo vladi v 1 Varšavi. Leon Btumova vtada Pariz, 3. junija b. Nihče še ne ve, kako bo sestavljena nova francoska vlada, vendar pa so se pričele širiti govorice, da bo bodoča frai^oska vlada sestavljena takole: predsednik vlade Leon Blum, državni podtajnik v ministrskem predsedstvu Marc Dormoy, ministra brez listnice Chautemps in Paul Faure, zunanji minister Delbos Yvon, trije državn' podtajniki: za kolonije Moutet, za francoska področja v Sredozemskem morju Vienot, za zunanje posle Francois de Tessan, pravosodni minister Violette, finančni minister Auriol, minister za pokojnine Rigieri, notranji minister Salengro, za narodno obrambo Daiadier s tremi državnimi podtajniki in sicer za vojsko Ricard, za letalstvo Cot in za mornarico Hamillon, prosvetni minister Zay, podtajništvo za higi-jeno in zdravje še ni zasedeno, za šport pa je določen Lagrange, resor za umetnost tudi ni zaseden, za zdravstvena raziskavanja gospa Fouriette, za mladinsko vzgojo gospa Lacorde, neodvisno podtajništvo za skupnost narodnega dela (solidarite na-tionale); Blanchot, gospodarsko ministrstvo Spinas^e z državnima podtajnikoma za pošto in brzojav Jardilliere. za rudarstvo pa Ranadier, prometno ministrstvo Grimpier, trgovinsko ministrstvo Tassot, za državnega podtajnika Yautey, poljedelski minister Monet. Delavstvo pa stavka Pariz, 3. junija b. Stavkovni pokret v Franciji se vse huje širi. Preteklo noč so zasedli delavci nad 200 tovarn. Število stavkujočih je že prekoračilo 100.000, ki pa še vedno raste. V zvezi s tem so se danes dopoldne pričele širiti trdovratno vesti, da bo v Parizu proglašena generalna stavka. Stavkovno gibanje se z neznansko naglico širi po vsej Franciji in bo bržkone prišlo do generalne stavke. Delavci so v teku včerajšnjega večera in včerajšnje noči zasedli celo vrsto tovarn, v katere ne puščajo nikogar. Delavci so mirni in se izogibajo vsakemu spopadu, poškodbam in nasilju. Osnovane so številne delavske straže, ki pazijo, da ne Dunajska vremenska napoved: vdor mrzlega zraka z dežjem in zelo hladno. Zemunska vremenska napoved za 4. junij. Oblačno na zapadu, vedro na severu. Temperatura bo malo naraslla. Sonce izide ob 3.54 in zaide ob 19.50. pride nikjer do kalitve miru. Tem stražam se delavstvo nadvse disciplinirano pokorava. V vsem se vidi srečna roka organizatorjev, ki znajo ogromne množice delavstva obvladati brez posebnega na p Pogajanja med delodajalci in zastopniki delavstva se neprestano vodijo ob intervenciji ministra javnih del, toda doslej niso rodila prav nobenega uspeha. Delodajalci zahtevajo predvsem jamstvo, da delavstvo ne bo izkoriščalo novonastalega političnega položaja v Franciji in da bi potem vsakih nekaj tednov prišli z novimi zahtevami, ki bi ogrožale delo v tovarnah. Nasprotno pa zahtevajo delavci od delodajalcev večjega jamstva, da bodo spoštovali sporazum, ki bo eventuelno sklenjen v sedanjem sporu. Davi so se pričele širiti vesti, da se že dela na organiziranju generalne stavke, ki naj bo uvod za prevzem oblasti po Leonu Blumu. Seveda se te vesti iz krogov socialistov energično zanikajo. Desničarski tisk je že pričel streljati in spuščati članke, v katerih trdi, da socialisti, združeni s komunisti, organizirajo generalno stavko, da bi mogli izvesti glavne cilje svojega programa, namreč, da prevzamejo industrijo v svoje roke, ko dokažcio, da med delavci in delodaialci ne more priti do sporazuma. Vlada je še vedno zelo rezerviran« in sedanji predsednik vlade Sarraut očividno ne želi storiti prav ničesar za likvidacijo današnje stavke ter hoče prepustiti ureditev tega vprašanja Leonu Blumu, za katerega smatra, da bo imel večjo avtoriteto pri delavskih množicah. Na vse zahteve de-dajalcev, naj vlada izvrši svojo dolžnost in očisti tovarne od delavcev, je dala vlada negativne odgovore. Vlada ne želi dati na razpolago v ta namen niti policije, niti mobilne garde, ker se zaveda da bi to dovedlo do prelivanja krvi in cele vrste socialnih nemirov v vsej državi. Tudi na deželi se stavkovno gibanje širi zelo naglo in se mu pridru žujejo delavci vseh panog industrijske delavnosti Schuschnigg pri Mussoliniju Vsled Hitlerja ali radi Otona? Dunaj, 3. junija. Dobropoučeni krogi trdijo, da se bosta Mussolini in Schuschnigg sestala v četrtek in petek na posestvu predsednika italijanske vlade v okolici Bologne. Iz zaupnega vira se izve. da je inicijativo za ta sestanek dal avstrijski kance-lar Schuschnigg, ki želi. da bi prišel osebno v stik z Mussolinijem po ukinitvi dualizma v Avstriji, posebno pa zato, da dobi od njega pojasnila o točnem stanju sedanjih odnosov med Rimom in Berlinom. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je prispel snoči v Viarreggio. V poučenih italijanskih krogih smatrajo, da se bo po vsej priliki sestal z Mussolinijem. Potovanje dr. Schuscluiigga v Rim je vzbudilo v pariških krogih veliko zanimanje. »licho de Pariš* priobčuje s pridržkom poročilo, da bo dr. Schuschnigg skušal pridobiti Mussolinija za vrnitev Habsburgovcev na avstrijski prestol. List pristavlja, da Italija po vsej priliki nikakor ne bo pristala na restavracijo v kakršnikoli obliki, ker je bila njega glavna pridobitev v svetovni vojni ta. da je odstranila habsburško dinastijo. Kaos na Kitajskem Japonska vlada v Mongoliji London, 3. junija. V kitajski republiki je zmeda dan na dan večja. V severnem Kitaju sta st; v provincah Ho-pej in Čahar utrdili tako zvana -»avtonomna politična sveta«, ki sta nekaka namestnika bodočega »neodvisnega severnega Kitaja" pod japonsko kontrolo. Oba ta sveta imata svojega največjega nasprotnika v angleških in amerških družbah za produkcijo in trgovino s tobakom, ki imajo od kitajske vlade monopol v tej panogi. Te dni, ko bi morale družbe plačati upravama teh dveh provinc mesečne obroke za njihovo koncesijo, so izjavile, da teh vsot odslej ne bodo plačevale kakor doslej vem smlisu nacionalno politiko, ki nai v prvi vrsti zadovolji kmeta, delavca, obrtnika, to je delovne stanove, ki so organske sestavine našega naroda. Smer k nacionalni politiki je predsednik vlade nakazal tudi v svojem zunanjepolitičnem poročilu, kjer je izrecno poudaril, da hočemo v prvi vrsti zidati no sebe in no svoje narodne sile Ta nova politika pa absolutno predstavlja notranje zadovoljno Jugoslavijo v vseh delili in v vseh sestavinah. Kdor pozna politične razmere, bo uvidel, na kako silno važni politični preokretnici se nahajamo. Večina slovenskega naroda je že danes politično organizirana v JRZ. Ne le zaradi tega, ker je njen program zlasti po svoji socialni plati v mnogočem podoben programu bivše SI.SI ampak ludi zaradi tega, ker se Slovenci zavedajo, kolike važnosti je politično organiziran narod pod političnim vodstvom, ki je izraz ljudskega zaupanja. Slovenci smo majhen narod in kar smo dosedaj dosegli, smo dosegli s svojo strumno organizatornostjo Zato ic diktatorski režim predvsem razbil našo politično organizacijo in pregnal voditelje, da bi lažje ribaril v kalnem. Narod brez vodstva je čreda. Za napredek je potrebno vodstvo, ki se svoje odgovornosti pred narodom v polni meri zaveda, in nič ne bo škodovalo, če voditeljski princip v bodoče nekoliko bolj poudarimo. . Start |RZ je bil posrečen. Tudi je že dosedai slranka pokazala mnogo dobre volje in razumevanja za potrebe ljudstva Njena popularnost bo rasla po meri njenih dobrih del. Najtežje, kar jo čuka, je rešitev našega notranje-političnega in z njim v zvezi tudi gospodarskega vpraSanja. Cim boli se manjša pomembnost njenih političnih nasprotnikov, s tem večjo vnemo, upamo, se bo lotila sedanja teh perečih problemov, od katerih zavisi ne le naš notranji politični razvoj, ampak tudi usoda JRZ. provincijalni vladi, ampak direktno centralni vladi v Nankingu. Gre za nič manj kot 1 milijon dolarjev.* Deželni upravi obeh provinc sta inozemskim družbam odgovorili, da bosta, ako ne plačajo dolžne vsote, 'nemudoma zprli vse tobačne prodajalne ter sploh prepovedali vsako trgovino s tobakom v severnem Kitaju. Ta grožnja, za katero stoji Japonska, je jasno znamenje, da hočejo Japonci doseči v severnem Kitaju ludi finančno avtonomijo od Nankinga. ki ie svoje monopole prodal inozemreni. Angleži in Amerikanei pa hujskajo kitajsko vojaške oblasti, ki sc nahajajo v severnem Kitaju. naj bi se uprle Japoncem, ki pošiljajo čedalje več svojih sil v Tjeiu-in, Peking in ostale večjo kraje severa. Ta proti japonski pokret je dobil le dni netiv« posebno v dejstvu, ila so iz Tokia prišli japonski vojaški inšpektorji, ki so se meni nič tebi nič ustoličili v generalnem štabu 20. kitajske armade v Pekingu. Ta armada šteje vsega skupaj 197.700 mož, od katerih se nahaja 01.500 vojiikot v Hopejn, vkljufhši najmočnejši posadki v tej pr« vinci. ki se nahajala v Pekingu in Tjencinu. 10.0011 mož v faharju. 25.000 mož v Sujijann. 11.0110 mor v Šansiju in 57.200 mož v Santungu. Angleži ii Amerikami menijo, dn bi mogla tako močni' armada nudili učinkovit odpor .laponeoin. kojili gamizije v severnem Kitaju najbrž ne presegali 10.000 iln 15.000 mož. Japonci na drugi strani i/, javljajo, da njihovi nadzorniki nimajo nolienegi' drugega namena, kakor da kitajsko armado »re organizirajo.« Medtem ko se lo dogaja, so v Nankingu nI' (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.) 10 let predsednik Poljske Včeraj, 3. junija, je preteklo deset let, kar je bil izvoljen za predsednika poljske republike inž. dr. Ignacij Mošcicki, svetovno znan znanstvenik, tehnik, izumitelj, sin poljskega vstaša iz 1. 1868. ter sam član emigrantskih organizacij med vojno, Pilsudskega tovariš v emigraciji ter zvest izvrševalec njegove politike. Ponosna je lahko Poljska na tega svojega velikega sina, ki jo je proslavil pred svetom s svojim znanstvenim delom, ter ji zdaj že deset let nepretrgoma vodi usodo z redko državniško modrostjo, ne ozirajoč ae na levo, ne na desnč, irnajoč pred očmi le čast. slavo in blagor domovine. In veseli moramo biti tudi mi. prijatelji poljskega naroda, ko vidimo, da predstavlja veliko slovansko velesilo pred vsem svetom tako izrazita inteligenca praktičnega značaja iz področja tehnike, ki je danes gonilna sila razvoja in napredka. Predsednik Mošcicki, roj. 1. 1867, blizu Plocka, se je namreč že na študijah v Rigi specializiral za kemijo, na Kar je I. 1892. emigriral v London, kjer se je pojavil v društvu takratnih revolucionarjev Pilsudskega in prijateljev. Ta čas se je bavil še posebej z elektrotehniko ter je postal profesor freiburške teknike, vodja elektrokemijskega laboratorija. Rezultat teh izučevanj je bilo več izumov, ki jih je dal patentirati, t,er je na njih osnovi nastala prva tvornica v Evropi, ki je proizvajala koncentrirano kislino dušika po sintetični metodi. Prav tako je po njegovih uspehih nastala prva tovarna električnih kondenzatorjev z visoko napetostjo, ter pozneje — že na Poljskem v Javorzzni — prva tovarna azota, ki je še danes edinstvena na vsem svetu. Na podlagi teh znanstvenih uspehov je bil poklican n A politehniko v Lvov, kjer' je ustanovil poseben svetovno znan kemični inštitut. Po prevratu je bit Mošcicki glavni ravnatelj državnih tvornic dušikovih spojin v Chorzovvti ter je dobil častne doktorate v Lvovu in Varšavi. Ko je 1. 1925. napravil Pilsudski znani nekrvavi udar, je pozval svojega prijatelja in sode\avca prof. Mošcickega, da je kandidiral za predsednika, nakar so ga volilci izvolili ter je na tem mestu Se danes, po desetih letih odgovorne 6lužbe narodu. Ko se danes klanja ves poljski narod svojemu odličnemu voditelju, smo mi še toliko bolj veseli njihovega in njegovega jubileja, v kolikor tesnejše postajajo vezi, ki nas vežejo v novo prijateljsko sodelovanje v urejevanju evropskega miru. Prav v teh dneh smo z navdušenjem, ki je bilo res iskreno, sprejemali njegovega odposlanca, zunanjega ministra polk. Becka, zdaj 6iuo veseli, da moremo s prav tako iskrenostjo čestitati k častnemu življenjskemu jubileju samemu najvišjemu predsedniku poljske države, velikemu slovanskemu učenjaku in velike.mu državniku predsedniku prof. dr. in g. Ignaciju Mošoickemu ter mu zaklieati iz srca: Niech žyje pan Presydent! Niech žyje 1'olskal Belgrad, 3. junija, m. Oh priliki- proslave 10-letnice, odkar je bil izvoljen za predsednika polj-ske republike g. Mošcicki, je danes popoldne pri- ; 1 redil v prostorih poljskega poslaništva poljski poslanik Dembicki s soprogo velik sprejem, na ka- j I terega so bili povabljeni tukajšnja poljska kolonija, j članstvo Jugoslovansko-poljske lige in prijatelji poljskega naroda. Čajanki na poljskem poslaništvu so prisostvovali tudi vsi člani diplomatskega zbora. Delavski neredi v Belgradu Belgrad. 3. jun. Zaradi izgredov, ki jih je priredilo stavbeno delavstvo v nekaterih krajih mesta vsled nastopa delavcev po sklenjenem sporazum« med zastopniki stavbinskega delavstva in zastopniki delodajalcev po posredovanju socialnega ministra, je nocoj mestna uprava Belgrada izdala naslednji komunike: _ »Kljub temu, da je bila med stavbinskim delavstvom in delodajalci podpisana pogodba o ureditvi tako spornih odnosov glede zvišanja delavskih mezd kakor tudi glede določitve delovnega fasa, se vendar del delavstva ni hotel vrniti na delo na pobudo nekaterih hujskafev, ki jim ni do reda in dela in ki še stavkajo. Pa ne samo to: Gotove skupine stavkajočih delavcev so hotele tndi fizično napasti one delavce, ki želijo delati, z namenom, da jih ovirajo pri delu ter sploh odvrnejo od posla. Zaradi tega je prišlo na nekaterih krajih do izgredov, vsled česar so varnostni organi po svoji uradni dolžnosti morali intervenirati. Uprava mesta Belgrada je po zak .nu po-irana, da na svojem področju vzdržuje vzoren red in mir in da vsakemu državljanu zagotovi svobodno delo. Ona za to nosi tudi pred zakonom odgovornost. Zaradi tega sc opozarjajo (ako delavci kakor tudi nameščenci, da uprava mesta Belgrada na svojem področju ne ho trpela nobenih neredov in ne bo dopustila nobenih groženj, še manj pa fizičnih napadov delavstva proti delavstvu, ki hoče delati, in bo proti vsem onim, ki bodo skušali ovirati delavce pri njihovem delu in ki jim bodo grozili ali jih izzivali in hujskah na kakršnekoli nerede ali pa. ki hodo vznemirjali meščanstvo, postopala najstrožje po zakonu.« Pogodba stavbinskega delavstva Inšpekcija za delo za mesto Belgrad, Zemun in Pančevo j« izdala ob stavki gradbenih delavcev Jtole uradno sporočilo: 28. maja t. 1. sklenjena kolektivna pogodba med zvezo gradbenih delavcev, podružnico Belgrad-Zemun, po eni strani, in zvezo združenja Jugoslovanskih gradbenikov, Belgrad, po drugi strani, ureja uradno razmerje, pravice in dolžnosti delavstva m delodajalcev pri poslopjih v Belgradu in Zemunu: Čl 1. Delovni čas gradbenih delavcev je 10 ur, in sicer od 7. do 12. in od 13. do 18. vsak delavnik, v sobotah pa od 7. do 12. in od 13. do 16. Nočno delo se plača 100% normalnega dela in se dela v premenah. Nadurno delo se lahko v izjemnih primerih vrši od 18. do 20. ure in sicer samo P" be-toniranju. To nadurno delo se plača s 50/o več brez glave ali pa imajo kakšne načrte, katerih nočejo izdati. Najverjetneje je. da nekateri kitajski vladni krogi mislijo na kompromis s komunističnimi četami, ki so v zadnjem času zopet lelo delavne r provincah Šansiju in Sensiju, ki brez dvoma operirata po nalogah iz Moskve. Ker pa Japonci s to možnostjo že zdavnaj računajo, »o zasedli železniško progo iz Mukdena do Pekinga, po kateri neprestano pošiljajo vojaške oddelke v Tjencin in Peking. Japonski trgovci v severnem Kitaju pa so s svojimi lastnimi sredstvi organizirali velik avtopark. da bi bil japonskim četam v slučaju potrebe takoj na razpolago. Ne bosta pretekla dva tedna, ko bodo Japonci zasedli ves severni Kitaj na miren način, ali pa stojimo pred krvavimi dogodki, ako bi kitajske armadne sile na severu v resnici »tihi« japonski invaziji nudile odpor. Avtonomna vlada južnega Kitaja v Kantonu je izdala manifest, v katerem ostro napada Can-kajšeka oziroma nankinško vlado, ker se premalo upira Japonski. V manifestu nekateri med vrsticami naravnost berejo očitek, kakor da Cankajšek na tihem z Japonci sodeluje. Vendar pa to tolmačenje i?e utegne biti popolnoma pravilno, ampak je protest kantonske vlade najbrže le izraz ogorčenja nad čudnim potekom dogodkov na severnem Kitaju, kjer dozdaj japonska invazija nI našla nobenega omembe vrednega odpora. Seveda je treba vpoštevati, da se mora kitajska vlada hraniti pred Mongoli in pred tistimi kitajskimi oblastniki v •evernem Kitaju, ki jih je Japonska pridobila zase. V Tjencinu samem so Japonci ic danes po-r *opovke v Instrumentnlm obliki (,plofi*n)Jn.M Klavirski koncerl Marjana T/ipovfika 91.IS Ruske opere (Radi i«ki orkester) Napoved tr.nn. vremnn»kn na- TK.vod, porodila, objavo sporeda 22.1.5 Plenila (rlasba — i ura Radijski Sum, povake vložke poje (f. Pra«o ZaRar. Drugi programit fiETRTBK, 4. Junija. Reiprarl I: 30.00 Mmurim koncert 21.30 Židovske pesmi ai.OO Narodne pesnil — rtrtarnil II: 14.05 Tlravovo predavanje .Boknljnka mornarica' - Zapreb: 31.UA Prenos ir. neluTada 22.15 Mau-doHusfcl kvartet — Dunaj: 30.05 Filmski Slnsrerji na d v oh klavirjih 31.25 MeliKlra.nin.tiCn!' lira 23.05 Plesna (rlasba - niirilmpcSta: 20.15 Orktwter ln klavir 22.0fi r'i«nn*ka srlasba 2M 00 PloA.V - Trst-Milan: 17.15 Potjo 20 50 Pietrijeva opereta Doret.ta , nalo pleiSna trlaMia Rim tiari: 17.lf' Komorni koncert 30.4« Olzrtova opern Ix>voi biserov Prarta: 19.55 Orkestralni in zborovski konoert 2«. Ml firra 21.50 PloSče 22. IS I>ahka Kla*ha — Bratislava: 20.55 Koncert ?,born Hlahol 11.15 Sketh Vir zdravja 21.!» Klavir 32.30 Lahka glnsbn - l'nr-fara: 20.00 l.abka »lnsba tn ploSiV 21.0(1 NVnrtheimove pcsni>i 21.30 Mo'/.arU>v klavirski kvartet I Dr. Anton Korošec med slovenskimi delegati JRZ Belgrad, 3. junija, m. Na čast slovenskim delegatom JRZ, ki so prisostvovali strankinemu kongresu dne 1. in 2. junija v Belgradu, je priredil snoči podpredsednik glavnega odbora JRZ dr. A. Korošec prijateljski sestanek, ki je potekel v nadvse prisrčnem razjioloženju. Ob prihodu dr. Korošca na ta gestanek so mu navzoči delegati in poslanci JRZ priredili dolgotrajne tople ovacije. Danes je večina delegatov JRZ iz Slovenije ostala še tu' in intervenirala pri posameznih ministrih za potrebe dravske banovine in tistih krajev, kjer so delegati doma. Tako so se med drugimi oglasili: g. J a n c iz Radovljice pri ministru za gozdove in rudnike in pri finančnem ministru, g. Nema-n j i č pri ministru za socialno politiko, pri kmetijskem in gradbenem ministru, g. š k u 1 j pri ministru za socialno politiko, pri prosvetnem in pri ministru za gozdove in rudnike, dr. K u lovec, dr. Leskovar in g. Kranjc pri prosvetnem, pravosodnem, prometnem in pri ministru za gozdove in rudnike, g. Š t r c i n pri ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje in pri ministru za gozdove in rudnike. Dr. K u lovec in dr. Leskovar sta pri prosvetnem ministru predvsem posredovala radi reaktivacije vseh onih profesorjev^ ki jih je prejšnji režim pometal na cesto. Vsi delegati JRZ, kakor tudi večina poslancev, ki so istotako intervenirali pri posameznih ministrih za potrebe svojih krajev, so bili tekom današnjega dne sprejeti tudi pri obeh slovenskih ministrih. Zvečer jih je sprejel predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Ob tej priliki so slovenski delegati JRZ predsedniku vlade razložili potrebe dravske banovine. Z večernim vlakom se vračajo v Slovenijo. Na tabor v Mengšu Belgrad, 3. junija, m. Na velikem slovenskem taboru, ki bo dne 7. junija v Mengšu v spomin majniške deklaracije in v spomin proslave 60 letnice dr. Antona Korošca, bodo prišli tja tudi član direktorja glavnega glasila JRZ, »Samouprave«, tajnik glavnega odbora JRZ gosp. Franc S m o d e j in minister za gozdove in rudnike Ojura Jankovič. Osamljeni Jeltič Ilija. Mihajlovič, eden izmed glavnih podpornikov Bogoljuba Jevtiča, je izstopil iz Jevtičevega kluba in prekinil vsako politično sodelovanje z B. Jevtičem. Oživljena „Štampa" Belgrajski dnevnik »Štampa« bo. kakor nam poročajo, začel ponovno izhajati. Svojčas ga je izdajal konzorcij, v katerm je bil tudi Ilija Mihajlovič in njegov zet dr. Jevremovič, ki ie bil obsojen v našičkem procesu. Glavni urednik tega lista bo Radoje Markovič, kateremu je neka znana banka proti hipoteki na njegovo imetje dala kredit v vsoti 900.000 Din, obenem pa je dala garancijo do vsote 1,000.000 Din za rotacijo tega oživljenega belgraj-skega dnevnika. Odlikovani orožniki Belgrad, 3. junija m. S kraljevim ukazom so odlikovani z zlato kolajno za vestno službovanje orožniki naredniki-vodniki Jurij Mavračič in Josip Kogej ter naredniki Franc Skok, Josip Sušnik, Avgust Lah, Jože Dobrovoljc in Franc Bizjak. Osebne vesti Belgrad, 3. junija, m. S kraljevim ukazom so postavljeni: v poštno ministrstvo dr. Janko Tav-zes, svetnik IV. pol. skup. 2. stopnje, dosedaj na poštnem ravnateljstvu v Zagrebu; na ravnateljstvo za P. t. t. v Ljubljani Vladimir B a j u k , višji pristav VII. pol. skup. v Novem Sadu; na poštni urad Ljubljana II. Mirko Grošelj, višji kontrolor VI. pol. skup. na poštnem uradu Maribor II.; na poštni urad v Ptuj Marija Mozetič, višja kontrolorka VI. pol. skup. v Murski Soboti. Belgrad, 3. junija, m. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike so napredovali: pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za pomožnega knjigovodjo v IX. pol. skup. Julijan Grum, dosedanji uradniški pripravnik IX. pol. skup. na istem glavarstvu; za arhivarskega uradnika v VIII. pol. skup. v Zagrebu: Vilko Lovrenčič, dosedanji arhi-varski uradnik IX. pol. skup. 1. periodskega po-viška, pri ravnateljstvu državnega rudnika v Zenici za rudarskega pristava VIII. pol. skup. ing. Zdenko Kukar, dosedanji uradniški pripravnik VIII. pol. skup.; za [»možnega tehničnega mani-pulanta IX. pol. skup. pri istem ravnateljstvu Ivan Juvan, dosedanji uradniški pripravnik X. pol. slwp. istotam; pri ravnateljstvu državnega rudnika z Brezi za knjigovodjo VIII. pol. skup. Viktor Kopač, dosedanji pomožni knjigovodja IX. pol. skup. prvega periodskega poviška. Pri ravnateljstvu državnega rudnika v Banjaluki je napredoval za pomožnega tehničnega manipulanta X. pol. skup. Viktor Blah, dosedanji uradniški pripravnik X. skup.; za pomožnega tehničnega manipulanta X. pol. skup. pri prometni upravi v Maslo-varih Anton Napotnik, dosedanji uradniški pripravnik X. pol. skup. istotam; pri ravnateljstvu državne železarne v Varešu je napredoval za pomožnega skladiščnika VIII. pol. skup. Viktor 1'enc, dosedanji pomožni skladiščnik IX. pol. skup. 2. periodičnega jx>viška; pri ravnateljstvu državnega rudnika v Ugljeniku za pomožnega skladiščnika IX. pol. skuj). Ivan Kestler, dosedanji pomožni skladiščnik X. pol. skup. periodičnega poviška; pri ravnateljstvu državnega rudnika v Vrt-niku za pomožnega tehničnega manipulanta VIII. pol. skup. Rudolf Lesjak, dosedanji pomožni tehnični manipulant IX. pol. skup. t. periodičnega poviška; pri ravnateljstvu državnega rudnika v Velenju za pomožnega tehničnega manipulanta IX. pol. skup. Ivan Valenta, dosedanji uradniški pripravnik IX. pol. skup. istotam. Shubl zadovoljen Dunai, 3. junija. A A. Korbiro poroča: Današnja »Reichspost« objavlja izjavo upravnika dunajske policije in predsednika mednarodnega odbora za kazensko, policijo dr. Skubla, ki se zelo sim- Eatično izraža o belgrajskem sestanku tega odbora, »r. Skubl poudarja izredno prisrčen sprejem, ki so ga bili deležni delegati v Belgradu. Dalje naglasa jx)zornost, ki sta jo delegatom izkazala predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec. Upravnik policije dalje [»udarja-, da je delegate blagovolil sprejeti v avdijenci Nj. Vis. knez-namestnik Pavle. Na kraju predsednik mednarodnega odbora za kazensko policijo pravi dobesedno: Tudi sam potek belgraj-skega zasedanja je bil izredno skladen in je popolnoma odgovarjal gostoljubnemu sprejemu, ki smo ga našli v Belgradu. Neguš v Londonu ... London, 3. junija, c. Skoraj na minute istočasno, kot je prišel Badoglio v Rim, se je v Sout-hamptonu izkrcal neguš Haile Selasije. Ker bo neguš v Angliji bival ineognito, ga ni nikdo sprejel iu jx>zdravil. Že navse zgodaj so se pričele zbirati množice okoli vile arabskega trgovca Ca-darie, da bi videle neguša, ki pride danes v London. Pričakujejo se velike manifestacije za abe-sinskega cesarja. Že v luki Southampton so množice priredile negusu burne ovacije. Razna društva, rned katerimi je bilo tudi društvo črncev in angleško društvo za Zvezo narodov, pa so poslala svoje delegate, da pozdravijo abesinskega cesarja, ko stopi na angleška tla. Cesar Haile Selasie bo bržkone prosil, da gn sprejme Eden, Baldwin in tudi sam angleški kralj. Italijanske izgube v Abesiniji Rim, 3. junija. AA. (DNB) Po najnovejših uradnih podatkih znašajo izgiibe italijanske vojske v abesinski vojni 2313 mrtvih, od tega 1009 oficirjev in vojakov, ki so od 1. januarja 1935 do konca maja 1936 umrli za nalezljivo boleznijo ali Zaradi nesreč. V tem številu je tudi 31 izginulih vojakov. Seznam izgub v končni fazi vojne od srede aprila do konca maja 1936, ki je istočasno izšel, je 422 mrtvih, od tega 306 vojakov, ki so umrli za boleznijo ali zaradi raznih nesreč. Celokupne izgube domačinskih čet med abe-sinsko vojno znašajo 1593 mrtvih, od tega 556. ki so padli od srede marca do konca maja 1986. Izgube delavskih oddelkov, ki štejejo po najnovejših podatkih 110.000 mož, znašajo 453 ljudi, ki so umrli zaradi nesreč ali bolezni. Nove volitve v Belgiji? Bruselj, 3. junija, b. Vandervelde je že pričel pogajanja s predstavniki posameznih strank na podlagi želja, ki jih je tekom včerajšnje avdijence izrazil kralj Leopold. Splošno se smatra, da je bila ta avdienca Vanaervelda pioskus, da se bivši ministrski predsednik van Zeeland nagovori, da sprejme mandat za setavo nove vlade. Ce bi van Žeeland končnoveljavno odklonil mandat, bo bržkone ogrožena sedanja koalicijska vlada in bo treba novo vlado sestaviti na jx>f>olnonia drugih temeljih. Obstoji celo možnost, da pride do vladne manjšine, ki bo končala v čim krajšem času najnujnejše poslr ter razpisala nove volitve, ki naj bi omogočile zo pet sestavo vlade, ki bo imela večino. Šahovske tekme Berlin, 3. junija. AA. DNB poroča iz Moskve: V 14 kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Flohr premagal Laskerja, Botvinik pa Kana. Par-. ti j« Capablanca—Levenfiš, Rjumin—Ragozin in Eli-skases—Lilienthal so bile remis. Stanje po 14. kolu: Capablanca 10 točk, Botvinik 9 točk, Flohr, Ragozin, Lilienthal 7 točk, Levenfiš, Eliskases 6 in pol, Kan, dr. Lasker 6 točk, Rjumin 5 točk. Belgrajske vesti Belgrad, 3. jun. m. Finančni minister dr. Dušan Letica je s svojim odlokom odobril tovarni Vojnovič & Co., industrijskemu podjetju, Ljublja-na-Vič, zgraditev tovarne kvasa v Ljubljani s tein, da ta tovarna nima pravice izdelovati špirita. Belgrad, 3. junija, m. Davi je tu umrl po daljši in težki bolezni artiljerijski brigadni general v pokoju, Milan Atanackovič, sin bivšega generala rn ministra Jovana Atanackoviča. Belgrad, 3. junija m. Združenje monopolskega uradništva je imelo te dni v Belgradu občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika tega združenja Vladimir Guteša. Belgrad, 3. junija, m. Uprava mesta Belgrada je kaznovala tukajšnjega industrijalca Vojislava Ni-količa na 20 dni zapora radi tega. ker je pred j)ar dnevi povzročil težko avtomobilsko nesrečo, pri kateri je zgubil življenje znani športnik Dragan Jovanovič, katerega so danes pokopali na noveni pokopališču, in pri kateri je dobila lažje poškodbe slovenska služkinja Terezija Mlinarič. Proti Niko-liču je uvedel preiskavo tudi državni tožilec. Novi grobovi Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je Vsemogočni danes poklical k sebi gospo Almo Stupica, roj. Erhovnic v 56. letu njene starosti. Pokoinica je bila blaga in splošno spoštovana gospa. Bila je globoko verna in pobožna ter velika dobrotnica reve-žev. Vse svoje moči in sile je posvetila samo bla-gru svoje družine in je lepo skrbela za svoje otro-Ke. Pokojnica je mali spoštovanega odvetnika dr. Marjana Štupice iz Sv. Lenarta. Pogreb drage rajnke bo v jvetek 5 .t. m. ob lč na farno pokopališče pri Sv. Lenartu. Naj piočiva v miru! Svojcem naše iskreno sožalie! / Mednarodna katoliška propaganda v Ljubljani — ali ne? Večkrat se sliši, da je Ljubljana premajhna za tako veliko stvar. Nič premajhna! V Ljubljani je mnogo katoliške inteligence, posebno mnogo znanja jezikov, razmeroma več, kakor po mestih velikih narodov. Ce ta inteligenca hoče razumeti potrebo, lepoto in veličino ideje »Regnum Christi« in pri tem nekoliko pomagati, bo iz tega lahko neka) lepega in velikega. Ce hočete, Ljubljana lahko postane sedež najlepšega gibanja na svetu: da bi Bog kraljeval na zemlji. To bi dalo naši mali Ljubljani in vsej Sloveniji tudi lep ugled pred svetom. Ugled sicer ni motiv, iz katerega bi smeli delati za Boga; vendar pa je vsako mesto in vsaka dežela za svoj ugled zelo skrbljiva. Drugi imajo do tega podjetja iz raznih vzrokov nezaupanje. To je kolikortoliko razumljivo. Ali se je velikim delom kdaj drugače godilo? Imela so se boriti z nezaupanjem, s stoterimi zaprekami in nasprotovanji Velike ideje so našle mnogokrat male ljudi. Ali naj bo tudi zdaj tako?... Ni bilo lahko pripraviti tla za tako veliko akcijo. Zdaj so toliko pripravljena, da se lahko prične, — ako so ljudej za to. Katoliški intelektualci, lajiki kakor duhovniki, kateri se utegnete zanimati za to, ste vabljeni, da pridete y torek, 9. junija ob 8 zvečer v Akademski dom, kjer bo o tem predavanje: podan bo histori-jat tega gibanja, ideja se bo utemeljila in razvil načrt. Nato razgovor: ali hočemo — ali nočemo, Ako katoliška Ljubljana ideje ne sprejme, si bo pač iskala drugega mesta. Z vsedržavnega kongresa JRZ Pogled v zborovalno dvorano vsedržavnega kongresa Jugoslovanske radikalne zajednice Gostilničarski kongres Ljubljana, 3. junija. Ze včeraj in danes so se pričeli v Ljubljani zbirati iz vse države zastopniki, ki se udeleže sedanjega kongresa gostilničarjev v Ljubljan; Na-glasiti moramo, da so prišli v Ljubljano tudi udeleženci iz najoddaljenejših krajev, lako iz Južne Srbije, Črne gore ter vseh ostalih pokrajin v državi: Danes dopoldne je bila seja upravnega odbora Državne zveze gostilničarskih združenj kraljevine Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik g Mihajlo Nikolič iz Belgrada. Na tej seji je glavni tajnik Se-kulovič podal obširno poročilo o izrednem plodo-vitem delu te važne stanovske organizacije V debati so razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih. Nadalje so debaterji razpravljali o proračunu in obračunskem zaključku združenja. Živahna debata se je razvila tudi o strokovnih vprašanjih. V to debato sta posegla zastopnika slovenskih gostilničarjev predsednik združenja g. Ciril Majcen in ravnatelj združenja g. Peteln. Seja upravnega odbora je bila zaključena ob 13 popoldne. Ob 15 dopoldne je bila glavna skupščina Državne zveze gostilničarjev, ki jo ie tudi vodii predsednik g. Nikolič iz Belgrada. Na tej skupščini so člani vsedržavne zveze bili polnoštevilno zastopani. Vsaka banovinska zveza je poslala po 10 delegatov, tako da se je zborovanja v dvorani zbornice za TOI udeležilo 100 delegatov. Na glavni skupščini so delegati razpravljali o važnih organizatoričnih vprašanjih. Poročal ie glavni tajnik Sekulovič, govorili pa so v imenu svoiih zvez gg. Ciril Majcen iz Ljubljane, Perišič iz Sarajeva, Polaček iz Dubrovnika, Kaufmann iz Zagreba, Pejkovič iz Splita in drugi. Ob času poročila skupščina še traja. Zvečer je bil na čast delegatom prirejen v Ka zini pozdravni večer s slavnostno večerio. v četrtek dopoldne pa je v Unionu kongres gostilničarjev. Dr. Anton Korošec in dr. Šefkija Behmen odhajata 8 kongresa JRZ G. Plelershi o nesreči v Kamniških planinah O nesreči v Kamniških planinah poroča tovariš pokojnega Lovše sledeče: »S tovarišem Bo janom Lovšo sva vstopila v steno ob 10 dopoldne. Plezala sva kolikor mogoče naravnost po severovzhodnem razu Kalške gore. Dasi je bila stena mokra, sva plezala sigurno, ker sva bila popolno opremljena. Ko sva bila v drugi tretjini višine raza, je pričelo deževati, toda to naju ni motilo Nadaljnje plezanje je bilo lahko, zato je Bojan zvil vrv in si jo vrgel preko ramen. Ob eni popoldne sva imela raz za seboj in sva prečila do grape, ki je dobro vidna iz koče. Pod izrazito gladko steno v grapi sem se spravil v skrajni kot pod snežiščem in si preobuval čevlje. Bojanu, ki je že bil v mahovankah, sem dejal, naj razveže vrv, da se bova varovala, kajti snežišče, dolgo 10 m, se je končavalo na skali, ki je prepadno za-gvozdena v stenah grape. Toda Bojan si je jel kopati stopinje v sneg, nato pa je vzel kladivo v roko in dejal, da se bo kar zadrsal. Prepričan, koliko tovariš tvega, sem ga še enkrat posvaril. A že se je spustil po strmem snežišču, oral je s kladivom po snegu, pridrčal je na skalo, skušal se je obdržati, grabil je z rokami, ni šlo. V loku je odletel, obrnilo ga je v zraku, da je letel z glavo v prepad. Čul se je njegov padec in trušč skal, ki jih je pomedel s snežišča. Brez upanja na odgovor sem ga parkrat poklical. Klical sem proti koči. Sporočil sem tovariševo nesrečo in prosil za vrv in cepin. Po snegu sem se dokopal do skale, odkoder je vrglo Bojana. Zaradi premraženih rok dalje nisem mogel. Pogledal sem na uro, bila je tri. Čez eno uro je priplezal gosp. Jainnik do zagvozd v grapi. Uvidel sem, da je zanj tvegano, če se povzpne prav do mene. Zalo sem mu vrgel vrvico, nanjo je privezal plezalno vrv, ki sem jo potegnil k sebi. Varovan z vrvjo je splezal k meni. Obrazložil sem mu situacijo nesrečnega padca. Nato sva se po vrvi spustila navzdol in sestopila do snežišča. Ker sem želel šc zadnjega svidenja s tovarišem, sva se z g. Jamni-kom in še z nekim gospodom z vrvjo spustila do mrtvega Bojana. Tovariš je drčal najprej 10 m po snegu, nato je padel prosto nad 20 m, odletaval po steni še cirka 40 ni do snežišča, po katerem je drčal še za 6 dolžin vrvi, cirka 180 m. Vsem turistom, ki so mi kakorkoli pomagali, najlepša hvala, posebno pa pogumnemu gospodu Jaiimiku! Pleterski Miroslav. V nedeljo, 7. junija t I Za časa Gostinskega kongresa se dajejo gospodom gostilničarjem, hotelirjem in kavarnarjem brezplačne pokušnie skrbno negovanih točilnih vin no raznih cenah (od najlažje do najfi-neje kakovosti) iz kleti Vinogradniškega veleposestva CL0TAR B0UVIER, Gornja Radgona Te brezplačne pokušnje in najugodnejša ponudba so celi dan na razpolago v gostdni zastopnika, gospoda Karel Favai, Ljubljana 7, Celovška cesta 44. Slovenski tabor v Mengšu Slovenski tabor v spomin majniške deklaracije in v spomin proslave 60 letnice našega voditeja dr. Korošca ho v Mengšu prihodnjo nedeljo, dne 7. junija. Zafetek oh desetih s sveto mašo, nato sprevod udeležencev po trgu na zhorovalni prostor, kjer nastopijo govorniki. Svojo udeležbo je obljubilo vež gospodov ministrov in bodo zastopani tudi drugi odlični predstavniki stranke. Odlikovani vinogradniki Ob priliki vinske razstave v poslopju vinarske zadruge v Metliki, dne 12. decembra 1935 je razstavilo več vinogradnikov svoja vina. Strokovna ocenjevalna komisija je nekaterim priznala dobro kvaliteto vina in je predlagala, naj jih kmetijsko ministrstvo nagradi za njihov trud in skrb pri pridelovanju vina. Z diplomami so bili odlikovani; Vinarska in kletarska zadruga v Metliki, dalje sledeči posestniki: Vraničar Janez iz Čuril 7, Nemanič Jože iz Želeja 9, Pečarič Janez iz Čuril 2, Pečarič Jože iz Čuril 5, Krašovec Franc, G. Lokvica 12, Malešič Janez, Radoviči 13, Bajuk Anton, Drašiči 8, Slane Jože, Rosalnice 5, Muc Miha, Vidošiči 5, Pečarič Martin, Drašiči 14, Nemanič Marko, Bo-čakovo 7, Vranešič Mile, Metlika, Zugelj Franc, Čurile 18, Jerman Anton, župnik iz Radovice, Mo-lek Martin, Slamna as 26, Nemanič Jože, Slamna vas 1, Gornik Anton, Grabrovec 18, Plut Anton, Drašiči 26, Zugelj Janez, Otok 17, Stezinar Kari, Metlika, Tajčman Anton, Čurile 4. Vsem tem vino- Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle je te dm olvoril igrišče za goli v Košutnjaku pri Belgradu. Slika nam kaže prvi udarec kneza namestnika gradnikom velja tudi od naše strani pohvala to odlikovanje pa naj bo vsakemu nova spodbuda za čim večji napredek v vinogradništvu in obenem korak k izboljšanju belokranjskega gospodarstva. Najstarejša Ločanha umrla Nekdanja Krekova gospodinja. V Škofji Loki je v lorek umrla 96 letna Ma-rička Johan. Rojena je bila sicer v Ljubljan' pri Kolovratu, pa se je že kot petletna deklica preselila za stalno v Škofjo Loko k svoji teti, ki je bila otroška gospodinja. V Loki je že od nekdaj navada, da razne ženice sprejemajo ljudskošolske otroke čez dan, oddaljene pa tudi na stanovanje, da se pri njih učijo. Tako je bila tudi Marička priljubljena otroška gospodinja. Od 30—40 dečkov je nekdaj učila. Saj je bila sama zelo izpbražena. Prav do zadnjega je prebirala »Slovenca« in druge časopise ter nemške in slovenske knjige. Ponosna je bila nato, da je domalega vsa starejša inteligenca iz poljanske in selške doline stanovala pri njej, ko je obiskavala loško ljudsko šolo. Rada je pripovedovala, koliko njenih dečkov je postalo duhovnikov. Večina so že v večnosti, n. pr. dekan Ko blaT, oba Pfajfarja i. dr., precej pa je še živih Celo iz Amerike so ji pisali njeni bivši varovane'. — Nikdar pa ni mogla prehvaliti Kreka, ki je tudi stanoval pri njej, ko je obiskoval loško šolo. Kako priden in ubogljiv ter talentiran da je bil mali Janezek, rez 'liubezniv deček. Nekoč je Marička pe- ALBUS mu« za umivanje Dobiva se povsod 1 Pazite na ime Albusl nadomešča drago toaletno milol Letalska proga Dunaj - Sušak^ slovesno otvorjena Ljubljana, 3. junija 1936. Danes opoldne je bilo ljubljansko letališče prizorišče redke in prisrčne slovesnosti. Na letališču se je zbrala velika množica občinstva in ljubiteljev letalskega prometa, da sprejme zastopnike avstrijskih oblasti, ki so prišli prvič olicielno v Jugoslavijo z letalom ter tako otvorili letalsko progo Du-naj-Gradec-Celovec-Ljubljana-Sušak. Nova proga ima zvezo z letalsko progo Dunaj-Berlin, na Su-šaku pa s Splitom in Dubrovnikom, da je mogoč neposreden polet iz Berlina v Dubrovnik ter Zveza z vsemi evropskimi letalskimi središči Na letališču so bili zbrani razni odlični zastopniki. Tako je bana zastopal inšpektor dr. Gu-štin, vojaško oblast general Jovanovič, mestno občino dr. Adlešič, železniško upravo dr. Fatur. navzoč pa je bil tudi avstrijski konzul g. Ziegler. Med prisrčnim pozdravljanjem je ob 12.40 pristalo veliko trimotorno avstrijsko letalo, iz katerega so izstopili najprej avstrijski zastopniki, tako zastopnik koroške deželne vlade dež. svetnik Schuschnigg, celovški župan WolH, magistratni direktor v Celovcu Gratzhofer, zastopnika avstrijskih aeroklubov in aeropodjetij dr. Einspinner ter Gor-gay in še drugi. Med potniki je bil tudi znani slovenski dušni pastir, konzistorialni svetnik Jože Po-lak, župnik v St. Lipšu na Koroškem. G. Po ak )e doma iz Tržiča, kamor je danes že odpotoval. Deželni svetnik Schuschnigg se je za prisrčn« pozdrave toplo zahvalil in naglašal, da je nova proga v zraku v korist obema državama ter koristna za zbližanje obeh sosednih držav. Izrekel je priznanje tako belgrajski kakor ludi dunajski vladi, da sta omogočili to lepo progo. V imenu domačinov je pozdravil ljubljanski župan dr. Adlešič ter naglašal, da se je trud za novo zračno progo prlčd že leta 1930 ter je končno uspel šele sedaj. Dr. Adlešič je govoril v slovenskem jeziku, nato pa še v nemškem- Govoril je nato še celovški župao Wolff, ki je sporočil pozdrave celovškega prebi-' valstva ter želel ,da bi nova proga pripomogla k utrditvi starih prometnih zvez med Slovenijo in Koroško ter med Ljubljano in Celovcem. Po prigrizku je letalo nadaljevalo svojo pot proli Sušaku. Z letalom je odpotoval tudi ljubljanski župan dr. Adlešič s svojo gospo ter vsi avstrijski oficielni potniki. G. župan se vrne jutri prav tako z letalom v Ljubljano ter nadaljuje pot z letalom v Celovec. Letalo, ki bo vzdrževalo zvezo Ljubljane s srednjo Evropo in Dalmacijo, ima prostora za 17 potnikov. Danes jih je v Ljubljano dospelo 11. Letalo vodi poveljnik Mader, ki mu pomagata še dva pilota. Nova proga, ki jo otvarja lo avstrijsko letalo, bo odlično služila našemu tujskemu prometu pa tudi boljšim prometnim zvezam Avstrije z Jugoslavijo. Divji lov ni tatvina Važna razsodba Stola sedmorice v Zagrebu Po dosedanji praksi so naša sodišča neopravičeno lovenje divjačine ali rib v tujik lovskih revirjih kaznovala kot tatvino. To je bilo za marsikoga zelo usodno, saj določa naš kaz. zakon že za navaden prestopek tatvine kazen strogega zapora do 1 leta, a v ponovnem primeru, če je bil kdo radi tatvine že dvakrat obsojen, na strogi zapor, pa je tudi navadna tatvina bila že zločin, kaznjiv z robijo do 10 let. Pravno pojmovanje našega ljudstva pa je vse drugačno, ljudstvo ne vidi v divjem lovcu tatu, saj je znano, da se dobe posebno po naših gorskih krajih sicer popolnoma pošteni možje, ki pa so si gotovo že kdaj privoščili šport divjega lova, ne da bi v tem videli kaj nepoštenega. Koliko je ljudi, ki so kdaj za zabavo skušali kje ujeti kako ribico. In če je kdo po nesreči imel smolo, da je bi! naznanjen, se mu je lahko zgodilo, da je bil obsojen raJi tatvine in bil zaznamovan v kaz. registru kot tat. Že pred leti je bil Stol sedmorice v Zagrebu izrekel, da lovska tatvina v nezagrajenih revirjih ni tatvina, temveč samo prestopek proti pravne prisvojitve izven primerov tatvine ali utaje po § 322 k. z., ki se kaznuje z navadnim zaporom od enega tedna naprej. To pa je vse kaj drugega; take kazni so navadno ob prvem kaznovanju pogojne, se dajo spremeniti v denarne kazni in se ob ponovnem povratku taka dejanja ne kaznujejo kot zločin in kar je glavno: obsojenec ni žigosan kot tat. Pred kratkim se je Stol sedmorice zopet postavil na stališče, da divji lov ni tatvina. Šlo je za ljala dečke na sprehod v Staro Loko. Ko so se vračali, jih je prijazni gostilničar pod cerkvijo povabil v svoio hišo. Pa jim je rekel: No fantiči, kdo si upa napraviti kratko pridigo. Tedaj je skočil desetletni Janezek Krek na mizo in začel pridigo-vati tako lepo, da so se mu vsi čudili. Pozneje je Krek Maričko večkrat obiskal, ko je prišel v Loko. Marička je bila do zadnjega trdna, brala brez očal Slovenca in se zanimala za javno življenje. Skrbno je opravljala svoje dolge vsakdanje molitve in se lepo pripravljala na smrt. Že pred 30 leti je svojo hišo pod nunami prodala Thalerjevi družini, ki je Maričko toliko let skrbno in požrtvovalno oskrbovala. Z Maričko lega v grob spet ena že redkih pristnih nekdanjih Ločank. lahko rečemo, živa loška zgodovina saj je blaga žena dočakala čstitljivo starost 96 lei. slučaj, ko je obtoženec neopravičeno lovil ribe t potoku, kjer je imel 'drugi opravičenec ribolovno pravico, Stol sedmorice pravi, da je zakon postavil kot razločilen kriterij med tatvino in prestopkom po § 322 k. z. okolnost, ali je storilec tujo stvar odvzel drugemu ali je drugemu ni odvzel. Za tatvino je potrebno odvzetje stvari komu drugemu. Za § 322 k. z. pa zakon tega ne zahteva. V predmetnem slučaju, ko gre za lovenje rib v potoku, ki je javna voda in ni ograjen, ni mogel obtoženec rib odvzeti komu drugemu, ker ribe v potoku še niso od nikogar. Ribe so vendar lahko prehajale iz enega ribolovnega revirja v drugi. Zakupnik ribolova ima samo priviligirano okupacijsko pravico do rib v smislu zakona o lovu in § 383 o. J. z. in še to samo toliko časa, dokler se riba drži v njegovem revirju. Ker ribe še niso bile last lovskega zakupnika, ki ima le prednostno okupacijsko pravico, zato jih neupravičeni lovec ni vzel zakupniku, temveč se je le neopravičeno nekaj prisvojil, kar še ni bilo last drugega, za kar pa ima ta drugi le pravico, da si to z okupacijo, z vzetjem iz vode, prisvoji. Bolnim ženam se izpraznijo čreva po vporabi naravn« Franz-Josefove grenke vode neovirano in lahko. Bok. po milo. «>o. pol. I" nar. />dr. S-br. 1M86, M. V. b. V vročici skočil v vodnjak Maribor, 2. junija. 47 letni delavec Anton Karo v lloiinii vasi ie bil žc dafjo čas« bolan ier jc ležal več tednov v hudi vročici. Večkrat sc mu ic zaradi vročice cclo blcdto Ko jc tc dni prišla njegova žena po kratki odsotnosti v sobo, kjer ic ležal bolnik, k našla posteljo prazno. Iskala in klicala na jc okrofj hiše, pa /aman. Poleni ic Ma zajemat vodi iz. vodniaka, ki jc nu dvorišču. Pri zajemanju ic opazila neke pene na vrhu vodne gladine in \ zli slutnji jc poklicala sosede. Preiskali so dne vodniaka in potegnili iz niega truplo pokornega Antona. V vročici jc vslal iz poslelie, stekel na dvorišče in skočil v globino vodnjaka, kicr ic utonil. Drobne novice Koledar Četrtek, 4. junija: Frančišek Kar., spoznavalec; Kvirin, škof, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Avgust Pašku-lin. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f" V ponedeljek je umrl na Glincah pri Ljubljani g. Anton Grapar, hišni posestnik in strojni stavec v pokoju, star 55 let. Pokojnik je bil več let zaposlen tudi v Jugoslovanski tiskarni. Pokopali so ga včeraj popoldne na Viču. Naj počiva v miru, svojcem naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Poroč?" se je v torek, 2. junija g. Vilko Č e č, faktor Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, z gospodično Alojzijo K u n a v e r , hčerko uglednega kamnoseškega mojstra. Obilo sreče! — Poročil se je na binkoštno nedeljo v trnovski cerkvi g. Ciril P o v š e , trgovski sotrudnk, znani prosvetni delavec in agilni član Trnovskega odra, z gospodično Milči Goli, hčerko uglednega trgovca Jakoba Golia. Čestitamo! — Poroka. Na binkoštni ponedeljek sta se poročila v frančiškanski cerkvi elektro-inženjer Stane F ras in gospodična Dragica Knaflič, profesorica v Titlu. Bilo srečno! — Iz banovinske službe. Za uradniško pripravnico je imenovana Alojzija Camlek, dosedaj dnevničarka zvaničnica pri državnem zdravilišču v Topolščici. — Za uradniškega pripravnika pri državnem zdravilišču v Topolščici je imenovan Franc Škorjanc, dosedanji volonter pri okrajnem načelstvu v Celju. POSKUSITE NASA ODLIČNA VINA proSek, zlato kapljico, vehmouth, plavac NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU v paviljonu H koja št. 256 pero količ — dubrovnik — Gospodom katehetom! Za katehetski kongres v Splitu od 2. do 4. julija 1936 se pripravlja poseben avtobus. Gospodje, ki bi reflektirali na to zanimivo in prijetno vožnjo, -naj se prijavijo do 10. junija na naslov: Katehetsko društvo, Ljubljana, Sv. Petra cesta 10. Stroški za vožnjo eem in tja bi znašali okrog 300 Din. _ Sprememba področja oziroma imena občin. Kat. občina Vojnik-okolica v celjskem okraju se izloči iz občine Škofja vas in priključi občini Voj-nik-trg. — Kraji Zgornja Pristava, Popovci, Trnov-ci, Sela in Borislavci se izločijo iz občine Sv. Lovrenc na Drav. polju in priključijo občini Pobrežje v ptujskem okraju in ime občine Pobrežje se spremeni v »občina Sv. Vid pri Ptuju«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«. — Idrijčani in prijatelji. Program izleta k Sv. Trem kraljem v nedeljo, 7. junija je: Odhod iz Ljubljane z vrhniškim vlakom ob 7.25. Prihod na Vrhniko ob 8. Izstopi se na stari postaji. Pred Cankarjevim spomenikom se pokloni deputaciia in položi venec. Ostati krenejo s postaje naravnost proti Podlipi. Za ženske, otroke in slabše pešce bodo pripravljeni vozovi, ki bodo vozili do Podli-pe in nazaj. Točno ob 12 bo sestanek vseh izletnikov na Vrhu pred cerkvijo. Kosilu sledi oficijelni del tabora, nato prosta zabava. Ob 17 odhod nazaj proti Podlipi in Vrhniki. Odhod z Vrhnike ob 20.44, prihod v Ljubljano ob 21.20. Izletniki iz krajev, ki ne ležijo v neposredni bližini izletne točke, naj se zberejo v večjih skupinah in se poslužijo avtobusov, ki jih bodo peljali do Podlipe ali pa do Zirov in Račeve. Od Vrhnike do Podlipe je dve uri, od tu do Vrha pa eno uro zmerne hoje. Hrano in po možnosti tudi pijačo naj vzame vsak s seboj. Česar bo primanjkovalo, se bo nadoknadilo v Podlipi in na Vrhu. Studenčna voda je v Smrečju pod vrhom. Kdor želi, da mu rezerviramo mesto na vozu, naj sporoči pismeno ali ustmeno do sobote ali v nedeljo na vlaku. S seboj vzemite legitimacije bodisi železniške, planinske in slične. V vsako mesto, v vtafeo vas te od ust do ust gre glas: da je prava res naslada naša CLIO limonada! * Obiščite paviljon ..CLIO" zaietkom velesejma - levo! tica denarja. Radi tega niora biti gospodinja prav previdna pri pranju perila. Ne deska za mencanje in 4četka, milo naj pere! Dobro milo — Schichtovo terjkntinovo milo — najprej odmoči nesnago in jo potem temeljito in prizanesljivo odpravi iz perila. Perilo, prano 3 Schichtovim terpentinovim milom, ostane dolgo kakor novo in bo vedno bleščeče belo. — Napoved za jutri. Lahko je prerokovati: Boleče noge so zaradi pomladanskega 'vremena še bolj občutljive, otekle in kurja očesa bole. Na mah pa bodo bolečine minile, ako kopljete noge v soli sv. Roka. Na milijone kisikovih mehurčkov odvzame bolečine, noge so kot prerojene. — Neutralna zona med čevlji in podom se izpolnjuje s Palma gumijastimi podpetniki in Palma gumijastimi podplati. Pako se pravi mir in odpravlja nervoznost. polnjuj Okma — Bogoslovci salezijanskega zavoda na Rakovniku 60 priredili na binkoštni ponedeljek izlet v stiski samostan, kjer so bili prisrčno sprejeti in pogoščeni. Bogoslovci — skoro samo Čehi in Slovaki — so popoldne odšli kljub dežju na Polževo, kjer so si ogledali planinsko cerkvico in doni. Zapeli so več lepih 6lovenskih, čeških in slovaških pesmi, s katerimi so vzbujali med domačini veliko pozornost in mnogo priznanja. Zvečer so se zadovoljni vrnili v Ljubljano. Vodil jih je prefekt gosp. Jože Kostanjevec. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 3. t. m. je objavljena »Uredba z zakonsko močjo o ureditvi dolgov, napravljenih na podstavi zakona o brezobrestnih posojilih naseljenim dobrovoljcem, poljedelcem in drugim interesentom agrarne reforme«, dalje »Uredba o izpre-membah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov«, »Uredba o sorodnih obrtih« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1935-1936 za občine Ihan, Pragersko, Ruše, Skofja vas v celjskem okraju in Šm-ihel-Stopiče v novomeškem okraju«. — Sodobna gasilska služba. Na razna vprašanja sporočamo, da velja knjiga Sodobna gasilska služba s poštnino vred 60 Din. Naroča se pri J. Furlanu, gasilski urad, Ljubljana. — Vsaka gospodinja poseduje malo premoženje! Izračunajte enkrat, koliko Vas je stalo vse perilo, rjuhe, prti, srajce, blazine, zavese in tako dalje. Videli boste, da se bo nabrala preccjšnjs vso- Za vse holne bolezni je edino kopališče UPIH — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in sl. Radenska vam ohrani zdravje in mladostne svežost. Ljubliana © Sv. maša za umrle Zarjane bo v petek. 5. junija ob poI7 zjutraj na Rožniku. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo. Odbor JKA društva »Zarja« vljudno vabi gg. starešine in vse članstvo bratskih društev, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Za člane Zarjane je udeležba častna dolžnost. © Drevi v stolnici po skupni molitveni uri ob 9 pričetek rednega sočnega češčenja. Možje in mladeniči častivci bodo vsako uro opravili molitve 27. ure: Za sv. binkoštni praznik. Vhod v stolnico pri stranski zakristiji nasproti semenišča. Molitveniki so v cerkvi na razpolago. © Zaradi prepreženja pijančevanja in izgredov po vojaških rekrutih odreja policija, da se v času od 5. do 7. junija t. 1. vojaškim vpokliean-cem v stalno kadersko službo v Ljubljani ne sme točiti in prodajati alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo najstrožje kaznovali po določilih člena 69 zakona o notranji upravi z denarno globo do 500 Din oziroma ob neplačilu v določenem roku z zaporom do 10 dni. Naredba stopi v veljavo dne 5. junija t. 1. — Upravnik policije: Ker-šovan s. r. Javna sodna dražba večje množine novih gramofonskih plošč v soboto, dne 6. junija ob 13 in v nedeljo, dne 7. junija od 9 naprej v skladišču ABC, Ljubljana. VII., Medvedova ulica štev. 8. © V počastitev spomina ponesrečenega tovariša Bojana Lovša je Akademski klub montani-stov namesto venca naklonil Jugoslovanskemu akadem. podpornemu društvu znesek 100 Din. © šentpetersko prosvetno društvo priredi dne 7. junija za člane m prijatelje katoliške prosvete celodnevni izlet v Velesovo. Že danes vas opozarjamo, da rezervirate neJeljo za ta skupni izlet. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom do Kranja, od tam dalje peš ali z vozmi. Podrobnosti glede izleta bodo objavljene v sobotnem »Slovencu«. © Redni nabor za mesto Ljubljano bo v dneh od 15. do 24. junija t. 1. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2/1. K naboru morajo priti vsi mladeniči, ki so rojeni v letu 1916 in vsi oni rojstnih letnikov 1915 do 1909, ki doslej še niso bili pregledani, ali pa so bili oglašeni za začasno (privremeno) nesposobne. © Dosluženi vojaški obvezniki, ki so postali nesposobni za vojaško službo, pa doslej še niso bili ocenjeni za nesposobne, naj se nemudoma zglase za pregled pri svoji domovni občini, Ljubljančani pa v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. © Naknadna vojaška zaprisega. Vsi vojaški obvezniki do 50. leta starosti, ki doslej iz kakršnegakoli razloga še niso bili zapriseženi, naj se najkasneje do 10. junija t. 1. zglase v vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1., kjer prejmejo priglasnice za prisego, ki bo v nedeljo, 21. junija t. 1. ob 10 dopoldne v Mišičevi vojašnici na Taboru. Kdor bo neopravičeno izostal, bo najstrožje kaznovan. © Rezervni častniki se obveščajo, da bo preglej uniforme za pehotne častnike v ponedeljek, 22. junija, za vse druge častnike pa v torek, dne 23. junija t. 1. ob 5 popoldne v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2/1. — Vsi častniki, ki imajo državno uniformo, naj pridejo zanesljivo k pregledu. Posebnih pozivov se ne bo razpošiljalo, pač pa bo klican na zagovor, kdor k pregledu ne pride. Pri korpulentnih Ifudeh se izkaže naravna Franz-Josefova grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete Franz-Joseiova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. r«g. 8. br. 30474/85 jhorfaik"" dobro vi, da si bo obvaroval noge in da bo odpornejši, ako no$i£ PALMA PALMA-OKMA GUMI PODPLATI 1 ta pri vsakem Cevljariksm mojstru I © Opozorilo avtomohilistom in motnciklistom V zvezi 7. nedavno izdano naredbo uprave policije v Ljubljani, ki prepoveduje uporabo hreščečih zvočnih signalov tudi podnevi, pri čemur navaja kot primer sirene na električni ali zračni pogon so se pojavile neke težkoče v tolmačenju, kaj je smatrati kot »hreščeč« signal. Nekateri avtomobilisti javljajo, da so bili opozorjeni ali celo ovadeni, dasi niso uporabljali niti sirene, niti signalu na zračni pogon, t. j. t. zv. vacuum piščalke, tem- več običajno električno signalno napravo, ki je večkrat celo bolj blagodoneča, kot navadna hruška. Kot doznava Avtomobilski klub, je oblnstvo celo poostrilo nadzor in izvajanje prvotne naredbe. Ker je torej prepuščeno posameznemu stražniku, da po svoji uvidevnosti presoja ali je znak hre-ščeč ali ne, dalje, da se, sodeč po dosedanji |>ra- j ksi, smatrajo nekateri stražniki vsak z električno hupo dan signal, kot hreščeč in torej zabranjen, opozarja Avtomobilski klub svoje članstvo na ne-prilike, ki bi jih lahko imeli, če uporabljajo pri vožnji skozi mesto električno signalno napravo in svetuje vsem, da opremijo svoje vozilo tudi s hruško, kot je to v ostalem predpisano z naredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih iz leta 1929 za vožnjo z motornimi vozili preko naselj. — Ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba. 0 Cimpermanovo truplo najdeno. Pred dnevi so časopisi poročali, da pogrešajo 31 letnega mestnega delavca Miho Cimpermana, ki je izginil ne-znanokam, Danes ob pol 3 pa so neki pasanti odkrili v gozdu na grajskem pobočju proti dolenjski strani moško truplo. Naj kraj najdbe sta prišla policijski zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Policijska komisija je ugotovila, da je mrtvec pogrešani Cimperman. Izpil je močno količino lozola. Cimperman je moral samomor napraviti že pred kakšnimi 8 dnevi, Stanoval je na Gradu v skupnem prenočišču mestnih delavcev. Vzrok njegovega samomora ni znan. Srce, ledvice, tivce, m^MtJk ženske bolezni, spolno mama slabost, notranje žleze, ^^^^ nervozo, sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno ftadenstio kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru) Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7'20 zjutraj. © Huda nesreča na klavnici. Na včerajšnjem sejmu na klavnici se je zgodila huda nesreča. Posestnik Jeran iz Gabrja pri Trebeljevem je pripeljal konja na prodaj. Konj pa se je na sejmu razburil ter je s kopitom udaril Jerantovo ženo Alojzijo po glavi. Žena je takoj omedlela. Dobila je hude poškodbe in pretres možgan. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Njeno stanje je smrtno-nevarno. Šolsfee vesti Sprejemni izpit na urSulinski realni gimnaziji v Ljubljani. Vpisovanje za sprejemni iapit v I. gimnazijski rav.reil sc lx> vršilo 20. ta 21. junija od 8 do 12. Učenke, ki stanujejo v LJubljani, naj se oanačene dni osebno 7,glase v spremstvu starSev ali njihovih namestnikov v ravnateljev! pisarni in prinese s seboj potrebne dokument« ;iwven Ljubljane »tanujoče naj naj-najkasneje do 20. junija ravnateljstvu pošljejo platneno prošnjo, kolkova.no s 5 I>in. Prijavi naj priloži vsaka učenka: Šolski lzkaa, oziromn Šolsko izpričevalo in krstili list. K iv.pi.tn »e prlipuste samo one, ki so bile rojene v lefili 1023 do 192« iti nameravajo posedati urSu-lltroko gimnazijo. Sprejemajo se gojenkc, ki bodo »ta novalo v zavodu, im učenke, ki stanujejo v mestu. V Internat, »e spre.iemojo telesno zdrave in nravno ne-liokvarjene deklice. Celoletna oskrbnina znaša 55110 I>in. Prospekt Ier druga pojasnila dobe starši, ko priglase hčerko v zavod. Sprejemni feplt bo 23. in 24. junija. Uršul taroka plin na-/. I.| a Ima zdaj 4 razrede s pravico javnosti Vn državni klasični gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpili 7,a prvi ra7,Ted 26. junija. Pr!četek ob R. Prijave za ta inplt bo sprejemalo ravnateljstvo 24. in 25. Junija od 9—12. Na 111. državni realni gimnaziji v Ljubljani boie7.ni. Predsednik zbornico K. dr. Meršol bo poročal o osnutku novega »Zakona o bolnišnicah«. 1 Operna produkcija državnega konservatorija, ki je bila prvotno nameravana 7.a petek 5. t. m. se je mo rala preložiti nn petek 12. jumija. II. oiperaa produkcija P« bo v ponedeljek IS. t. m. v opernem gledališču. 1 Saleiijanska prosveta na Kodeljevem in-iredl »voj drugI 1.7,let v St.ič-no iu Muljavo v nedeljo, dne 7. junija t. !. Odhod s turistov »k im vlakom ob 5.85 7,jntraJ: povratek 7^efter ob 9.52. Udeleženci, ki žele kosilo, so nmj |>rig,lfl.se do petkji. 5. t. in. zvečer v Mladinskem domu, kjer dobe potrebne informacije. Sveto mašo opravi, dohodu v Stično, duhovni vodja gdov, je bil zelo prisrčen. G. minister je v francoščini pozdravil goste in dal izraza svojemu veselju, da je letos Grčija mogla priti v Ljubljano, v to deželo lepe pesmi in solidnega dela ter trgovskega poštenja. Ministru je odgovoril v francoščini bivši predsednik TOI g. Je-lačin, ki je poveličeval prijateljstvo obeh narodov in sodelovanje ljubljanskega in solunskega velesejma. Po tem kratkem uradnem uvodu je minister Calevras povabil goste na prigrizek, pri katerem je postregel jjovabljencem s slavnimi grškimi vini, med katerimi jc »Samos« izzval mnogo navdušenja, 30 let stari Malaga pa vsestransko občudovanje. Ob 1 popoldne so se gosti poslovili od ljubeznivega g. Calevrasa s tihimi željami, da bi mogli — brez carine — nakupiti nekaj svilene robe, ki je tako poceni. Minister Calevras s podbanom dr. Majcenom in osebjem grškega paviljona. Minister Calevras v razgovoru s časnikarji. Kupčija na velesejmu Letos se kupčija na velesejmu razmeroma zadovoljivo razvija, kar je tudi dokaz, da se polagoma naše gospodarske razmere izboljšujejo. Tako imamo doslej več zaključkov že v tehle predmetih: pohištvo, tapetniški izdelki, steklo, električni aparati, preproge, stroji, Tadio itd. Pa tudi za ostale predmete je veliko zanimanje, tako da je pričakovati razmeroma znatnih kupčij. Tudi obisk razstave je zadovoljiv. Lepo vreme privablja mnogo Ljubljančanov, poleg tega pa 60 se že začeli dnevi gostilničarakega kongresa. Tako vidimo po Ljubljani polno novih obrazov in Ljubljana je postala naravnost velemesto, v katerem slišiš — mogoče preveč — tuje govorice ker so Slovenci zelo prilagodljivi ljudje . . . Popoldne pa se zbirajo obiskovalci pri varieteju. hodijo na modno revijo poslušat našega Daneša in sploh ne zamude prilike in priložnosti, da bi ja vse videli, kar se sploh videti da. Pozna pa se našim ljudem, da so se tudi navadili gledati, ker se skoraj izključno zanimajo predvsem za predmete, v katerih se bolj spoznajo. Kaj kmalu staknejo ono, kar jih najbolj vleče. So pač dobili prakse v tolikih letih obstoja ljubljanskega velesejma. Železarska industrija na razstavi. Tvornice Kranjske industrijske družbe, katerih letna kapaciteta znaša cca 150.000 ton, zaradi premajhne uporabe železa in zaradi prevelikih dovoljenj uvoza železarskih proizvodov sicer niso polno zaposlene in delujejo le do 75.000 ton letne produkcije. Vsa produkcija te železarne je razdeljena na polfabrikate in na končne izdelke. Med proizvodi je v največji meri zastopana produkcija paličastega železa in raznih fazonskih želez za najrazličnejše nadaljne izdelave železarske obrti. Znaten proizvod tvori groba valjana žica in fina vlečena žica ter nad tisoč vrat žičnikov. Izdelki tra-kastega železa, hladno valjanega ali vlečenega, se za specijalne svrhe pocinkajo. Poleg teh proizvodov izdelujejo jeseniške železarne kvalitetno grobo, srednjo in fino pločevino od 0.25 mm dalje do jakih ladijskih plošč. Novejši proizvod cevi (tudi pohištvene) pomeni v državi veliko novo pridobitev. Pri vsem tem je omeniti, da se proizvaja jeklo izključno iz domačega surovega železa Uvaža se le staro železo, ker ga Jugoslavija kof tehniško mlada, agrarna, lesna in kamenita država nima v dovoljni količini. Za proizvodnjo jekla se uporablja domači rjavi premog, četudi na vsem svetu za te svrhe uporabljajo črni premog. Tudi Jesenice so morale do osamosvojitve za te svrhe uvažati premog iz inozemstva. Letno porabi Kranjska industrijska družba nad 60.000 ton premoga iz domačih premogovnikov. V železarni je trenutno zaposlenih 2600 kovi-narekih delavcev in nameščencev, ki zaslužijo letno nad 50,000.000 Din, kar je izključna eksistenca industrijskega in sicer pasivnega kraja planinske Gorenjske. Povprečna delavska dnevna mezda znaša v tej tvornici 68 Din, kar pomeni najvišjo delavsko mezdo v državi in na Balkanu. Vse delavstvo je visoko kvalificirano, kar omogoča podjetju v veliki ■■'i mspVtiM Perite prihodnjič tudi Vi s Schichtovim terpentinovim milom. Ono odpravi nesnago temeljito in prizanesljivo iz tkanine, potem je lahko vedno lepo belo!" h m f . . i in za namakanje Ženska hvala pere perilo bleščeče belo meri, da izpopolnjuje svoje obrate do one mere, ki zagotavljajo izborno kvaliteto železnih proizvodov, tako da stoji tvornica glede kvalitete vzporedno z velikimi železarskimi tvornicami Evrope. Na velesejmski razstavi prikazuje tvornica tudi nove izdelke betonskega železa, kar pomeni znatno pocenitev železobetonskih zgradb. Ta proizvod je edini v državi in na Balkanu in bo vpeljan tvoril izvoz v vse sosedne balkanske države. Kmetijska družba v Lmbljani V sredo je bil občni zbor Kmetiiske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z„ na katerega pa niso imeli dostopa časnikarji. Čudno je, da se tako velika institucija, na kateri so interesirani tisoči kmetovalcev, brani javnosti. Ali ima mogoče kaj zamolčati, kar bi bilo neprijetno? Kljub temu, da nismo prisostvovali občnemu zboru, prinašamo nekaj podatkov o poslovanju družbe. Računski zaključek za 1935 izkazuje 232.497 Din izgube, dočim je bil za 1934 izkazan čisti dobiček 12.611 Din. Zadolžitev družbe pri denarnih zavodih se je povečala od 2.1 na 4.36 mili., terjatve upnikov pa so narasle od 2.3 na 2.8 milj. Zvišanju obveznosti odgovarja povečanje blagovnih zalog od 2.87 na 4.4 in dolžnikov od 3.4 na 4.8 milj. Din. Promet družbe je narastel od 164.3 na 275.26 milj. Din. Žal izredno kratko tiskano poročilo družbe tudi ne navaja števila zadružnikov kot ie običajno pri vseh zadružnih poročilih. * Rekonstrukcija ceste Ribnica—Dolenja vas. V okviru večjega programa za rekonstrukcijo ceste Ljubljana—Sušak, za katero je določen kredit v znesku 8.5 milij. Din za območje naše banovine, je banska uprava razpisala, ker prva licitacija dne 27. maja ni uspela., drugo licitacijo 7.a rekonstrukcijo drž. ceste št. 32 od km 36.500 do 40.870 (Ribnica—Dolenja vas). Proračunska vsota znaša Din 1.549.880.64.' Konkurz je razglašen o imovini Schauerja Emila, trgovca in posestnika v Crmošnjicah, prvi zbor upnikov 18. junija, ztilasili se je do 1. avgusta, ugotovitveni narok li. avgusta. Kulturni obzornik Spominska knjiga „Obzora" 1860 - 1935 Zagrebški dnevnik >Obzor« je praznoval šole letos pred kratkim svečano svojo 75 letnico, kar Je začel izhajati pod imenom »Pozor« (1860) ter je za to priliko izdal razkošno monumentalno sjx>-minsko knjigo v velikem formatu, obsegajočo 326 strani dvokolonskega teksta, okrašenega z mnogimi, tehnično na višku izdelanimi slikami ter z barvanimi celostranskimi prilogami: Strossmayer (V. Bukovae), Franjo Rački (Valdec), Hrvatski kralj Tomislav (Frangeš-Mihanovič), Račič-Miošič (Rendič), Kronanje kralja Zvonimira (Quiquerez), HrvaUki preporod (zavesa v Narodnem gledališču, Bukovae), Bosanski pejsaž (Becič) ter Proglašen je Zagreba svobodnim in kraljevskim mestom (Babic). Zbornik sta uredila urednika dr. M. Dežman in dr. R. Maixner. — Ta spominska knjiga hoče v širokih j>otezah prikazati vso zgodovino hrvatskega naroda v teku teh 75 let in sicer v vseh panogah, tako politično kot znanstveno in gospodarsko, j>rav do današnjih dni. V nji je opisana vsa borba Hrvatov, ki so jo imeli z Avstrijo in Madjarsko, postanek dualizma in pogodbe, menjavanje banov ter njih oznake, borba proti madjari-zaciji, zažiganje madjarske zastave na Jelačičevem trgu, veleizdajniški proces, organiziranje mladinskih skupin in atentati na Čuvaja, predzgodovina osvobojenja, dokumenti o ustvarjanju Jugoslavije, vse jugoslovanske vlade do najnovejšega časa itd. Ne da se v kratkih besedah opisati pomen in vrednost ter vsebina vseh člankov v zborniku, ki so ga pisali najodličnejši hrvatski kulturni delavci, dovoljno mora biti, če navedemo samo vsebino člankov, in še to samo najvažnejših. Beneš, Sforza, Ferrero, Steed. Hodža, Meštrovič so se od-ivali vabilu ter poslali svoje spomine na osvobo-diiue boje ter na hrvatske iiiože le»za f«sa (Supila). Prave članke odpira dr. J. Andrassy z važnim člankom: Pacta conventa in njihove jiosledice; R. Horvat opisuje hrvatsko politiko od 1. 1860—1895. J. Horvat nadaljuje v treh člankih razvoj od 1895 do najnovejšega časa, Trumbič podaja spomine na reško resolucijo, Raič opisuje predvojno mladino (nacionalistično revolurionarstvo), Krhek razvoj organizacije hrvatske uprave, V. Lunaček hrvat-sko-ogrsko finančno pogodbo, B. Markovič politične. razmere Hrvatov do predvojne Srbije, Kriško-vič eno stoletje vodilnih političnih idej, Nagy Dalmacijo in Hrvatsko, fr. Knezovič bosansko hrvatske frančiškane v delu za Hrvatsko, Pekič. kulturne in politične zveze Runjevcev s Hrvati, Zužič razmerje Istre do Hrvatske, M. Ujevič Oradiščan-ske Hrvate, šišič kako je hrvatska izgubila Medji-murje 1. 1860. Grado pa o izseljevanju. To bi bili članki, ki se nanašajo na predvojno zgodovino posameznih hrvaških skupin. O novih razmerah piše Maixner, in sicer o zunanji politiki Jugoslavije, Andras8y o naših ustavah, S. Jovanovič o St. Pro-tiču in hrvatskem vprašanju, J. Horvat pa daje pregled vseh važnejših dogodkov v Jugoslaviji — Nato slede članki, jiosvečeni posameznim osebam ali pa razvoju posameznih disciplin. Cbataigneau piše o Hinkoviču, Bazala o razvoju filozofije, Markovič o hrvatski književnosti do najnovejšega časa, Neraešič o »mladih« iz 1. 1897—1907. Rrkulj o .la-giču, Dayre o Kukuljeviču in Tommaseu, Livadič o gledališču, N. Andrič o igralcih Freudenreichu in Fijann, Širola o hrvatski glasbi, Babič o umetnosti, Hoffiler o arheologiji. Karaman o klasični arheologiji v Dalmaciji in še posebej Katič. Albini o arhitekturi, Szabo o razvoju Zagreba, .Tiroušek o vplivu etnografije na kulturne razmere, ftenoa o zemljepisju, Babič o prirodopisju, Vouk o botaniki, Šalopek o geologiji, Vranič o matematiki. Vrgoč o farmaciji, Razala V. o medicini. Esih o hrvatski historiografiji in slavistiki še f>osebej, dr. Maček o bistvu hrvatskega kmetskega pokreta. Ivšič o razvoju hrvatske družbe, Ljubič z zadru-garstvu. Mandelič in Račič o narodnem gospodarstvu. Giunio o pomorstvu, Peršič o brv. časnikarstvu, Maier o pevskih društvih. Bučar o telovadbi in s|)ortu. Poseben članek je posvečen Stross-mayerju oziroma vlogi katoliške cerkve v hrvatski zgodovini (Spiletak, Esih, Pasarič) ter posameznim epizodam iz *0bzorove« preteklosti: razvoj od jPozora« do »Obzora* (Grškovič), rako-vička vstaja (Makanec), ustanovitev neodvisne stranke (Grškovič), zaplembe *Obzora« (Pasarič), o sodelovanju Bosancev in Hercegovcev, zlasti muslimanov (Miličevič), o Bolgarih v »Obzoru« (Bučar), o književnosti v »Obzoru« (Barac), o umetnosti v očeh >Obzoraok. 74—75, 7% j)Os. DHB 84- 85. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 81.50- 88, agrarji 48 den., vojna škoda promptna 358—360 (359), begi obvez. 67 den., dalm. agrarji 63 den., 8% Bler. pos 83.75—84.25, 7% Bler. pos. 73.75— 74.25, 7% pos. DHB 84.25—85. — Delnice: Priv. aizrar. banka 224 den., Trboveljska 125 den., Isis 23 bi., Oej. sladk. tov. 150 bi. Belprad. Drž. jiapirji: 7% inv. pos. 82—83 (83, 82), agrarji 4ft—48.50, vojna škoda promptna 358 - 358.50 (358), begi. obvez. 67.50 67.75 ; 66, «6.50, 8% Bler. pos. 83 den., 7% Bler. pos. 78.50—74 (73.50), 7% poe. DHB 8-1.75 den. - Delnice: Narodna banka 6.390 bi., Priv. agr. banka 227.50— 228 (227, 226.50). Žitni trp Novi Sad. Pšenica bač. in srem. 120—122, ba«. okol. Sombor 119—121. bač. ladja Tisa 125—127, bač. ladja Begej 134—12«, slav. 121 — 123, ban. 119 —122, oves neizprem., r/. in ječmen ne notira, koruza nelzprem., moka bač in ban. Og in Ogg 197.50 —007.50, št. 2 177.50—187.50, št. 5 167.50—167.50, 5t. 6 137.50—147.50, št, 7 115- 125, št. 8 100—102.5, fižol ne notira, otrobi neizprem. Tendenca slaba. Živina Ljubljanski živinski sejem 3. junija 193«. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 180 (36) konj, 65 (36) volov, 53 (19) krav, 40 (28) telet in 339 (266) prašičkov za rejo. Sejem je bil živahen, Iako dogon kot kupčija sta bili znatni. Cene so ostale neizpreinenjene kot zadnjič: voli I. 4—4 50, Ii. 3.50—4, 111. 3—8.60. krave debele 3-4, klobasarire 2—3, teleta 5—7 Din za kg žive teže, prašički za rejo 110—120 Din za komad. Skrivnost abesinske katastrofe Pogovor angleškega časnikarja z abesinskim cesarjem Dopisnik londonskega lista »News Chronicle« je na ladji, s katero se vozi na Angleško abesin ski cesar, imel z njim daljši pogovor, katerega sedaj list priobcuje. Dopisnik je vprašal cesarja: >Ali je morda bivanje v Gibraltarju kaj spremenilo namene Vašega Veličanstva?* Kaj naj bi se spremenilo? Sem na pravi poti, s katere me nihče ne bo odvrnil.« ■Kako je Vaše Veličanstvo bilo zadovoljno s sprejemom v Gibraltarju?«' Nenavadno zadovoljen sem bil! Ganilo me je, ko sem se prepričal, da Velika Britanija svojim prijateljem ostaja zvesta tudi tedaj, kadar jih zadene kaka nesreča.« »Ali Vaše Veličanstvo tudi v prihodnje pričakuje pomoči od strani Anglije?« -.Velika Britanija je bila vedno zagovornica Društva narodov. Zaupam ji, kakor tudi Franciji ter drugim članicam Društva narodov, katere m bodo postavile na stran pravice.« »Kaj pa Vaše Veličanstvo v Evropi namerava?« »Vsemu svetu bom razglasil, kaj se je dogajalo med vojsko, katero smo imeli z Italijo. Povprašal bom ves svet, ali je to pravica, če se v teku '25 tednov razdene etijopska civilizacija, ki je stara 25 stoletij, in sicer razdene s pomočjo barbarstva, katero je vredno časov, preden je nastopila krščanska kultura.« Ali ,bo Vaše Veličanstvo jx>sebej govorilo o dušljivih plinih, kateri so se uporabljali?« ■"Razume se, da bom govoril o tem strašnem vojnem sredstvu. V tej vojski so se dogajale stvari, kakršne se niso dogajale še v nobeni dosedanji vojski. V tej vojski plina niso širili le s topovskimi izstrelki in z letalskimi bombami, ampak s posebnimi pripravami.« »Ali morda želite povedati, da takih metod niso uj)orabljali niti med svetovno vojsko?« »V tej vojski so uporabljali stisnjen plin kol tekočino. Spustili so smrtonosen dež, ki ni za dušil le vojakov, ampak tudi ženske, otroke^ in starčke v ozadju. Niti samim vojaškim bolnišni cam ni bilo prizanešeno.« »Ali je Vaš dohod v Evropo zvezan s kakimi posebnimi pogoji?« »Netočne in tendencijozne govorice je vedno težko zavračati.« »Ali Vaše Veličanstvo misli, da bo v Evropi imelo vso svobodo delovanja?« Celo največji zločinci imajo pravico braniti se pred sodiščem. Tem bolj naravno je, če žrtev napada, katerega je obsodilo 52 držav, ima pravico, če nič drugega ne, vsaj razložiti vse okoliščine, v katerih se je napad zgodil.« »Kako misli Vaše Veličanstvo, da se bo stvar dalje razvijala?« ^Ženeva bo našla rešitev tega vprašanja. Po litika Abesinije se v ničemer ni spremenila. Kot država, ki je članica Društva narodov, računamo na ženevsko ustanovo. Mnogo je malih držav, ki so v tej stvari prav toliko interesirane kakor smo interesirani mi.« Italijanska vlada v Vzhodni Afriki Na binkoštni ponedeljek je italijanski mini strski svet imel svojo seio, na kateri je sklenil kako se bodo v prihodnje upravljale nove italijanske province v Italijanski Vzhodni Afriki. Vlada je odobrila zakon, ki to upravo posebej določa! Provinca se imenuje Italijanska Vzhodna Afrika ter ji stoji na čelu jiodkralj kot vrhovni guverner. Vsa Italijanska Vzhodna Afrika sestoji iz nekdanjega abesinskega cesarstva, iz Somalije ter iz doslej italijanske Eritreje. Vsa obširna de žela bo razdeljena v pet gubernij. Središče osred nje vlade pa bo v Addis Abebi. Gubernije pa so tele: Gubernija Eritreja z glavnim mestom Asmara. gubernija Amhara z glavnini mestom Gondar, gubernija Gala in Sida-mo z glavnini mestom Džima. gubernija Harar z glavnim mestom Harar. gubernija Somalija z glavnim mestom Modagisko Osrednja vlada bo imela dva posvetovalna organa, in sicer: Vladni svet pod predsedstvom samega podkralja je sestavljen iz najvišjih uradnikov nove državne uprave. Generalni svet pa je sestavljen iz 6 Italijanov, katere izbere podkralj iz naseljenih kmetov, trgovcev in industrijcev, ter iz 6 abesinskih velikašev. Mohamedanska vera uživa vsa jamstva za nemoten razvoj .in najiredka po vsej Abesiniji. Po vseh šolah, kjer so prebivalci in otroci muslimanske vere. je arabščina obvezen predmet. Priznana je tudi nionofizitska cerkev, katera je |>od-ložna egiptskemu patrijarhu v Aleksandriji. Me«l vlado in cerkvenimi koptskinii oblastmi se sklene sporazum, da se bodo koptske ustanove po vseh delih Abesinije lahko nemoteno razvijale ter da bo vez med koptskim prebivalstvom Abesinije in koptsko cerkvijo v Egijitu čim ožja. Kakor je videti, hoče Italija pridobiti muslimanski svet ter tudi dobiti zveze z Egiptom. Nova abesinska vlada je sklenila v Addis Abebi zgraditi več koptskih cerkva in mohame-danskih molilnic. »To-le sobo bi rad najel. Kaj neki stane, če bi se sntel posluževati glasovirja?« »Hm... morala bi vas najprej siišati, kako igrate.« v reko tiste mrliče, ki so pomrli v tako zvanih opijskih bolnišnicah v Tiencinu. Da bi si prihranili stroške pogreba, kar za vsakega stane 10 dolarjev, se jih iznebe enostavno s tem, da jih po-mečejo v vodo. Japonsko vojaško poveljstvo je naprosilo kitajsko policijo v Pekingu, naj stvar preišče in pojasni, odkod velika množica trupel, ki plavajo po vodi. Most, po katerem je hodil že Marko Polo. Velblodja karavana, ki je prišla iz zahodne Azije, stopa Jez starodavni most, čez reko Lukon v Pekingu. Ta most omenja že sloveči potopisec Marco Polo v svojih dnevnikih okrog 1. 1300. Reka mrtičev na Kitajskem Sedaj, ko Japonci znova zasedajo posamezne dele nekdaj tako obširnega kitajskega cesarstva in so zasedli tudi nekdanje glavno mesto Peking, je tudi med kitajsko mladino začela vstajati silna propaganda zoper Japonce. Iz Pekinga poročajo, da je ta propaganda, katero zlasti razširjajo kitajski dijaki, začelo močno pridobivati med častniki in vojaki 29. kitajske armade. Ta armada je nastanjena v Pekingu. Ko je prišlo 12 japonskih oficirjev, kateri so bili dodeljeni tej armadi kot vojaški svetovalci, je izbruhnila vsa mržnja kitajskih vojakov proti Japoncem. Kitajsko dijaštvo [>ozivlja kitajske jioveljnike v severnih provincah, naj nemudoma zgrabijo za orožje ter poženo japonske čete, ki so zasedle kitajske dežele. Že na sedmih kitajskih univerzah in šestih visokih šolah so začeli dijaki stavkati v znamenje protesta proti Japoncem. Sedaj stavka že okroglo 10.000 dijakov in učencev. Nekaj posebnega se dogaja v Tiencinu. Skozi mesto teče reka Peiho, po kateri plavajo skrivnostna človeška trupla. Kitajci so takoj obdolžili Japonce, čaš da kar v množicah more kitajske delavce. Vsak dan potegnejo iz reke Peiho, katero že imenujejo' »reko mrličev«. več utopljencev. V teku zadnjih tednov so potegnili iz te reke nič manj kakor 358 mrličev. Kitajci trdovratno trde, da so Jajronci pomorili in v reko pometali vse tiste kitajske delavce, katere so uporabljali pri utrjevanju trdnjave, ki so jo Japonci zgradili v japonski koncesiji v Tiencinu. To so storili Japonci zato, ker »mrtev mož ne more izdati nobene skrivnosti«. Ker se te govorice med domačim kitajskim prebivalstvom vedno bolj širijo, je ogorčenje kitajskega prebivalstva zoper japonske vojaške oblasti nepopisno naraslo. Jajjonci pa te mrliče v reki Peiho drugače razlagajo. Pravijo, da kitajske oblasti same mečejo Slovesne naznanilo kraljevega kronanja. Angleškega kralja Edvarda VIII. bodo kronali 12. maja 1. 1937. Po starodavni navadi so to že eno leto poprej naznanili posebni glasniki na štirih krajih londonskega mesta. Milost starosti Besede sv. očeta ob 80 letnici Dne 30. majnika je sv. oče Pij XI. obhajal 80 letnico svojega rojstva. Pri tej priliki se je v pretresljivih besedah zahvalil gojencem papeškega francoskega seminarja, ki so prišli papežu čestitat k 80 letnici. Med drugim jim je papež dejal: Prišli ste obiskat svojega starega očeta, ki pravkar postaja še starejši. Star postati je nenavadno velika stvar. Tega vi še ne morete razumeli. So pa stvari, katere tudi mi šele pozno v svojem življenju razumemo, za kar potrebujemo mnogo let. Biti star je beseda, ki nam pove tudi mnogo kaj dobrega in tolažilnega. Starost pomeni neprestano množenje božje milosti, božje dobrote, božje potrpežljivosti in božjega usmiljenja. In prav to mi stari bolj razumemo kakor drugi. Prav zaradi tega pa smo posebno hvaležni tistim, ki se spominjajo te dni našega življenja in prihajajo k nam, kakor ste prišli vi in kakor tudi vi hočete še za naprej v svojih molitvah nadaljevati. Po teh besedah je sveti oče gojencem podelil apostolski blagoslov. Največja ladja ni najhitrejša! Največja ladja sveta ()ueen Mary« je priplula v newyorško luko 1. junija ob 3 in 9 minut popoldne in se tam zasidrala pri karantenski postaji. Ko je ladja plavala v newyorško pristanišče, je bilo na obalah Brooclvna in New-,lerseya ter na vseh pomolih in strehah polno ljudstva. Vsi avto-mobilisti so začeli trobiti in vse ladje so s svo jiini sirenami pozdravljale največjo ladjo sveta. Gasilske ladje so prihod parnika »Queen Mary< [Pozdravljale na ta način, da so brizgale v zrak velike curke vode. Parnik »Queen Mary« se je zasidral pri pomolu ob 4 popoldne pri ne\vyorški karantenski postaji. Na krovu je imel 1806 pojiotnikov. Za svojo pot iz Cherbourga v New York je ladja potrebovala 4 dni, 12 ur in 24 minut. Njena povprečna hitrost je znašala 29.133 vozlov ter je potemtakem nekoliko manjša, kakor, pa je bila hitrost francoske ladje -»Normandie«. Vodstvo parnika pa jiravi, da je bila le velika megla vzrok, da ladja ni dosegla modrega traku. Strašna vožnja hrzovlaka Grozna železniška nesreča se je zgodila na obali Kaspiškega morja, kakor poročajo 1. t. m. iz Tiflisa. Brzovlak, ki vozi med mestoma Baku in Aliabad, je iz gora pridrvel v ravan in tod začel dirjati z naglico 90 km na uro. Naenkrat pa je strojevodji fiostalo slabo Ojiotekel se je na svojem prostoru in kurjač je planil za njim, da ne bi siromak padel z drvečega stroja. Krepko ga je prijel, toda v tistem hipu sta oba zgrmelf. z lokomotivo, vlak pa je s hitrostjo 90 km brez vodstva dirjal naprej. Ta strašna vožnja je tra jala celi dve uri. Na malih postajah, skozi kater.; je drvel brzi vlak, so bili ljudje vsi prestrašeni zaradi te strašne naglice. Čez dve uri pa je pred neko postajo brzi vlak zavozil v tovorni vlak, ki je stal pred postajo. Sunek je bil tako silen, da so vsi vozovi skočili s tira in se zvalili po nasipu. Iz razvalin so potegnili 15 mrličev, ranjenih in poškodovanih pa je bilo več sto ljudi. Vkljub temu, da je orjaški parnik nekaj časa plul skozi meglo in proti nasprotnim vetrovom, zaradi česar je zastal za kakih 200 milj, vodstvo ladje ugotavlja, da bi »Queen Mary« mogla v ugodnem vremenu prekositi »Normandie«, katera še vedno nosi modri trak. V teku 25 ur je »Queen Mary« preplula 766 milj, medtem ko je v istem času »Normandie« preplula le 764 milj. To pomeni, da je »Queen Mary« nekaj časa plula povprečno po 33 milj na uro. Ladja pa se je v svoji nagli vožnji tako tresla, da so se pokvarili razni merilni aparati. Temu nasproti pa izjavljajo poveljnik in častniki francoske »Normandie«, da bo »Normandie« na priodnjem potovanju potolkla svoj dosedanji rekord ter da bo vsekakor obdržala modri trak in ostala najhitrejša ladja sveta. Novo zakladnico ameriškega državnega xnklad» grade v trdnjavi KnOX. Največji tresor bo imel jeklena vrata, ki bodo tehtala 35 ton. fsžšššiii Olimpijski hrastiči, katere bodo dobili v spomin vsi narodi, ki se bodo udeležili olimpijskih iger v Berlinu. »Kako lep je solnčni zahod!« »Res, čudovito je lep! Ko ui ne uil tako strašno zaspan, bi ga vso noč gledal in občudovali« Dve produkciji državnega konservatorija Iz stremljenja, da dim lepše proslavi 10-letnico obstoja našega konservatorija kot državne ustanove, je njega vodstvo — na čelu mu ravnatelj Julij Betetto — sklenilo prirediti vrsto slavnostnih produkcij, na katerih naj bi se manifestiral umetniški napredek konservatoristov. V zadnjih dneh sta se vršili že dve produkciji. Prva je potekala bolj v okviru resne umetnosti in je v spored zajela dolgo vrsto skladb za solistično petje in za solistično instrumentalno igro ter je pri tem zlasti upoštevala literaturo domačih skladateljev. Druga pa je imela namen privleči bolj s pestrim sporedom, v katerega so se uvrstile poleg instrumentalne igre in petja še deklamatorne in plesne točke. Obe produkciji sta lepo uspeli in sta nudili številnim obiskovalcem mnogo užitka in razvedrila, kar bi se pa utegnilo še stopnjevati, da niso bili nekateri posamezni nastopi malce prerazvlečeni. Na produkcijah je nastopila dolga vrsta gojencev, ki so razkrili tiho zorenje mladih repro-duktivnih sil. — Solistično petje je bilo ugodno; na splošno se pevci dobro razvijajo in jim primanjkuje le večja sproščenost ter razmah glasu. Ksenija Kušejeva ima lep in dobro šolan material in njeno petje sloni na živem notranjem utripu, j a je le še utesnjeno in s prostorom premalo 6ezna- t njeno. Drago Žagar prednjači s smislom za pevsko estetiko, v pogledu glasu samega in pevske interpretacije, pa mu je nastavek še nekam boječe pre-zastrt. S toplino glasu in izraza se odlikuje Ljudmila Polajnarjeva in ji je petj,e privlačno, lahkotno, a se zdi, kot da je sramežljivo pritajeno in se boji polnega razmaha, ki bi mogel to petje šele prav dopolniti. Bolj sproščena ie v tem pogledu Štefka Pavlovčičeva, ki ima tudi lep glas. Pevske odlike, ki jih ima basist Friderik Lupša, so nam že več- -krat in tudi ob tej priliki vzbudile izredno ugodje lepote — ko bi le pevec mogel vliti v svoje podajanje še več življenja. Marta Oberwalderjeva naravnost preseneča s svojo vztrajnostjo, ki ji bo morda nekoč le pomogla prebroditi nedo6tatke ne-izenačenega glasu, slabe vokalizaciie in distonira-nja. — V okviru pevskega podajanja je bil privlačen tercet (Polajnarjeva, Brišnik, Orel), pa bi morda brez nekam prisiljenega kretanja v danem okviru utegnil še bolje učinkovati Komorni zbor (Sokova, Korenčanova, Dolenčeva, Mišičeva, Rožni-kova ter Brišnik, Gostiša, Lupša in Pianecki) pa zasluži veliko priznanja, ker se je v svojem podajanju povsem približal resni umetnosti z ozirom na čist in sočen zvok, lepo in sorazmerno medsebojno ubranost in po iskrenosti podajanja. Zelo umestna je bila tudi snov podaiania, saj so Schubertovi zbori pri nas skoro povsem neznani m vendar tako polni kristalne lepote. Pri tem je bilo vmesno rajanje prikupno, a celota s tem nekoliko preraz-tegnjena. — V instrumentalni glasbi je pač najmočneje zastopana klavirska igra in zato je bila tudi ta stran podajanja najbolj razgibana. Med številnimi izvajalci so bili povečini že poznani gojenci, ki so v svojih nastopih dokumentirali lastni napredek. Z estetsko preciznostjo je odigrala Chopina Marija Mantuanijeva, Egon Kunej je primerno svoji tehniki, ki podčrtava predvsem barvitost, odigral Škerjanqeve skladbe, Bojan Adamič se je v podajanju Chopinovih preludijev znatno premaknil naprej in v globino, kar ie njegovemu talentu primemo ter obenem ugoden znak za pTavo ra$t Silva Hrašovčeva se ie v izvajanju gibala v okviru lastnih, že poznanih in lepih vrednot in prav tako tudi Marta Osterčeva, ki zna briljirati s svojo igro. Pristna in doživljena je bila v igri tudi Ksenija Ogrinova, dočim se zdi, da je Manici Mahkotovi trema nekoliko ovirala čisto igro. — Violinska igra je bila to pot bolj skromno zastopana. Uroš Pre-voršek je odigral dva stavka Janačkove violinske sonate in je njegova igra učinkovala čisto in dosledno izdelano, a vendar v delnem pomanjkanju pravega umetniškega ognja, ki je svoječasno gorel že bolj živo. Pač pa je Albert Dermelj podal dva stavka Miloievičeve violinske sonate stopnjevano prav s te strani, tako da je v njegovi igri živela iskrena čustvena globina, ki se je z izčtščeno tehnično stranjo spajala v privlačno enoto. — O godalnem kvartetu pa, ki so ga sestavljali Uroš Pre-voršek (I. violina), Kajetan Burger (II. violina), Albert Dermelj (viola) in Gustav Šivic (violoncello), morem izraziti laskavo sodbo, da se je v svoji izvedbi povzpel do resne umetniške višine, ki ie bila v pogledu potaniših fines zelo izpolnjena, kar priča o resnem vzgojnem delu v okviru komorne glasbene šole. — H koncu moram omeniti še dve dekla-maciji Marinke Pristovškove in Emila Freliha, kjer se je pokazala izvežbanost zlasti z ozirom na zunanjo učinkovitost deklamacije. Sicer pa ob taki deklamatorni snovi posebnih duševnih globin niti ni pričakovati in je čudno, da se spričo bogatega zaklada slovenske pesniške umetnosti tako radi zatekamo k tujcem. Tako so bili uspehi obeh produkcij prav lepi, In sicer z ozirom na vzgojne umetniške zahteve. V. U. MALI OGLASI iluibodobe Sobarico, služkinjo za vse ln perico, ki opravlja tudi druga dela, Iščem za počitniški dom na Pohorju. Natančnejše podatke dobite v Mariboru, Aškerčeva ulica 6 med 11. In 14. uro Zg. šlška, Vas obvešča, da dobite njena vina na gostinski razstavi pod * t. 117-118 In ne kot .le btlo ■ nedeljskem »Slovoncu« pomotoma navedeno, (o) čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Zamik Alfonz, Gajeva ulica. (b) Snažno, pošteno dekle sprejmem. Poljanska 15, I. stop., vrata 2. (b) Kuharico za vse snažno, zanesljivo, z dobrim spričevalom, Iščem na deželo pri dobri plači. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Snažna« št. 8157 Iščem dobrega šoferja s kavcijo za tovorni avtomobil. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8185. Sobarica ki bi event. pomagala tudi v kuhinji, išče službo. Vprašati danes dopoldne pri vratarju hotela Štrukelj. <»> Pošteno krščansko dekle vajeno vseh hišnih del razen kuhanja, išče službo. želi v bližino LJubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8163 Dekle mlado, z dežele, išče slu žbo kot začetnica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krščanska« št. 8165. (a) Stanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje Išče mirna dvočlanska družina za takoj ali ju 1IJ. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Cisto in son čno«. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje Bončno. ugodno oddam za julij. Hladnlk, Stožice 161 Objave Gostilna Martine I Automotor i Ženitbe Hišni posestnik želi znanja v svrho ženl-tve z gospodično ali gospo od 30 do 40 let. Dopise upravi »Slovenca« pod »Zaupanje« št. 8130. Električne instalacije za luč, moč, signale In vtu v stroko »padajoča, popravila Vam lzvr;i solidno povsod IVAN MIHELČ1Č elektrotehnično iiadjeli* Ljubljana Horštnlkovtrgšt 1 Telef. 37-04. Ce avto svoj stun pruau/us aT motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnugo prižem Slovencev naimani.i' in ser a t Prostov. javna dražba velikega štovlla rabljenih osobnlh ln tovornih avtomobilov tvrdke »Desa« se bo vršila v soboto, 6. ju nlja ob 8 zjutraj v skla dišču pri »Arbor«, Ljubljana, Tyrševa cesta 50. Za ogled In preizkušnje voz pred dražbo so je obrniti na pisarno »Dese«, Gosposvetska cesta 1. It la cvetlični med zdravilni, zajamčen, kan-te 30 kg 320 Din, 10 kg 136 Din, 5 kg 68 Din — franko vozntna razpošilja f nreclislor, Tu/.la. fl) Trapistovski sir (polnomasten) od 5 kg naprej, pošilja po povzetju, poštnina In odpravnina prosta, po 14 Din kg mlekarna Rudolf Itam-!>ach, Srpska' Crnja, Du-navska banovina. (1) Svilene komblneie po 0.20-- se dobijo v Trpinovem bazarju Maribor - Vetrinjska 15 Rudge Withworth nov, ravno uvožen, s Por-ges prikolico, kompleten, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca^ pod 813 6. Vaše terjatve pri hranilnicah ln posojil nlcah vnovčujem hitro ln pošteno. Obrnite se na-edino oblastveno dovolje-o pisarno in priložite znamke. — Rudolf Zore. LJubljana, Gledališka ull--a 12. telefon 38-10. (d) Plise, entel, ažur, gumbe, gumbnicc monogee iavršl tanoj Matek <*, keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Žepni robci, plenice, ročna dela. (t) Droben oglas v "jiioffm a-oosestvo S' hitro proda; če že ne t gotovim denarji rm pač kupca ti t kniiiuv <1a. Enonadstropno hišo v Kranju prodam. Zraven hiše še 8 stavbnih parcel po ca. 600 kv. m. Poizve se v upravi »Slovenca pod št. 8171. (p) !ančno kom. zavod IBOR, Aleksandrova ;; najbolje vnovčujc vo pri vseh denar •Ulj *nvodlh. Za odgovor .Ul v znamkah. Posojila n« vloz.he knjižice daje Slovenska oanka, LJubljana, Krekov trg 10. Vlogo Praštedlone ali Kmetske posojilnice ljubljanske, do 5000 Din, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca* pod »Takoj denar« št. 8t67. Sortirana vina (lastni pridelek) letnik 1935 renski rizling, laški rizling, beli burgundec tli sllvanec dobavlja v velikih ln malih množinah A. Freudenreich — vinogradnik, Podlehnlk pri Ptuju (Haloze). (1) Malinovec najfinejši, naraven, kupl-to najugodnejo pri tvrdki »Vitamin«, Ljubljana — Masarykova 46. (1) Dvosobno stanovanje z balkonom ln kabinetom oddam mirni stranki takoj ali pozneje. Clglar-Jeva 33, Moste. (č) Dvosobno stanovanje oziroma Istotako s kopalnico, kabinetom, pritlkll-nami, poseben Vhod, oddam 1. julija. Herberstei-nova 18. (č) Lepo enosobno stanovanje takoj oddam mirni stranki. Rožna dolina cesta V št. 10. (č) Večja rentabilna hiša naprodaj v LJubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8131. (P) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenab CERNE, mvelir, Liubbana Woltova uliea št. 3. Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške sraice. vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S'o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dimdl), v najlepših barvah, predpasniki itd — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija K« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belegB blaga • Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-fakova cesta št. 1. Izredna prlllkal Zaradi popolne lzprainltve skladišča odprodajam poleg drugih Seleziiinsklh predmetov po znatno nižjih cenah: Dvorezne Učnlke - Doppel- Spalnico, lestence, omare Alojzij Planinšek, agent bančnih poslov, LJublja na, Beethovnova ul. H/I vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. (d) i. •I« H plinski štedilnik, otomanc stole, mizice, slike ln okvi re zaradi preselitve takoj poceni prodam. Frl.škovet št. 3. (1) Kolesa kromlrana In ponlkljana nemški fabrikat, po 7 50 dinarjev. Nova trgovina, Tyrševa 36, Velesejem v paviljonu F, zunaj. M) POVSOD, rtroj; za izdel. sladoleda kateri Istočasno Izdelajo dve vrsti različnega sladoleda, brez elektrike, se predvajajo na Velesejmu v paviljonu E. zunaj. Zastopstvo za Jugosl ivi Jo : Drago Ceferin, Ljubljiua. Kosmače — Schropphobel od 30-33 mm po Din 2J -. LlSnlke - Schllchthobel od od 42-48 mm po Din JO'-. Spehalnikl - Rauhbonkho-bel 60 mm po Din IOO - Stanko riorfanCIC železntna, LJubllana Resljova 3 (pole* Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (1) Vsa letna oblačila, llster, bnret, kašo, v odlični Izdelavi dobite poceni pri P r e s k o r j u . Sv. Petra cesta 14. Našo prisrčno ljubljeno soprogo, mamo. hčer, slaro mamo, taščo, sestro, svakinjo, gospo V ^ Almo Siuptca roj. Erhovnic je Vsemogočni poklical, okrepčano s tolažili svete vere, v 56. letu njene starosti, v lepše življenje. Na zadnji poti bomo nepozabno blago pokojnico spremili v petek, dne 5. t. m. oh štirih popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Sv. Lenart v Slov. goricah, dne 3. junija 1936. Rodbine: S t u p i c a , dr. Štupica, S a r n i t * in Erhovnic. Zadovoljni boste in priporočali boste vsem .ALBATRIN ** kremo suho in polmattno ako samo enkrat poskusite njeno blagodejno delovanje. Izdeluje : LEKARNA DERENČIN, Koprivnica SORTNA VINA. samo Iz domailh vinogradov Dravske banovine toči v garantirano najboljši kvaliteti ter postreže z najboljšo kuhinjo in vabi ude-ležnike gostinskega kongresa na poskušnjo Hotel In restavracija KAJFEŽ, Florljanska ulica Ali je Vaša koža MRTVA ali živa ? Koža, ki pojemava zaradi pomanjkanja prave hrane, lahko spet bujno oživi in »e razcvete v polni mladosti. Suha, ovenela koža, na videz mrtva, brazde in gube — vse to so posledice pomanjkanja gotovih vitalnih hranilnih elementov. Ti elementi se sedaj pridobivajo iz skrbno izbranih mladih živali. Vncieni v človeiko kožo, jo napravijo spet svežo in mlado. To so presenetljivi rezultati zdravstvenih raziskav, ki jih je na dunajskem vseučilišču izvršil prof. dr. Stej-skal. Izključno pravico do odkritja tega pro-fesorja si je pridobila podjetniška skupina Tokalon z ogromnimi stroški. Njegov eks-trakt živih kožnih Celic, imenovan »bioccl«, je vsebovan samo v kremi Tokalon rožnate barve. Pri poizkusih v bolnišnicah z ženami od 60 do 70 let so gube izginile v šestih tednih (glei celotno poročilo v Dunajskem zdravniškem vestniku). Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo, rožnate barve vsak večer. Ona hrani in pomlajuje kožo, ko Vi spite Gube naglo Izginejo in v nekaj tednih boste videti za leta mlajša. Cez dan uporabljajte kremo Tokalon bele barve (brez masti). Ona razkraja in odatranjuje zajedalce, žaluje razširjen« znojnice ter napravi tudi najtemnejšo i* najodpornejšo kožo mehko, gladko in belčija sta bili znatni. Cene so ostale neizpremenjene kot zadnjič: voli I. 4—4.50, II. 3.50—4, III- 3—3.50, krave debele 3—4. klobasarice 2—3, teleta 5—7 Din /a kg žive teže, prašički za rejo 110—120 Din za komad. SpOtt: Kulturni obzornik Spominska knjiga „Obzora" 1860 - 1935 Zagrebški dnevnik »Obzor« je praznoval šele letos' pred kratkim svečano svojo 75 letnico, kar je začel izhajati pod imenom »Pozor« (1860) ter je za to priliko izdal razkošno monumentalno spominsko knjigo v velikem formatu, obsegajočo 326 strani dvokolonskega teksta,, okrašenega z mnogimi, tehnično na višku izdelanimi slikami ter z barvanimi celostranskimi prilogami: Strossmayer (V. Bukovac), Franjo Rački (Valdec), Hrvatski kralj Tomislav (Fraugeš-Mihanovič), Račič-Miošič (Rendič), Kronanje kralja Zvonimira (Quiquerez), Hrvatski preporod (zavesa v Narodnem gledališču, Bukovac), Bosanski pejsaž (Becič) ter Proglašen je Zagreba svobodnim in kraljevskim mestom (Ba-bič). Zbornik sta uredila urednika dr. M. Dežman in dr. R. Maixner. — Ta spominska knjiga hoče v širokih potezah prikazati vso zgodovino hrvatskega naroda v teku teh 75 let in sicer v vseh panogah, tako politično kot znanstveno in gospodarsko, prav do današnjih dni. V nji je opisana vsa borba Hrvatov, ki so jo imeli z Avstrijo in Madjarsko, postanek dualizma in pogodbe, menjavanje banov ter njih oznake, borba proti madjari-zaciji, zažiganje madjarske zastave na Jelačičevem trgu. veleizdajniški proces, organiziranje mladinskih skupin in atentati na Čuvaja, predzgodovina osvobojenja, dokumenti o ustvarjanju Jugoslavije, vse jugoslovanske vlade do najnovejšega Časa itd. Ne da se v kratkih besedah opisati pomen in vrednost ter vsebina vseh člankov v zborniku, ki so ga pisali najodličnejši hrvatski kulturni delavci dovoljno mora biti, če navedemo samo vsebino člankov, in še to samo najvažnejših. Beneš, Sf'irza, Ferrero, Steed. Hodža, Meštrovič so se odzvali vabilu ter poslali svoje spomine na osvob<>-dilne boje ter na hrvatske može lega časa (Supilu). Prave članke odpira dr. J. Andrassy z važnim člankom: Pacta conventa in njihove posledice; R. Horvat opisuje hrvatsko politiko od 1. 1860—1895. J. Horvat nadaljuje v treh člankih razvoj od 1895 do najnovejšega časa, Trumbič podaja spomine na reško resolucijo, Raifi opisuje predvojno mladino (nacionalistično revolucionarstvo), Krbek razvoj organizacije hrvatske uprave, V. Lunaček hrvat-sko-ogrsko finančno pogodbo, B. Markovič politične razmere Hrvatov do predvojne Srbije, Kriško-vič eno stoletje vodilnih političnih idej, Nagy Dalmacijo in Hrvatsko, fr. knezovič bosansko hrvatske frančiškane v delu za Hrvatsko, Pekič kulturne in politične zveze Bunjevcev s Hrvati, Zužič razmerje Istre do Hrvatske, M. Ujevič Gradiščan-ske Hrvate, šišič kako je hrvatska izgubila Medji-murje 1. 1860, Grado pa o izseljevanju. To bi bili članki, ki se nanašajo na predvojno zgodovino po-sameznih hrvaških skupin. O novih razmerah piše Maixner, in sicer o zunanji politiki Jugoslavije, Andrassy o naših ustavah, S. Jovanovič o St. Pro-tiču in hrvatskem vprašanju, J. Horvat pa daje pregled vseh važnejših dogodkov v Jugoslaviji — Nato slede članki, posvečeni posameznim osebam ali pa razvoju posameznih disciplin. Chataigneau piše o Hinkoviču, Bazala o razvoju filozofije, Markovič o hrvatski književnosti do najnovejšega časa, Nergešič o »mladih« iz 1. 1897—1907, Srkulj o Ja-giču, Dayre o Kukuljeviču in Tommaseu, Livadič o gledališču, N. Andrič o igralcih Freudenreichu in Fijanu, Sirola o hrvatski glasbi, Babič o umetnosti, Hoffiler o arheologiji, Karainan o klasični arheologiji v Dalmaciji in še posebej Katič, Albini o arhitekturi, Szabo o razvoju Zagreba, Jiroušek o vplivu etnografije na kulturne razmere, Šenoa o zemljeplsju, Babič o prirodopisju, Vouk o botaniki, Salopek o geologiji, Vrani« o matematiki, VrgoS o farmaciji, Bazala V. o medicini, Esih o hrvatski historiografiji in slavistiki še posebej, dr. Maček o bistvu hrvatskega kmetskega pokreta, Ivšič o razvoju hrvatske družbe, Ljubič z zadru-garstvu, Mandelič ln Račič o narodnem gospodarstvu, Giunio o pomorstvu, Peršič o hrv. časnikarstvu, Majcr o pevskih društvih, Bučar o telovadbi in športu. Poseben članek je posvečen Stross-mayerju oziroma vlogi katoliške cerkve v hrvatski zgodovini (Spilelak, Esih, Pasarič) ter posameznim epizodam iz »Obzorove« preteklosti: razvoj od »Pozora« do »Obzora« (Grškovič), rako-vička vstaja (Makanec), ustanovitev neodvisne stranke (Grškovič), zaplembe »Obzora« (Pasarič), o sodelovanju Bosancev in Hercegovcev, zlasti muslimanov (Miličevič), o Bolgarih v »Obzoru« (Bučar), o književnosti v »Obzoru« (Barac), o umetnosti v očeh »Obzora« (Šrepel), o vojni cenzuri v »Obzoru« (Surmin). — Za vsem tem sledi popis »Obzorovih« urednikov in sodelavcev ter imenik vseh najvažnejših člankov, ki so tekom let izšli v »Obzoru« (Rojnič in Zid). Ze iz tega pregleda vsebine je vsakomur jasno, kakšno bogastvo vsebuje ta spominska knjiga »Obzorova« ter resnost, s katero spremlja ta najboljši hrvatski dnevnik kulturno življenje naroda. Čuditi se moramo, da je tako delo izšlo iz privatne iniciative ter je delo dnevnika. Knjiga je tako r>o tipografski strani kot vsebinski svojevrstnega pomena ter bo obdržala stalno ceno še dolgo, saj predstavlja kompendij vsega, kar mora vsak Hrvat vedeti o svojem narodu in njega borbah in rasti v to, kar so danes. W OMonito gledali Ste DRAMA: Začetek ob 20. 0etrt«k, 4. juivlja: Mladi aospod let. Red O. Petek, 5. Ju-nlJa ob 15: Prva legija. ™J«Ak« P*ed®«o™ po globoko znižanih eenali od M Din navzdol. OPERA: Začetek ob 20. Četrtek, JnniJa: Fanti. Rnl Četrtek. Potok, S. junija: Zaprto (Ronoralka). Sobota, 6. Junija: Vefela vdova Premier«. Izven. Motiboiiko plcdallife Četrtek, i. mnja ob 20: Karijera kanclinta Wlml>wa. Posovilum prodstava Maksa Furijaua. Izven. Zaključek II. mednarodnega ienis-turnirja Ljubljana, 2 junija. Danes je bi>! zaključen II. mednarodni tenis-turnir, kateremu je prisostvoval kot zastopnik žu-pafta g. dr Grasseli. Turnir sc je moral zaradi deževnega vremena o binkošiih podaljšati za en dan. Zadnji dan so se odigrale semifinolne in finalne igre. V teku dopoldneva so se odigrale zelo zanimive igre, najlepša je bila ona v mixed-doublu, ki sta jo odigrala še ne 15 letna Alica Florjomova in Mayer s favoriti drž. prvakinjo lleli Kovačevo in Cikošem. Zmagala sta Florjan in Mayer s 6 : 0, 6 : 4, zaradi česar sta si priborila prvo nagrado v tej disciplini. Popoldne so bila finalna tekmovanja v smglu gospodov in dom, doublu gospodov, ter singlu v kategoriji R. Doseženi so bili i i-lo rezultati: SINGLE GOSPODOV. — Semilinale. Cilieš : Mogin w o. Mayer : Friedrich 6 : 4, 6 : 3. Filiale: Ciheš : Mayer 6 : 1, 7 : 5, 6 : 2. . Cihcš je prejel kiascn pokal kot prvo nagrado. SINGLE DAM. — Semilinale. Kovač : liudisavljcvič 6 : 3, 6 : 3. Florjan : Elcgovič 6 : 1, 6 : 1. Finale: Kovač : Florjan 6 : 1, 7 : 5. DOUBLE GOSPODOV. Za finale sta sc kvalificiralo Friedrich - 5i-vic (Ilirijo) ter liagonauer - Ciheš. Po poldrugourni borbi je zmagal par Friedrich - Sivic z rezultatom 8 : 6, 7 : 5, 3 : 6, 4 : 6 6 : 1. MEXED-DOBUI.E. Finale: Florjan - Maycr : Kovač - Friedrich 6 : 0, 6 : 4. KATEGORIJA B. Semilinale: Inž. Fabjan : Dcrnovšck (11.) 6 : 8, 6 : 3, 6 : 4 Oogala (II.) : Albaneze 7 : 5, 6 : 1, 6 : 2. Finale: Gogala : Inž. Fabjan 6 : 0, 11 : 9. JUNIORjl. Finale: Albaneze : Dcniovšck (11.1 6 : 2, 6 : 1 Po končanem turnirju so se razdelile nagrade 18 po številu. Turnir jc v vsakem r>ogledu prav lepo uspel, edino finančna plat je zaradi slabega vremena močno trpela. Zunanji gostje so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so obljubili, da bodo ob prvi priliki zopet obiskali Ljubljano. Prredi-teljem, zlasti agilni sekciji SK Ilirije pod načel-stvom g. Končana gre vsa pohvala za tc vrste športne prireditv^ za katere vlada tudi v Liuti-Ijani vedno večje zanimanje. J7.S7.- Zbnr umuSkih učiteljev opozarja p. n. članstvo 'ila se vrSi v soboto f>. t. ni. ob 17 rodni lel.nl si' »tjink v pisarni JZ8Z Ljubljana. TyrSova ct*Ui 1-1\. ('Inu,. prosimo, dii so siMlniika po moinostri udeloto v Hm večjem Plovilu, ('lani b.vmi IJtibljnn,' naj ilelmri-rnjn »vojo zastopnike - Tlan«. vrSl .d 31 rod a, »mtanok tor sejn. TovarMo odbornike prani mo tn^ii". SK I jiMjana. Slroim obvmon, sootanok vseh aktivnih •iOR<>motn*iw 7. C. trenerjem Otiit7x.m sn vrši dame« ob '.11.30 v klubovem UjniSlvu. Skrivnost abesinske Pogovor angleškega časnikarja L^i^-^i^Sp z abesinshim cesarjem Klllllolivlv Dopisnik londonskega lista »News Chronicle« je na ladji, s katero se vozi na Angleško abesin ski cesar, imel z njim daljši pogovor, katerega sedaj list priobčuje. Dopisnik ie vprašal cesarja: »Ali je morda bivanje v Gibraltarju kaj spremenilo namene Vašega Veličanstva?« > Kaj .naj bi se spremenilo? Sem na pravi poti, s katere me nihče ne bo odvrnil.« Kako je Vaše Veličanstvo bilo zadovoljno s sprejemom v Gibraltarju?« »Nenavadno zadovoljen sem bili Ganilo me je, ko sem se prepričal, da Velika Britanija svojim prijateljem ostaja zvesta tudi tedaj, kadar jih zadene kaka nesreča.« »Ali Vaše Veličanstvo tudi v prihodnje pri čakuje pomoči od strani Anglije?« »Velika Britanija je bila vedno zagovornica Društva narodov. Zaupam ji, kakor tudi Franci ii ter drugim članicam Društva narodov, katere bodo postavile na stran pravice.« »Kaj pa Vaše Veličanstvo v Evropi namerava?« »Vsemu svetu bom razglasil, kaj se je dogajalo med vojsko, katero smo imeli z Italijo. Povprašal bom ves svet, ali je to pravica, če se v teku 25 tednov razdene etijopska civilizacija, ki je stara 25 stoletij, in sicer razdene s pomočjo barbarstva, katero je vredno časov, preden je nastopila krščanska kultura.« »Ali bo Vaše Veličanstvo posebej govorilo o dušljivih plinih, kateri so se uporabljali?« »Razume se, da bom govoril o tem strašnem vojnem sredstvu. V tej vojski so se dogajale stvari, kakršne se niso dogajale še v nobeni dosedanji vojski. V tej vojski plina niso širili le s topovskimi izstrelki in z letalskimi bombami, am pak s posebnimi pripravami.« »Ali morda želite povedati, da takih metod niso uporabljali niti med svetovno vojsko?« »V tej vojski so uporabljali stisnjen plin kol tekočino. Spustili so smrtonosen dež, ki ni za dušil le vojakov, ampak tudi ženske, otroke in starčke v ozadju. Niti samim vojaškim bolnišni cam ni bilo prizanešeno.« »Ali je Vaš dohod v Evropo zvezan s kakimi posebnimi pogoji?« »Netočne in tendencijozne govorice je vedno težko zavračati.« »Ali Vaše Veličanstvo misli, da bo v Evropi imelo vso svobodo delovanja?« »Celo največji zločinci imajo pravico braniti se pred sodiščem. Tem bolj naravno je, če žrtev napada, katerega je obsodilo 52 držav, ima pravico. če nič drugega ne, vsaj razložiti vse okoliščine. v katerih se je napad zgodil.« »Kako misli Vaše Veličanstvo, da se bo stvar dalje razvijala?« »Ženeva bo našla rešitev tega vprašanja. Politika Abesinije se v ničemer ni spremenila. Kot država, ki je članica Društva narodov, računamo na ženevsko ustanovo. Mnogo je malih držav, ki so v tej stvari prav toliko interesirane kakor smo interesirani mi.« Italijanska vlada v Vzhodni Afriki Na binkoštni ponedeljek je italijanski mini strski svet imel svojo sejo, na kateri je sklenil kako se bodo v prihodnje upravljale nove italijanske province v Italijanski Vzhodni Afriki. Vlada je odobrila zakon, ki to upravo posebej določal Provinca se imenuje Italijanska Vzhodna Afrika ter ji stoji na čelu podkralj kot vrhovni guverner. Vsa Italijanska Vzhodna Afrika sestoji iz nekdanjega abesinskega cesarstva, iz Somalije ter iz, doslej italijanske Eritreje. Vsa obširna de žela bo razdeljena v pet gubernij. Središče osred nje vlade pa bo v Addis Abebi. Gubernije pa so tele: Gubernija Eritreja z glavnim mestom Asmara, gubernija Amhara z glavnim mestom Gondar, gubernija Gala in Sida-mo z glavnim mestom Džima, gubernija Harar z glavnini mestom Harar, gubernija Somalija z glavnim mestom Modagisko Osrednja vlada bo imela dva posvetovalna organa, in sicer; Vladni svet pod predsedstvom samega podkralja ie sestavljen iz najvišjih urnd-nikov nove državne uprave. Generalni svet pa je sestavljen i/, (i Italijanov, katere izbere podkralj iz naseljenih kmetov, trgovcev in industrijcev, ter iz 6 abesinskih velikašev. Mohamedanska vera uživa vsa jamstva za nemoten razvoj in napredka po vsej Abesiniji. Po vseh šolah, kjer so prebivalci in otroci muslimanske vere, je arabščina obvezen predmet. Priznana je tudi monofizitska cerkev, katera je podložna egiptskemu patrijarhu v Aleksandriji. Med vlado in cerkvenimi koptskimi oblastmi se sklene sporazum, da se bodo koptske ustanove po vseh delih Abesinije lahko nemoteno razvijale ter da bo vez med koptskim prebivalstvom Abesinije in koptsko cerkvijo v Egiptu čim ožja. Kakor je videti, hoče Italija pridobiti muslimanski svet ter tudi dobiti zveze z Egiptom. Nova abesinska vlada je sklenila v Addis Abebi zgraditi več koptskih cerkva in mohame-danskih molilnic. Največja ladja 1 Največja ladja sveta Queen Mary« je priplula v newyorško luko 1. junija ob 3 in 9 minut popoldne in se lani zasidrala pri karantenski postaji. Ko je ladja plavala v newyorško pristanišče, je bilo na ohalah Brooclyna in Ne\v-Jerseya ter na vseh pomolih in strehah polno ljudstva. Vsi avto-mobilisti so začeli trobiti in vse ladje so s svo jimi sirenami pozdravljale največjo ladjo sveta. Gasilske ladje so prihod parnika »Queen Mary« pozdravljale na ta način, da so brizgale v zrak velike curke vode. Parnik »Queen Mary« se je zasidral pri pomolu ob 4 popoldne pri newyorški karantenski postaji. Na krovu je imel 1806 popotnikov. Za svojo pot iz Cherbourga v New York je ladja potrebovala 4 dni, 12 ur in 24 minut. Njena povprečna hitrost je znašala 29.133 vozlov ter je potemtakem nekoliko manjša, kakor pa je bila hitrost francoske ladje »Normandie«. Vodstvo parnika pa pravi, da je bila le velika megla vzrok, da ladja ni dosegla modrega traku. ii najhitrejša! Vkljub temu, da je orjaški parnik nekaj časa plul skozi meglo in proti nasprotnim vetrovom, zaradi česar je zastal za kakih 200 milj, vodstvo ladje ugotavlja, da bi »Queen Mary« mogla v ugodnem vremenu prekositi »Normandie«, katera še vedno nosi modri trak. V teku 25 ur je »Queen Mary« preplula 766 milj, medtem ko je v istem času »Normandie« preplula le 764 milj. To pomeni, da je »Queen Mary« nekaj časa plula povprečno po 33 milj na uro. Ladja pa se je v svoji nagli vožnji tako tresla, da so se pokvarili razni merilni aparati. Temu nasproti pa izjavljajo poveljnik in častniki francoske »Normandie«, da bo »Normandie« na priodnjem potovanju potolkla svoj dosedanji rekord ter da bo vsekakor obdržala modri trak in ostala najhitrejša ladja sveta. Most. po katerem je hodil že Marko Polo. Velblodja karavana, ki je prišla iz zahodne Azije, stopa čez starodavni most, čez reko Lukon v Pekingu. Ta most omenja že sloveči potopisec Marco Polo v svojih dnevnikih okrog 1. 1300. Reka mrličev na Kitajskem Sedaj, ko Japonci znova zasedajo posamezne dele nekdaj tako obširnega kitajskega cesarstva in so zasedli tudi nekdanje glavno mesto Peking, je tudi med kitajsko mladino začela vstajati silna propaganda zoper Japonce. Iz Pekinga poročajo, da je ta propaganda, katero zlasti razširjajo kitajski dijaki, začelo močno pridobivati med častniki in vojaki 29. kitajske armade. Ta armada je nastanjena v Pekingu. Ko je prišlo 12 japonskih oficirjev, kateri so bili dodeljeni tej armadi kot vojaški svetovalci, je izbruhnila vsa mržnja kitajskih vojakov proti Japoncem. Kitajsko dijaštvo poživlja kitajske poveljnike v severnih provincah, naj nemudoma zgrabijo za orožje ter poženo japonske čete, ki so zasedle kitajske dežele. Ze na sedmih kitajskih univerzah in šestih visokih šolah so začeli dijaki stavkati v znamenje protesta proti Japoncem. Sedaj stavka že okroglo 10.000 dijakov in učencev. Nekaj posebnega se dogaja v Tiencinu. Skozi mesto teče reka Peiho, po kateri plavajo skrivnostna človeška trupla. Kitajci so takoj obdolžili Japonce, čaš da kar v množicah more kitajske delavce. Vsak dan potegnejo iz reke Peiho, katero že imenujejo »reko mrličev«. več utopljencev. V teku zadnjih tednov so potegnili iz te reke nič manj kakor 358 mrličev. Kitajci trdovratno trde, da so Japonci pomorili in v reko pometali vse tiste kitajske delavce, katere so uporabljali pri utrjevanju trdnjave, ki so jo Japonci zgradili v japonski koncesiji v Tiencinu. To so storili Japonci zato, ker »mrtev mož ne^more izdati nobene skrivnosti«. Ker se te govorice med domačim kitajskim prebivalstvom vedno bolj širijo, je ogorčenje kitajskega prebivalstva zoper japonske vojaške oblasti nepopisno naraslo. Japonci pa te mrliče v reki Peiho drugače razlagajo. Pravijo, da kitajske oblasti same mečejo »To-le sobo bi rad najel. Kaj neki stane, če bi se smel posluževati giasovirja?« »Hm... morala bi vas najprej slišati, kako igrate.« v reko tiste mrliče, ki so pomrli v tako zvanih opijskih bolnišnicah v Tiencinu. Da bi si prihranili stroške pogreba, kar za vsakega stane 10 dolarjev, se jih iznebe enostavno s tem, da jih po-mečejo v vodo. Japonsko vojaško poveljstvo je naprosilo kitajsko policijo v Pekingu, naj stvar preišče in pojasni, odkod velika množica • trupel, ki plavajo po vodi. Strašna vožnja brzovlaka Grozna železniška nesreča se je zgodila na obali Kaspiškega morja, kakor poročajo l. t. m. iz Tiflisa. Brzovlak, ki vozi med mestoma Baku in Aliabad, je iz gora pridrvel v ravan in tod začel dirjati z naglico 90 km na uro. Naenkrat pa je strojevodji postalo slabo Opotekel se je na svojem prostoru in kurjač je planil za njim, da ne bi siromak padel z drvečega stroja. Krepko ga je prijel, toda v tistem hipu sta oba zgrmelv z lokomotivo, vlak pa je s hitrostjo 90 km brez vodstva dirjal naprej. Ta strašna vožnja je tra iala celi dve uri. Na malih postajah, skozi kater" je drvel brzi vlak, so bili ljudje vsi prestrašeni zaradi te strašne naglice. Čez dve uri pa je pred ndko postajo brzi vlak zavozil v tovorni vlak, ki je stal pred postajo. Sunek je bil tako silen, da so vsi vozovi skočili s tira in se zvalili po nasipu. Iz razvalin so potegnili 15 mrličev, ranjenih in poškodovanih pa je bilo več sto ljudi. Novo zakladnico ameriškega državnega zaklada grade v trdnjavi Knox. Največji tresor bo imel jeklena vrata, ki bodo tehtala 35 ton. Olimpijski hrastiči, kalere bodo dobili v spomin vsi narodi, ki se bodo udeležili olimpijskih iger v Berlinu. »Kako lep je solnčni zahod!« »Res, čudovito je lep! Ko bi ne bil tako strašno zaspan, bi ga vso noč gledal in občudovali« Slovesno naznanilo kraljevega kronanja. Angleškega kralja Edvarda VIII. bodo kronali 12. maja 1. 1937. Po starodavni navadi so to že eno leto poprej naznanili posebni glasniki na štirih krajih londonskega mesta. Milost starosti Besede sv. očeta ob 80 letnici Dne 30. majnika je sv. oče Pij XI. obhajal 80 letnico svojega rojstva. Pri tej priliki se je v pretresljivih besedah zahvalil gojencem papeškega francoskega seminarja, ki so prišli papežu čestitat k 80 letnici. Med drugim jim je papež dejal: Prišli ste obiskat svojega starega cfceta, ki pravkar postaja še starejši. Star postati je nenavadno velika stvar. Tega vi še ne morete razumeti. So pa stvari, katere tudi mi šele pozno v svojem življenju razumemo, za kar potrebujemo mnogo let. Biti star je beseda, ki nam pove tudi mnogo kaj dobrega in tolažilnega. Starost pomeni neprestano množenje božje milosti, božje dobrote, božje potrpežljivosti in božjega usmiljenja. In prav to mi stari bolj razumemo kakor drugi. Prav zaradi tega pa smo posebno hvaležni tistim, ki se spominjajo te dni našega življenja in prihajajo k nam, kakor ste prišli vi in kakor tudi vi hočete še za naprej v svojih molitvah nadaljevati. Po teh besedah je sveti oče gojencem podelil apostolski blagoslov.