19. številka.
L
V Trstu, v sredo 6. marca 1889.
Tečaj XIV.y
„E D I N O S T"
lashnja dvakrnt na teden, vnuko sredo in sobot D oh 1. uri popoliidre.
„Edinost" stane:
za vso leto gl.	iz?en A vat. 9.— gl.
za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za eotrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnioah tobaka » Trstu po i* nnv.,
▼ Gorici in v AjdoviČtci t>o « nov. Na naročijo brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vai dopisi ne poSiljajo uredniAtvu v ulici
Carintia it. 28. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana so ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila so račune po 7 noT. vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga
obneslo navadnih vrstic. Poslana, javno zahvale, osmrtnice itd. so račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Carintia '28. Odprto reklamacije ho proste poštnino.
V
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V edinost J« n<o8<.
Vabilo na naročbo.
Skoraj izteče prvi četvrt XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej nase gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnovi, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svoj dolg doslej niso se poravnali, da svojo dolžnost čim prej Ktorč, kajti brez gmotnih sredstev ni napredka.
Cena liatu je:
za vse leto .... gld. 6.— z a pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Upravništvo „Edinosti".
Lahonstvo. b V /vO
V članku „Delalski prijatelji?* dokazali smo dovelj jasno, da so podpol-nemu razvitku slovenskega življa v Trstu in v tržaskej okolici najhujši nasprotniki renegati, namreč rojeni Slovani, kateri pa so iz g m o t n i h vzrokov prodali svoje duševno zmožnosti Italijanašom ter 8 tem ne le pretrgali vso zvezo s svojimi sorojaki, temveč celo vsestransko širili med novimi svojimi pristaši menenje, da smo primorski Slovani na svojih tleh le tujci, katerim ima edino pravico gospodariti — Italijan. Akoprav bije ta logika zgodovini in etnologiji v obraz, najde so ie vonder ljudstva v obilu, katero slepo sledi svojim „italijanskim" kolovodjem ter zatajuje svoj narod in kri, meneč, da dokaže višjo stopnjo omike, ako obrača svoj plašč po votru, ki pihlja od tolikanj zavidane zemlje, katero se zove v klasičnem jeziku „terra benedetta", alias — »terra rodenta". Zaslepljena čreda pa ne pomisli, da jo večina teh „pristnih Italijanov" in kolovodij pravega in čistega
slovanskega pokolena, kajti imena najza-grizenejših naših „domačih Italijanov" končujo na „—iČ", ali kakor se pišejo po „domačem pravopisju" na „—ich", ali „—ig". Ti gospodjo bo tudi v stanu solistično dokazati, da so pravi sinovi blažene dežele „redente", ali nikomur ni prišlo še na um beliti si možgane, od kod in kako se je uvedel ta „—ich" v italijansko slovnico P
Toda naša stvar ni, da se spuščamo v taka kočljiva vprašanja, kajti, kdor pozna razne „i t a lij a nske" tržaške kolovodje, tudi vč, kdo in kaj so. Govoriti nam je o vzroku, kateri je dovel sinove matere „Slave" v sovražni tabor.
Nagib tej razpravi dajo nam opazka v 9. številki „P a r 1 a m e n t a r j a" od 3. t. m., katera sarkastično omenja, d a s o obračamo proti poitalijanče-nim odpadnikom Slovanstva ter vpraša, da-li si ne znamo v slovenskih krogih proti temu pomagati P
Vprašanje jo lahko, toda odgovor je težak — ali tudi lahek; kakor se hoče.
Naš narod je mal, neznaten; razcepljen je v razne pokrajine in vsled tega ima splošen izraz „slovenski krogi" povsedrug pomen, kakor „primorski slovenski krogi".
Da nismo Slovenci razcepljeni, blagor nam ! Bili bi potem političen faktor, h katerim bi se o vsakem obziru računalo, kajti „Kranjec" ne bi bil več tako rekoč ptujec Korošcu, Goričan ne Štajercu, Tr-žačan ne Gorenjcu, Gorenjec ne Dolenjcu itd. ad infinitum. Narod bi potem spoznal, da smo Slovenci rod eno krvi in istega jezika.
Obkoljeni smo od vseh strani od močnejših narodov. Slovenec, stanujoč ob mejah nemških narodov, postane kaj lehko „nemškutar", brat njegov, ki živi v deželi, kjer nadvladuje italijanščina, prekrsti se v „Italijana".
Samo ob sebi je umevno, da take spremembo vsega značaja ne veljajo za ves narod, ampak za posamezno osebe, katero so nahajajo vsled svojega stališča
v javnem živenju ter uvideč nadvladanje nasprotne stranke zataje svoj rod - zaradi vsakdanjega kruha. „Ubi bene, ibi patria", po tem načelu bi rekli: Kdor mi da zaslužka, s tem sem enih misel. Ta izrek velja za vse narode, kajti odpadniki so povsod. Kolikokrat pa se obistini na Primorskem P Govorili smo v raznih člankih o mlačnosti našega ljudstva v narodnem obziru, o njogovej bojazljivosti proti vladajočej italijanskej stranki in to nam je lep dokaz — kruhoborstva, ali, bolje rečeno nezavednosti. Slabi vzgledi zape-Ijujo, in lahko se okuži po njih cela pokrajina. „Verba movent, exempla trahunt!"
(Konec prih.)
PODLISTEK. Begunec.
Povost. Spisal Junez Koron.
(Konec.)
XI.
Ko bi htel me kdaj ljubiti
Ta-Je atigelj, ta-lo aiigolj.
Josip Pagliaruzzi.
Svoj rojstni kraj, katerega jo Drejc ljubil — strastno ljubil, namenil si je obiskati in pozdraviti še živečo mu nekdanjo znanoo in prijatelje, nekdanjo dobro deklico Zoro.
Proti večeru lepega jesenskega dne ugleda domaČo goro in dolino, katero radostno pozdravlja. Spominjajo ga mladostnih dni, kjer je ugledal beli dan, kjer mu je tekla zibelj v ubornej koči, kjer je trgal h tovariši svojimi prvo cvetlice, kjer bo mu prepevalo ptico v nožnoj mladosti. — Bog vo, kaj dela Zora P — V te in druge misli utopljen pripelje se kesno v noči v rojstno vas, ustavi so pred bližnjo krčmo in ustopi.
Najprvo obiščem Zoro, misli si in krene proti njenemu domu. Ko pride bližje, no vzro več na istem mestu velike lepe nekdanje hišo, le uborna koča stoji tam, kjer je stalo nekdaj lopo pohištvo. Komaj jo vpoztial v noči s slamo krito stanovanje. V pritlični sobi brlela je luč, katera jo razsvetljevala izbico, v kojej jo bilo le nekoliko starih stolov in miza, za katero jo sedela in šivala lepa bleda deklica, za pečjo pa ugleda postaranega moža in njemu enako družico, katera sta se nekaj pomenkovala. Drejc zre v sobo, premišljuje nekoliko časa, stopi v vežo, potrka na izbena vrata in vstopi, voščeč vsim dober večer.
Ko deklica ugleda ptujega gospoda, nudi mu uboron stol tik mize. Nekoliko časa sedi okamnol, potem vpraša:
„Prosim, sto vi oče Gomilšček in ta mati in ta deklica vaša hči Zora?"
„Da, vse je tako, dobri gespod! Kaj vi, prosim, naspoznateP" vpraša Gomilšček.
Ni mogel govoriti dalje, solze ga po lijo in joka kakor otrok. Ko so nekoliko umiri prične :
Politični pregled.
Notranje delal«.
Proračunska razprava v državnem zboru jo čedalje živahnejša. V občni razpravi so govorili možje vseh strank in stranČic, vsi so izrazili želje in težnje svojih somišljenikov. To pot so posobno klerikalci jasno govorili ter zahtevali od vlade konfosija-nalno šolo. V njih imenu jo govoril dr. Ebenhoch. Govornik je ostro napadal levico, ker jo v svojih glasilih izjavila, da bode delala z vsemi sredstvi na to, da prepreči uresničenje klerikalnih teženj ter da bode delala z vsemi parlamentarnimi sredstvi na to, da pade Liechtensteinov šolski prodlog. Levici je očital, da bi rada spravila vse pod svojo oblast ter neomejeno gospodovala v državi, ne oziraje so ni na verske in na narodne težnje avstrijskih narodov. „Tudi jaz sem Nemoč", rekel je dr. Ebenhoch, a kakor svoj narod, ljubim tudi vse druge narode ter jim priznavam pravice, ki jim gredo. V javnem življenju sem pa pred vsem katolik in kot tak zahtevam šole, v katerej bi so „naša katoliška deca odgajala v katoliškem duhu". — Njemu je odgovarjal dr. Mengor ter pobijal njegove klerikalne nazore in zavračal očitanja, kakor bi liberalna stranka
delovala na škodo nemškemu narodu in državi. S proračunom pa so po njegovem mnenji desnica ne more posebno ponašati, najmanj pa s prividnim prebitkom. Kodor natanko pregleda proračun, vidi, da so davki na pivo, žganjo in tobak in poštni dohodki za 1890 leto za 4% milijone večji; ako vlada ne bi bila povišala teh davkov, no mogla bi se ponašati s prebitki; v proračunu bi bil še vedno deficit. Razne troško, ki bi morali stati v letošnjem proračunu, postavila je pozneje v lanskega, samo da se vidijo troški manjši; kaj čuda tedaj, da se ji je posrečilo predložiti zbornici proračun s prebitkom. Menger šel jo v tem še dalje. Priznal jo šo sicer, da jo proračun sedanjo vlado v primeri s proračunom 1878. 1. odstopivšo vlado ugodnejši, vendar pa niso financijalni vspehi Taaffejeve vlade posebno veliki; sodanja vlada ne moro dokazati, da bi bila kaj prigospodarila. Ko se je 1878. 1. liberalna vlada umaknila sedanji, pustila jej je okroglo 3000 milijonov državnega dolga. V letih Taaffejeve vlado se ta dolg ni zmanjšal; baš nasprotno, porastol je še za 300 miljonov. Ako bc pa sodanja vlada ponaša, da so ji je posrečilo nekako urediti državne finance in da je celo odpravila iz proračuna deficit, treba je opozoriti na to, da so tudi zemljiški davki od 1880. 1. do danes porastli na sploh za 12%- To povišanju davkov jo pa tudi po govornikovem mnenji malo ( krivično, kajti, bas najbogatejši deželi, Češki, so davki znižani, najsiromašnejši pa. Galiciji, so povišani. Tudi drugih vspehov sedanja vlada ni dosegla. V prestolnem govoru 1879. 1. nam je bil obljubljen nov kazenski zakonik, preosnova civilnega pravd-j nega reda in mnogo drugih velevažnih ! stvari, storilo se pa ni nič. Sedanja vlada 1 ni dala ni enega samostalnoga zakona, vsi ' se oslanjajo na zakone prejšnjo liberalno ' vlade, katera jo dala in v zakonih vteme-' Ijila vse svobodomiselne ustanove, katero j uživajo avstrijski narodi. Poslanec Šukljo ' je v svojem govoru zavračal to trditve. Rekel je, da jo liberalna vlada izdelala osnovno državno zakone; liberalna vlada je izdala
„Jaz sem Drejc A., vaš nekedanji pa-stirec", podavši desnico vsim trem. „Bil sem do zdaj v mestu, počutim so dobro. Bog mi je naklonil srečo, v katerega sem zmi-raj zaupal. Oh, kakšen razloček v teh malih letih! In ti Zora, kako velika, čvrsta si postala, od kar so nisva videla. Tvoj spomin imam šo zmiraj pri sebi, (pokaže molek z zlatim križem), katerega si mi dala, ko so me odpeljali v ječo stražniki. Ta molek bil mi je zmiraj tolažilo v sreči in nesreči, doma in na ptujem." — Vsi štirji vsodejo k mizi in se dolgo pogovarjajo o minulih časih.
„Kako je vendar mogoče, da sto zdaj v takovi revščini; kje je ona lepa hiša in pristava, v katerej so meketale lepe ovčice, pri kojih sem so tolikokrat veselil?"
„Dragi Drejc! pred desetimi leti pogorela nam je hiša in vse, kar smo imeli; tako smo postali berači. Komaj smo le to kočo postavili. Po tem slabe letine, leto za letom. Zora naji zdaj preživlja s šivanjem in plotonjem, midva sva stara in nomorova več delati. Bog bode naji kmalo
poklical k sebi, vsaj za naji ne bode joj treba skrbeti."
„Oh, oče! ne govorito mi o smrti, kaj bodem počela, ko bodem sama?"
„Draga Zora! no bodeš šamane, kuj ne, da pojdeš z mano v mesto? Rudi tebe sem prišel v domače kraje, da bi prosi tvojo roko; so ve, le, čo očo in mati do-volita. Tudi oče in mati pojdota z nama, kor imam veliko premoženja in za hrano jima no bo treba skrbeti. Pri meni bosta živela, kakor bi bila moja roditelja, Bog jiin daj večni mir."
Zadovoljni so so ločili kasno v noč.
*
# *
Drugi dan drdra kočija v daljne mesto, v katorej sta sedela zaročenca : Drejc in Zora in oče in mati. — — —
V daljnem mestu živeli so srečno in j zadovoljno do pozne starosti in vsako leto obiskali so rojstni kraj. Ko so so preselili v večnost, njih trupla zakopali so tam v bližino Drojoovih roditeljev, kjer je postavil vsem lepo spominke.
tuđi glasoviti § 19. o ravnopravnosti vseh , in se ni hotel Francozom podati, so ti bom-
narodnosti, da pa ta paragraf tako, kakor ga je ona izvažala, še papirja ni bil vreden, na katerem se je tiskal. Liberalna vlada je dajala svobodomiselne zakone, a izvrševala jih ni. Govoril je tudi o narodnih težnjah slovenskega naroda ter kažoč na vapehe, dosežene na ljubljanski gimnaziji, zahteval, naj se osnujejo slovenske paralelko tudi na gimnazijah v Celji, Mariboru in v Gorici. Omenil jo tudi Korošcev ter rekel, da je mora ves slovenski narod v njih boji proti Nemcem podpirati. Dr. V i-t e z i ć je v svojem govoru slikal naše Žid o v fstri ter kazal, kako vlada drži z Italijani ter dela sistematično na to, da to
bardovali mesto Sagala. V tem boji je palo pet Rusov. Ta čin francoske vlade je Derouleda silno razburil. V protestu lige, izraža svojo nejevoljo, da so Francozi prelivali rusko kri. Za družine palih Ru- j sov začeli so nabirati in liga je dala 1000 frankov. Proglas končava z vsklikom:^ Živela Francija! Živela Rusija! To je vlada smatrala za hujskanje proti državi, in je dala zapreti Derouleda in ligo je razpustila. S tem se je Nemcem posebno ! prikupil«. Vsi listi jo hvalijo, češ da je s tem mnogo pripomogla k vzdržanju miru,1 kajti liga je vedno hujskala proti Nemčiji in tudi general Boulanger je neči imel v
d» želo poitalijanči. Noben uradnik, počenši I ligi veliko in poslušno stranko, ki je ča- j pri namestniku, ne zna ni slovenski ni hr-j kala le njegovega migljaja. Ako je res, vatski; občevanje mej njimi in narodom je' da bi bila mogla liga kedaj porušiti vse-nemogoče. V Podgradu so bile volitve v; obči mir, moramo priznati, da stoji ta na trgovinsko zbornico razpisane v italijanskem ! jako slabih nogah in da so lahko vsak jeziku, ako tudi nikdo ne razumi tega je-j čas vname vojska.
zika. Dotični rekurz pa vlada šo na mini-Bterstvo ni poslala, obdržala ga je v Trstu in zavrgla. Isterski italijanski poslanec, znan kričač Vergottini, je Vitezicu vedno z neslamimi in puhlimi besedami segal v govor, ker ga je pekla resnica govorniko-vih besed. To je Vitezica naposled tako razjezilo, da mu je rekel, naj drži jezik za zobmi. Liberalci se togote in se delajo razjarjene ter se hudujejo na Viteziča, naši j pa na mlečnega Vergotinija. Ker hrup ni, ponehal, bila je seja pretrgana.
V tej debati je govoril tudi mlado-; češki poslanec Vašaty proti proračunu. V svojem govoru je obsojal sedanjo vlade krivo in državi škodljivo vnanjo politiko. Zveza z Nemčijo je Avstriji samo na kvar.
Italijansko ministerstvo je dalo svojo ostavko. Crispi je videl, da so vsi njegovi predlogi propali in da mu zbornica ni hotela dovoliti povišanje davkov; zato je moral odstopiti. Zbornica je pretrgala na nedoločen čas svoje seje. Sestavo novega kabineta poveri kralj zopet Crispiju.
DOPISI.
Iz Goriškega 26. februvarja [Izv. dop.] (Raznoterosti.) Dobro je, da se Slovani ustanove v Gorici; toda ne samo za kratek čas, na poletovanji. Da rešimo to mesto, koje bi bilo sicer za nas popolnem Nemčija potrebuje Avstrije, da jej zasloni. izgubljeno vkIjub trditvi Blaznikovih na-' hrbet proti Rusiji, ako se vname franco- Llednikov BVe]ike pratike«, da se imamo sko-ruska vojska. Kakor hitro bi se pa | za ol)8tanek na prira0rskem zahvaliti drž.' mogla Nemčija z Rusijo pogoditi, za- j poalanceni) mora 8iOVonski trgovski svet vrgla bi zvezo z Avstrijo ter začela nam skrbeti> da s0 v Gorici ukorenini in vzamo
sovražno politiko. Prav tako nezanesljivega prijatelja smo si pridobili v Italji. Obe te zvezi treba pustiti, ker so protinaravne in
moč Lahonom. Zato je treba pred vsem, da se vstanovi slovensko k o n-Humno akcijsko družtvo. Drugo
proti vsej zgodovinski logiki. Avstrija se■ reši)ne poti ni y kratkjh ,otih bi 8e uteg. mora zvezati z Rusijo in Francijo, potem j nolj ke8ati onjj ki bj to prezrIi. kajti
Kedar se ima odpraviti kakšen koli strmec, ima navadno skoraj vsak pricestnik svoje mnenje brez obzira na obči blagor.
Lijaška dolina, katerej ni para, vsaj ne na Goriškem, ako imaš oko za nara-vino krasoto, očarala je vselej po njej po-tujočega ptujca. Po njej peni se, ko ga napihnejo bližnji izvirki, in se v Vipavo izliva Lijak. Na vshodu stoji na nekej vzvišenem stalu Šempas, skoz in skoz narodna vas, katere bela, visoka cerkev s starodavnim zvonikom nadvlada vso okolico z njenimi aenožeiimi in pol janami. Na Ievej stoji Ozlan nekaj više, s sedaj prezidano cerkvijo, ki kaže v divno dolino lepo svojo belo predšino :
„Cerkvica tam gor sameva, Tiho zre v dolinski mir, Dol' po travniku prepeva Deček mlad, vesel pastir".
Iz te rajske dolino moral je iti vozeči se popotnik ali voznik po ajzoviškem strmci, prišedsi iz dunajske strani, iz nebes v pekel, krščanskim nazorom nasprotno, od zdolaj iz prijetnega, na višek v peklensko. Gospoda jo hotela odpraviti strmec uže davno, toda le — na papirji. Merjenju ni bilo konca in stikovanju glav, zborovanju, itd., da se nadomesti ljudem in živalim neugoden strmec z gladko, položno cesto. Celo nekateri zastopniki, ki drže v izborih svoje glave kaj visoko, zanimali so se za to, a kaj se je storilo ? — — — — Svet vse vidi, in tudi kmet, ki živi na njem. In baš nedolžni kmetje pravijo, da je novi kos ceste zelo neroden, ker se vije po ovinkih skozi Panovec. — Leta 1887. bila sta objavljena o tej zadevi v „Soči" in „Edinosti" dva izvrstna članka (št. 34 „Soče" in št. 57 „Edinosti".) Oba sta po-pokazala pravec, kako bi se imela z manjšimi stroški odstraniti še druga dva Btrmca, ki sedaj še stojita. Na članke se nikdo ni oglasil, akoprav sta bila pisana le v prilog občinarjev.
Naj zadostuje za danes te opazke; o priliki spregovorimo kaj več.
je Nemčija osamljena in ne bode nam treba več tega večnega oborožavanja, ki nas žuga kmalo popolnoma potreti. Edina Rusija je zvesta in zanesljiva, kakor nas uči zgodovina in prave koristi Avstrijo zahtevajo to zvezo. Vašaty je obsojal sedanje vlade postopanje, ker ne pripoznava češkemu kraljestvu državnega prava, ki mu gre po zgodovini in pravici.
Zveza mej skrajno levico in merno opozicijo v ogerakem državnem zboru ne bode trajna. Mej obema strankama so se vneli neki prepiri, ker ena zahteva, naj se § 2") vojnega zakona tako preustroji, da imajo polagati pri ogerskih polkih eno« letniki častniški izpit samo v madjarskem oziroma hrvatskem jeziku, druga pa pripušča dobrovoljcu, naj si izbere, hoče li polagati i/pit v nemščini ali v svoji materinščini.
Vnanje dežele.
R u s k i car pride, kakor poročajo nemški listi, junija meseca v Kodanj na Dan-ko, kjer ostane štiri tedne. Na potu tja sestaue se car v Stettinu z nemškim cesarjem. Govorilo se jo tudi, daj pride car v Berolin, vrniti nemškemu ce
sarju pohod v Gačinih, no sedaj o tem.
Sedanje francosko ministerstvo je te dni razpustilo slavnoznano „Ligo rodoljubov", (ligue de patriotes) katerej je bil predsednik Deroulede. Povod temu je dal proglas lige, v katerem obsoja postopanje francoske vlade, ki jo napala ekspedicijo kazaka Ačinova v Abisinijo. Znano je, da je hotel iti Ačinov z nekoliko tovariši v Abisinijo. To je Italijane, ki so Abisincev boje, zelo prestrašilo in zahtevali so, da so ekspedicija zapreČi. Ker je ruska vlada izjavila, da ni z Ačinovim v nikaki zvezi in je Ačinov na francoskem zemljišču razobesil rusko trgovsko zastavo
laski element prodira, imajoč uže skoro! vso v rokah. Toda o tem drugikrat. — Bil sem te dni v \Vanokovej izdelo-valnici „sodine vode" itd. v Gorici, ulici Morelli štev. 12. Kaj ljubko je slovenskemu ušesu, slišati v tej tovarni gladko češčino med lastnikom in delavci. Gosp. "VVanek | ima jednako podružnico v prijaznih Volčah blizo romantičnega Tolmina. Podružnica g. | "VVanekova ima svoj lastni aparat v Volčah 1 in baš tamo zajemljo se po svojih odličnih lastnostih na daleč znana voda iz vira, ki slovi uže nad 800 let. V obojih i/.dolo-valnicah vlada točnost in naj veča snažnost, kakor sem so sam prepričal. Videl sem čistiti sklenice pred vsako novo polnitvijo in to s posebno pripravo. V vsej tovarni zapaziš red in snažnost, bodisi po tleh, po policah, ali na izvrstnem orodji. Tu se pripravljajo oglenokislc vode i. dr. po najnovejši sistemi s parno močjo. — Svoji k svojim ! —
Jednako vesola prikazen se očituje tudi v tem, da imamo v Gorici slovensko papirnico, katero je ustanovil g. G. Likar, 1 > i v š i učitelj in trden narodnjak. Goriški Slovenec mora Lahonu, ki se mu na videz prilizuje, skrivši pa se klanja „i?ro Pa-molče j triji", prerezati trgovsko žilo. Goriški Slovenec mora skrbeti, da se v Gorici za zdaj slovenska bukvama za stalno ustanovi, kar je najprej možno, ako so g. Li-karjeva papirnica podpira. Bodemo li La-hona podpirali, in naj je na videz še tako prijazen, in svojo sveto stvar razdirali ? Hočemo li, kupovaje pri Lahonu, posredno „Pro Patriji" pomagati? Naša politična modrost, pa tudi bridka Bkušnja nas uči, da moramo odšlo tako in ne drugače postopati, ako hočemo kedaj na podlagi obstoječih pridobitev s ponosom reči: skoro izgubljena Gorica, katero so sezdali naši dedje, je sedaj v istini naša. Ali ne teče še slovenska kri v naših žilah? — — —
Domače vesti.
Zaročil se je znani rodoljub in vele-dušni podpiratelj vseh slovenskih društev v Trstu, veleposestnik g. Ivan Š a b e c z blagorodno gospodično Antonjeto Abra-m ovo. Čestitamo !
Prof- dr. Jagić na Dunaji dobil jo naslov dvornega svetnika.
Občinski zastop V Trnovu na Notranjskem izvolili je v svoji zadnji seji g. Josipa Gorupa, velotrgovca na Reki častnim občanom.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so prijatelji slaveči g. Ivana Sabca zaroko 21 gld. 20 kr. — Prebitek računa Tržaških izletnikov v Solkan 3 gl. 10 kr.
„Družba nedaj" nabrala je v gostilni pri Ferlugi na Greti za družbo sv. Cirila in Motoda 2 gld. 1 kr. (
Veselica polit, družtva „Edinost" dne 2. t. rn. odgovarjala je v vsakem obziru nadejam, katero so se mogle gojili po marljivih pripravah. Članovi odborov vseh tržaških slovenskih družtev sodelovali so požrtvovalno, bodi si kot reditelji, bodi si kot nadzorniki v širnih prostorih gledališča „Politeama Rossetti". Ugodno vreme in v Trstu izredna, velikanska veselica privabila sta ogromno število občinstva celo iz oddaljenih krajev tržaške okolice. Zastopana bila so tudi druga pa-trijotična družtva po deputacijah, („družtvo težakov", „družtvo Avstrija"), posebno nam je omeniti mnogobrojno tržaške slovenske gospode, katera je počastila to pravo narodno zabavo s svojo navzočnostjo. Neopisljiv utis napravili so združeni slovenski pevski zbori Trsta in okolice takoj o prvem nastopu. Toliko narodnih pevcev zbranih ni še videl Trst. Akoprav je bila za vso zbore samo ena Bkupna poskušnja, pelo so so vsa pesni tako gladko in ubrano,
kakor da bi bili pevci iz vseh krajev ožjega našega okraja uže leta in lota v enej šoli, kakor da so vsi le ena duša. Občinstvo bilo je vsled tega uprav iznenadjeno ter
0	vsakem nastopu pevce burno pozdravljalo. Sleherna pesen morala so je ponavljati. Izmed pevskih zborov omenjati nam je v prvej vrsti vrlo družtvo „Hajdrih" iz Prošeka, katero jo odgovorilo pozivu družtva „Edinost" s tem, da je prihitelo polno-številno sodelovati v vzajemnej stvari. „Hajdrih" je v novič dokazal, da ne šteje v svojih vrstah samo izvrstnih pevcev, ampak tudi mož, kateri so zavedajo narodnega svojega poklica ter nevstrašno delujo za narodno stvar, kjer koli veleva potreba. Tudi „novi barkovljanski pcvci" dokazali so nam, da so v kratkem času obstanka mlado zvezo vrlo napredovali. Vsa čast neumornemu skupnemu pevovo-dji g. Slaviku! Ako so vzgoji iz „novih barkovljanskih pevcev" pravo narodno pevsko družtvo „Adrija", liki „Hajdrih", imeli bodemo v „Adriji" trdno zaslombo baš v onem okraju naše okolice, katerej preti sedaj velika pogibelj vsled naporov naših narodnih nasprotnikov.
Narodni ples „Kolo" plesalo so je precizno, kakor vedno. Plesalko bile so v raznih slovanskih narodnih nošah, plesalci v črnej obleki. Tudi letos je „Kolo" občinstvu jako ugajalo ter moralo se je na splošno zahtevanje ponavljati.
Pri plesu svirala je godba družtva tržaških veteranov. Priznati se mora. da je bila godba neumorna, da vstreže plesa-željnemu občinstvu in mladina bila je še neumornejša kakor godba. Plesalo se je, kakor samo ob sebi umevno, do jutra.
Vselica vršila se je ulcljub ogromnej množici ljudstva v najlepšem redu. Kakor druga leta o „velikem plesu" delalskega podpornega družtva, tako je letos pokazalo naše občinstvo o veselici političnega družtva „Edinost", da se zanima za narodne veselice, kajti na njih se čuti brat med brati, Slovenec med Slovenci.
Vesela družba Svetoivancev v krčmi pri Tavčorji pri sv. Ivanu darovala je tukajšni podružnici sv. Cirila in Metoda
1	gld. 40 kr. Isto tako darovala je druga družbica gospic in gospodov iz Sv. Ivana 1 gld. 50 kr. Hvala!
Občinski svet tržaški imel je 2. t. m. tajno sejo, v katerej se je sklenilo mej ostalim nastopno: imenuje se G. \Vidmer stalnim okrajnim predstojnikom in Josip Dovescovi začasnim ljudskim učiteljem III. razreda; cerkveniku Karlu Ilofmanu poviša se plača; Josipina Košuta, Ivntica Lusnič in Marija Michieli imenujo se začasnim učiteljicam na ljudskih šoluh v okolici, potrdi so za stalno v Blužbi začasnega učitelja na mestnej ljudakej šoli Petra Bonifacija in začasne učiteljice Elviro Kosovic, Emo Petravcič in Josipino Tedeschi itd. O prošnji učitelja in voditelja na ljudskej šoli v R o j a n u , Jurija Boni na, naj se ga imenuje ravnateljem, preide se na dnevni red.
Slovenski klub na Dunaji ima svoj šesti večer v soboto dno 9. marca t. 1. v restavraciji „Zu" goldenen Kugel" I. Am Ilof, št. 10 mezzanin. — Čiral bode g. dr. K. Strekelj: „O čeških narodnih pesnih". — Začetek ob osmi uri«. — S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da so udeleže v obilnem številu tega večera.
Ples tržaškega „Sokola" dne 5. t. m.
bil je jako živahen. „Sokolov" bilo je lepo število, krasotic mnogo, kajti znano je, da se slovenske dame tržaške posebno zanimajo za „Sokolove" plese, kateri se odlikujo vedno po svojej eleganci. Tako je tudi letos naš „Sokol" vredno zaključil vrsto narodnih predpustnih veselic.
Veliki ples goriško čitalnice bil je izredno živahen in sijajen. Krasna in prostorna dvorana je bila skoro pretesna za silno množico članov in gostov, ki ho došli od vseh strani, da bo zabavljajo. Vse kar
je najelegantnejšega v Gorici in okolici zbralo se je v nedeljo zvečer v čitalnici,' posebno krasni spol je odposlal svoje naj-dičnejše zastopnice na plesišče. Kostumi,' v katerih so došle naše vrle dame na ve-j eelico, bili so res prekrasni in smelo rečemo, da nismo videli lepših še na nobenem takem plesu. Vsa zabava vršila se je popolnoma neprisiljeno in naravno in baš to je, kar jej je dalo največjo vrednost in mičnost, bila je to v pravem smislu slovenska zabava, na katerej te ni motile tujstvo, kakor se to tako rado dogaja na naših veselicah. Kolo je plesalo 16 parov prav točno in elegantno, plesalke so bile vse v prekrasnih slovenskih nošnjah, kar je napravilo še posebno ugoden utis na gledalce. Mej odmorom je predsednik čitalnice g. Spinčič nazdravil iz vse Goriške j došlim gostom in izrazil posebno veselje, da jo bližnji Trst tako vrlo zastopan. Obljubil je, da nam tudi Goričani vrnejo pohod, da nam dejanjski dokažejo vzajemnost, kar mi z veseljem pričakujemo. 8 težkim srcem ostavili smo čitalnico, ko nam je odbila odhodna ura. Veselica pa, katere smo so udeležili, ostane nam v neizbrisnem, preprijetnem spominu. Odboru goriške čitalnice od srca čestitamo na tej prekrasnoj zabavi. Ne bodi mu žal truda, ki ga je imel s pripravami; bode naj prepričan, da mu bodo člani in gosti vedno hvaležni na izrednem užitku, ki so jim ga pripravili ! Le tako naprej in gosti bodo vedno radi sledili njih vabilu, pomen goriške čitalnice pa poraste in to družtvo zadobi ono veljavo, Jkatero mu po pravici gre! —	|
Nekaj o slovenščini v Trstu. Splošno; znano je, da zalije pristaše nekaterih kro-: gov v Trstu rudečica „svete" jeze, kader čujo le besedico v slovenskem jeziku. Kaj pa še-le, ako se drzne pošten trgovec staviti slovenski nadpis nad svojo prodajal-nico ! Nedavno je, kakor smo svoječasno omenili, obnovil gosp. Počkaj nadpis nad svojo prodajalnico žganja v ulici Ghega ter stavil namesto prejšnjega italijanskega in slovenskega napisa le slovenski. Ru-dečkarji, njim na čelu „Importinente" zagnali so strašanski krik in delali z vsemi, tudi najbrezobraznejšemi sredstvi v to, da g. Počkaja ostrašijo ter tablo odpravijo. Tudi slavni mestni magistrat našel je dlako v jajcu in konečno dekretiral, da ima lastnik prodajalnice plačati globo zaradi prestopka §. 33 car. nar. in v 24 urah protizakonito tablo odstraniti. Vsled utoka kaznovanega na vis. c. kr. vlado pa je mostni magistrat globo brisal. Naj si zatorej naši narodni nasprotniki zapomnijo, da je Slovenec v Trstu prav tako dober državljan in Avstrijanec, za katerega veljajo isti zakoni, kakor za drugo narodnosti.
Korzo. Akoprav imamo nekoliko dni prav'občuten mraz, bile so vender vožnje na korzi jako živahne. Posebno živpiije pa se je razvilo na pustni torek popoludne. Šteli smo 240 voz vsake vrste, od elegantno kočije, do bornega fijakerja. Največjo pozornost vzbudila je „ruska okvi-paža" necega tujega bogataše. Mnogo smeha provzroČil jo voz v obliki ladije, predstavljajoč „Vrnitov iz Brazilije". Med vozmi korakalo so četo vsakovrstnih kra-bulj. Po vsih ulicah, kjer se je pomikal „Korzo", bila je navadna gnječa ljudstva. Proti večeru jel je naletavati sneg in pihala je mrzla burja, a vse to ni najmanje uplivalo na živahno, veselo predpustno gibanje.
„Slovenski Pravnik". Naznanja uprav, ništvo toga li*ta, da se je preskrbel drugi natis 1. številko, da torej mogo sedaj novi naročniki dobiti obe letošnji številki. Tudi so more sedaj ustreči even-tuvalnim reklamacijam.
Ljubljanski Zvon prinaša sledečo vsebino : 1. Jos. Cimperman : Na grobu Njega cosarBke Visokosti cesarjoviča Rudolfa. 2. Fr. Hubad : Cesarjevič Rudolf f. Nekrolog, 3. Andrej Fčkonja: Nekaj o izviru in postanku Orožnovih pesinij. 4. Dr. Jos.
VoŠnjak : Spomini o Josipu Jurčiči. II — I. Jurčič v Mariboru. 5. Ivan Vrhovec: Železnice in različni značaj pri posameznih narodih. (Konec). 6. Ahraed Sabir: Krasota moje deve. Pesem. 7. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. 8. Ivanovič : Vrabec. Naj bo. Pesmi. 9. Clau-sus: Triolet. 10. Dr. K. Strekelj : Jezikoslovne mrvice. (Dalje). 11. Janko Kersnik : „Rošlin in Vrjanko*. Povest. (Dalje). 12. Ivan Hribar: Vesela vožnja. Humoreska. (Konec). 13. Književna poročila: IV. Dr. Fr. J. Celestin: Pobratimi. Roman. Spisal dr. Jos. Vošnjak V Ljubljani 1889, 231 str. 14. Listek: Biblijografija slovenska. — V Velikih Laščah — Osebne vesti. — Matičin odbor. — Muzejsko družtvo. — Listnica.
Učiteljskega Tovariša štev. 5. prinaša :
1.	Učitelj slovenski gro na dan. 2. Domača vzgoja. Pišo Jakob Dimnik. (Dalje). 3. Svitoslav i Danica. 4. Iz šole za šolo. 5. O izboljšanji naših plač. 6. „Muzejsko družtvo" za Kranjsko. 7. Poročili) o po-siljatvah za „Prvo slovensko stalno učil-sko razstavo* „Pedagogiškcga družtva" v Krškem. (Dalje). 8. Književnost. 9. Dopisi-10. Premene pri učiteljstvu. 11. Razpis učiteljskih služeb.
Vrteča štev. 3. prinaša: 1. Naročilo.
2.	Pivo vijolice. 3. Zrno kakor kokošje jajce. (Spisal grof Leo Tolstoj : z ruskega preložil J. Barič.) 4. Lastovke. 5. Deteta zlato sanje. 6. Lepa knjiga. 7. Šaljiv dvoboj. 8. V spomlad življenja. 9. Kurent. Narodna pripovedka; napisal v Podzemlji J. Barle. 10. Listje in cvetje.
„Kmetovalca" 4. številka prinaša vsebino: Belo ali črno vino. -- Državni melioracijski zaklad. — Zoper drisko telet.
—	Laackejeva nova travniška brana iz kovanega železa. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbe kranjske.
Duhovnega pastirja izšel je III. zvezek z nastopno vsebino: Tretja predpe-pelnična nedelja. Spominjanje na smrt. — Prva postna nedelja. Najlepša čednost in in najgrša pregreha — dokazana z pozemskimi rečmi. — Dvojno orožje zoper skušnjave. — Druga postna nedelja. Najlepša čednost in najgrša pregreha — dokazana iz splošnega mnenja ljudi. — Dvojno izpremenjenje. — Praznik sv. Jožefa. Sv. Jožef ženin Marijin, rednik Jezusov, zavetnik katoliško cerkve. — Kaj nas uči lilija sv. Jožefa. — Tretja postna nedelja. Božjo sodbe o čistosti in nečistosti. — Domači prepiri — huda nesreča.
—	Praznik oznanjenja Marije Device. Pomen praznika za Marijo in za nas. — Marija je posebna pomočnica onim, ki žele nečiste grehe opustiti. — Četrta postna nedelja. Kako jo za človeško telo koristna sveta čistost, kako škodljiva pa nečistost.
—	Nebeška hranilnica. — Homiletična zrna. Priliko Gospodove. 24. Pokorni in nepokorni sin. — Apologotični razgovori. Ali je Bog?
„Banka Slavija" uvela je uvažuje neizmerno iinenitnost življenskega zavarovanja ravnokar nov način zavarovanja, to jo zavarovanja mnogovrstnih uspehov. Vse prednosti in udobnosti tega novega načina se najpristneje razvidijo in naslednje primere : Ako si SOloten mož zavaruje po tem razkazilu kapital 5000 gld., plačati bi mu bilo zavarovalnine na leto 257 gld. 50 kr., na polu leta 131 gld. 35 kr., na Četrt leta GG gld. 30 kr. ali na mesec 22 gld. 55 kr. Ako umrje ta mož predno preteče 20 let in naj bi se to zgodilo takoj, ko jo uplačal prvi mesečni obrok, dolič njegovi dediči takoj kapital 5000 gld. Ako pa zavarovani preživi 20 let, prestaja upla-eilo zavarovalnino in zavarovancu danih je na izbero sledečih pot slučajev : I. da so mu izroči polica za gld. 5000 —, ki so izplačajo po njegovoj smrti in da so mu polo:r tega začne takoj izplačavati in se mu izplačuje, dokler živi, letni dohodek po gld. 257.50. Ta dohodek spreminja so vsako leto tako, da se mu 1., 2., 3. itd.
letu vrne zavarovalnina, katero je on pla-	les pomori, ali na srečo takih nenavadnih
čeval 1., 2., 3. itd. leto. II. da so mu iz-	mrazov pri nas navadno ni. „Dol. Nov."
roči polica za gld. 5000 — ki se izpla-	Ljudsko gibanje. Na svetu govori so
čaju po njegovej smrti in da se mu poleg	dandanes 30G4 jezikov. Število mož«
tega izplača takoj kapital gld. 3463 50.	kih je skoro jednako onemu ženskih
III. da se mu takoj izplača vrednost po-	Povprečna starost znaša 33 let. Jeden
lice gld.5873* — IV. da se mu začne ta-	četrt vseg« prebivalstva na svetu umrjo
koj izplačevati dosmrtna pokojnina letnih	pred dopolnjenim 17. letom. Irmej 1000
gld. 436' —. V. da se mu izroči polica	oseb doživi le jedna dobo 100 let in lo
za gld. 12.187-50, ki se mu izplačajo po	šest dobo G5 let Nh zemlji prebiva sedaj
njegovej smrti, ne da bi on moral še na-	nekaj nad jedno milijardo ljudi j. Od teh
dalje plačevati zavarovalnino. Poleg toga	jih umre vsako leto 35,214.200, vsak dan
treba je pač imeti pred očmi, da dobivajo	96.480, vsako uro 4020, vsako minuto: 67
zavarovanci potem, ko je zavarovanje tra-	j in vsako sekundo jeden. Narodi se pa
jalo že pet let, ako šo na dalje plačujejo	; vsako loto 36,792.000, vsak dan 100.800
zavavalnino, delež čistega dobička, vsled	vsako uro 4200 in vsako minuto 70 otrok.
česar se zavarovalnina prav za prav izdatno zmanjša.
Pogorišče starega gledališča v Ljub-
— Ljudje v zakonu živo dlje nogo samci, zmerni in marljivi dljo nego nemarni in lenuhi, člani omikanih narodov dlje nego
Ijani se bodo izročilo filharmoničnemu druž- člani neotesancev. Veliki ljudje tudi na-I tvu v last, kakor hitro bodo družtvo pla-1 va no doživo višjo starost nego osobo čalo pogojeno kupnino 20 tisoč goldinar-1 majhno postave. Kar s - tiče dolgosti ži-ijev. Cesar je žo potrdil, da se sme za- vonja imajo žensko pod 50. letom v obče vršiti prodaja.	ugodneje stanjo nego moški, a po tej dobi
Za „Sokolski Dom" v Ljubljani jo je razmerje naopak. Število zakonskih stoji darovala znana češka rodoljubna gospa! proti številu samcev kakor 75 : 1003. Neureutterjeva 50 gl. —Duhovnik, ki neče Spomladi rojeni otroci so trdneji in moč-da so imenujo daroval jo 5 glod. in nejšo postavo nego rojenci družili letnih | trgovce gospod Fran TrČek v Ljubljani časov. — Rojstvo in smrt imamo češče 10 gold.	! po noči nego po dnevi.
! Mesečna statistika tržaška. Meseca -—_
januvarja 1889. rodilo se je v Trstu 518
j otrok (26fl mo^ih h. 240	»JOSJOHl 111 HOM M.
I konskih je bilo 424, nezakonskih 94. —j
Umrlo jo 212 možkih in 225 ženskih. Naj-j	(Konec.)
več oseb je umrlo dno 26. (24), najmanj Izmed gori navedenih oseb, katere so 12., 13., 15., 20. in 31. (9). Poprečno je ; obvezano zavarovati so, ni treba prijaviti umrlo vsak dan 14 oseb. — Poročilo se PH določbah zakona za zavarovanje bolnije 67 parov. — Bolnikov jo bilo dno 31. kov aamo one, kateri so članovi res ob-' januvarja : v javnej bolnici 899, v rodil- stoječih zadružnih, odnosno takih prometno-nici 11 ženskih, v sirotišču 8 otrok, v bolniških blagajuic, ki so morajo preosno-blaznici 118 oseb, skupaj 1036. — V me- viti po določbah zakona, stnej oskrbnici je bilo dnč 31. januvarja! Zatorej se morajo prijaviti take osebe, 630 oseb. — Zaklalo se je v teku me-j katere so imajo sploh zavarovati, ter so seča 7530 glav in sicer 1802 vola, 1 bik članovi družtvenih blagajnic za bolnike, 257 krav, 31 konj, 3047 telet, 48 koštru-j katerih pravila .ie odgovarjajo določbam nov, 737 jagnjet in 1607 prašičev. — § 60. zakona za oproščenje svojih udov Najtoplejši dan bi jo 1. (11. 5° C.), naj-j od dolžnosti, da pripadajo katerej po za-mrzlejši 4. (4* 9° C.) — Slabo vreme je konu osnovanoj bolniškej blagajni, tudi bilo: 1. dež, 8. megla, 10. in 11. dež, tedaj, ako namerava dotično družtveno 20. po noči in 21. zjutraj dež, 30. zjutraj 1 vodstvo preuarediti družtvo v smislu g 60. megla, potem dež, 31. megla.	jo. kr. zakona.
Statistika umrlih. Od 24. p. do 2. t. j Prijave imajo se vršiti pismeno v ta-m. umrlo jo v Trstu 79 oseb in sicer 41 ; belaričnej obliki, ter morajo imeti to-le možkih in 38 ženskih. Po starosti bilo jih | vsebino: jo 20 do 1., 10 do 5., 4 do 20., 6 do 130., 9 do 40., 10 do 60., 15 do 80. leta ! in 5 preko 80 let. Lani jo umrlo v istoj ! dobi 40 oseb več. Poprečno je umrlo izmed i 1000 oseb 25.98.
i Samoubojstvo. 831ctni posestnik Ivan Kablu, stanujoč na Rocolu št. 292, skočil jo dno 3. t. m. v vodnjak na dvorišču polog njegovega stanovanja ter utonil. ! Starček jo užo dlje časa bolehal.
RAZNE VESTI.
Državni bankovci po 50 gl. Ces. kr.
finančno niinisterstvo naznanja, da se morejo državni bankovci po 50 gl. z dno 25. avgusta 186G zamenjati lo so do dno 31. maja 1889 nu podlagi kolekovnnih prošenj na c. kr. finančno niinisterstvo. Pozneje so ti bankovci no bodo več zamenjavali.
Potres. V Tridentu čutili so IG. t. m. ob tri četrt na jedanajst dopoludne lahek potres z valovitim guganjem. Ravno ta dan imeli so tudi v Veroni ob sedmih zjutraj lahek potres. V Tridentu in po okolici jo sneg žo skoro čisto skopnel.
Kakšna sadna drevesa pozebejo poprej ? Kolikor bolj so dozorel« enoletne mladike, tcu manjša je nevarnost, da bi pozobla drevesa. Čim bolj gorko in suho jo bilo poletje prod zimo, tem manjša je nevarnost, da bi pozebla drevesa, zato ker rano od poletne toplote jo odvisna zrelost enoletnih mladik. Mokra poletja so torej nevarnejša drevju, da pozebc. Res je sicer, da hud mraz izjemno tudi popolnoma zrel
1.	Ime (tvrdko) dotičnoga, ki dajo delo;
2.	Predmet prometa;
3.	Sedež prometa ;
4.	lino in priimek dotičnih, kateri se imajo prijaviti;
5.	Rojstveni podatki dotičnih kateri se imajo prijaviti;
6.	Način poslovanja dotičnih, kateri so imajo prijaviti;
7.	Dnevni, odnosno poprečni zaslužek dotičnih, kateri so imajo pri javiti;
8.	Podpis (tvrdka) in natančni naslov do-tičnega, ki daje dolo.
Konečno so obvezani oni, ki dajo delo, da prijavijo, odnosno objavijo po preteklem, gori navedenem roku in sicer do pravo osnovitvo okrajno blagajne za bolnike, vsako osebo, katera jo obvezana zavarovati se ter stopi v dolo najkašnjejo tretji dan po prenehanju delalnih razmer potem svojo neposredne predpostavljeno politične okrajne oblastnijo, pri onej političnoj ob-lastniji l. instancije (okrajno glavarstvo ali mestni magistrat), k jer so je oddala prva prijava.
Po dovršenoj osnovitvi okrajnih blagajnic za bolnike morajo se vršiti prijave in odjavo pri blagajnah samih po določbah pravil. —
Dotični, ki dajo delo ter no zadostujo gori navedenim določbam gledo prijave, kaznovani bodo v smislu § 67. c. kr. zakona za vsaki posebni slučaj z globo do 10 gl. in ako ne bi so mogel denar iztir-jati, z zaporom od 2 dni.
Od c. kr. Namestništva v Trstu.
Zahvala.
Podpisano predsedništvo zahvaljuje
se najtoplije vsej gospodi, ki je na kateri koli način pripomogla k splošnemu, v vse-kim obziru lepemu vspehu družtvenc veselice dne 2. t. m. Posebna zahvala izreka se pa gospodu plesovodju, plesalcem in plesalkam „Kola" ter gg. pevcem, kateri so z svojim sodelovanjem veselico povećavali.
Trst, 3. marca 1889.
Za preasedništvo političnega družtva „Edinost"
M. Mandic,
podpredsednik.
Papir na prodaj.
Stari Časopisi itd. prodajajo sc 1 kgr. po 12 ni*. Pobližje sc iz\6 pri upravništvu našega lista.
„Danica" koied.zai. 1889.
sa slikom Njeg. vis. blagopokojnoga carevića Rudolfa i carevu e Štefanije
dobije sc u tiskan Dolenc po 25 kr., po pošti 5 kr. vise.
Naravno olj o
iz jeter od polenovke (Baccala).
Najizbnrnejše kakovosti, kojega z do-1 brim vspehoni zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47.	10—10
NAZNANI LO.
Tem potem oznanjuje se čast. gospodi župnikom, da je bivša trgovina z cerkvenimi stvarmi „Garusa" v razprodaji in da morejo o tej priliki naročiti si potrebnih cerkvenih stvari (v najboljem stanji) izpod tovarniške cene.
Strašansko pozornost!
j . , ... . . j opravičeno čudenje
rrodate se tudi veliko mizo in omare1 . . , , . . . ,
J . • • .....	- povzrocujo vsled neverjetne nizko cone na vsem
primerne za knjižnice itd. Via nuova Št Trst.	3—4
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio- Valute.
PER BANCONOTE: 11 3'j/70 c. preav di 5 g ni
l n	n ii 12 „
33 4 „ a 4 meni fisso
t 37 b « a 6 » » i 4 a 8 „
13-26
Najboljši
papir z,a cigarete
je pristni
LE HOUBLON
rancozki fabrikat Ca\vlejev in (burje? v Parizu.
Svari se pred ponarejenjem.

Ta papir gorko priporočajo gospodje dri. J. J. Pohl, E. LuJwig, E. Lipmann, profesori kemije na dunajskem vMuSlliSSu, rudi njegove najboljše kakovosti, radi njegove Čistoto in 7/ito, ker v njem ni nikake drug«
zdravju škodljive ivorine. Pozor: Vnuk naj pa«i na naslednji podpis :
tip—........»t'tta
BooAnmu^lia
.s* 11 ca
FAC-axkiiLi n ? i.'ktiijcmtk
Nič več zobobolov.
Voda za zobe lekarničarja G. 13. Ro-vis ozdravi hipoma vsak največi zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovle Corso 47 po 50 kr. steklenica.	10—10
Čuj! Čuj! SlJ6t Čuj^uj! Stroj za šivanje for. 1.95.
Cndovato je delo tega stroja; Šiva vse izvrstno, najdebelejŠe sukno in nijfinfjŠi šifon; gre dobr<>; je li.vno izdelan, zlatno bronclruti, okraSu]e vsaki salon.
Neodpnstljivo je, kjer v hiši ni Š-« tepa stroja. —	6 — 6
Kdo bi hi! kedaj mislil, da sa mora napraviti za for. 1 "95 šivalni stroj.
Ogromna je prodaju tegu stroja; naj ga zatorej vsak takoj narodi, k^r bo kmalo razprodati. Za nurofibo zadostuje dopisnica Prodaja se na vs ■ kraje sveta. K -r so stroški ne-vnatni, proti gotovini ali poštnem povzetju.
Export#escliaft Sij?. Gunsberger
Wien, II. Theresiengasse Nr. 1.
kontinentu moje
žepne ure
remontovirke iz srebrnega nikla,
ki veljajo samo gld. 4-80 komad z elegantno verižico vred	I
Samo slučajno
, mi je mogoče prodajati to krasno ure remotovirke, I
a) Accetta versamenti in Conto corrente, abbomndo ' ki,?° Yrejen? na »okundo in imajo skoraj neraz-
: rusijiv, precizen stroj, za smesno ceno samo gld. PER NAPOLEONI: | 480 Z verižico vred. Uro iinajo mehanično ure-! os/n,	..„,, . jena kazala, plofinato steklo, navijajo se brez
jj /* /o®«preav.di20 g.m ključa in jamčim zanjo pisni, za 3leta. Priložnot ;L « » )i .i 4JJ ii, se ne vorne; zaloga bo zamanjšuje, naj zatorej qi/ * " " " r m0B1 vaak h!tro kuP' t0 uro>	»o nikjer ne dobi
/jutj n b® A za dvojno ceno. Pošilja proti gotovini ali povzetju
II nuovo tasso d' interese versamento Exportwaarenliaus Sigm. Giinsberger,
j in circolazione con 5 giorni di preavviso a 6-6	Theresienflasse I.
i datare dal 24 Ottobre. a. c.	i
In Banco giro abbuonando il 3% in-j j teresse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso I cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conforma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiafii ora d'ufficio la valuta del me-■ desimo giovno.
Assumepei propri correntMi 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, jVienna, Budapest cd altre principali citta, rilascia loro assegni per auestc piazzc, cd accorda loro la facottfi di domiciliare effetti prešao la sua cassa franco d'ogni spesa per I essi.
b)	S'incarica deli"1 acquisto e della vendita di effetti pubblici, valuto e divise, noneho dell'incasso di assegni, cambiali o coupons, vorso 1[e°|0 di prov-vigione.
c)	Accorda ai propri committenti la fa-colta di depositaro effetti di qualsiasi specie, e no cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno 4^% e 5°[0 della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 4°j0 delT i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna.	5—24
Trieste, 19. ottobre 1888.
Nič več kašlja!
JPrsni 6aj
napravljen po lekarnitSarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, Iti dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
j"	n iz sumih rastlin
ln čisti kri; ima dober okus in velja en zavoi za S dni eo n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti madronn iz soku neke posebne rastline, katerih uspeh je v, lik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obiira na dijeto Ena fjkatlja velja 30 «old. ' Plašter in tud tinktura proti kurjim očesom in debelej koži - cena 3 plaštrov za kurja očesa SO »oldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristo folle tt i in Pontoni. 10-10
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Čast nam je preporučiti p. n. občinstva Trsta I okolice, Primorja I ostalih hrvat-sko slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigo tiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tia-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artijii t zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienlke, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjlse itd.
Uvjerava se p. n. obćinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (flkladiSdu) svo potrebno tiskanice i knjige za crkvene urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk ciena prije ŠO nvč. sada 40 tvrdo vezana ...... n. SO
Sodnijski obrazci sastavit B. Trnovoc , . n. HO Vilim Tel, prevod Cegnera	n. IO
Ljudmila prevod J Lebana.....n. SO
Filip prevod Križmana.......n. SO
Antigona prevod Križmana......n. SO
Trst in okolica od Sile •......n. 30
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin : n. SO iBtra pjesma	„ A. K. „ . . n. SO
Ove su knjige jako prikladne za darove o praznicih zato ih si, občinstvu proporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Assicurazioni generali,
v Trstu
(društvo, ustanovljeno l«ta 1831.)
To društvo je ružtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa* na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavaroval;je proti toži — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na žjvenju Drušl .venu plaviiic.'i in reserva
dne 81. d-c<-nibru 1887 f. 36.120.176 53 Premije za poterjuti v naslednjih letih	f 29,766 106-95 Glavnica ?,u lavarovanje žive-
nja do 31. decembra 1887. f. 105,482.651-33 Plačana povračilu: n) v letu 1M87.	f. 10,099 647 —
b) od zuSetka društva do 31. decembra 1887.	f 207,379.f02-520
Letni računi, izku/. dosuduj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovanju in sploh vsa iiataiiiSneja pojasnila so dobe v Trstu u uradu društva: Via della Stuzione v lastmj hiši	5-24
Brnsko sukno
za elegantno
pomladansko ali poletno obleko
v odrerklh po in. 3'10. to je 1 dunajske vatljts vsak kupon ffl'1. 4 30 i* fin. DV Kold. 6 iz liiiejBn MT bo|<I. "7-7S i-'- j 'Wo fin t amr	lO oO iz »ijtmejfi.:
pristne ovčje volne
kakor tudi sukno za povrhnja sukr.jp, Češljano sukno, p rpUteno ■/. »rili, poletno valjano sukno, sukllij za livrejo, tkanino iz niti. katere e dajo prati, fino in naj fin j Se Crno sukno za salon obleko itd. itd. poPija proti povmtju iznosa reelna in selidnu, Jako dobro poi ana
tovarniška zaloga sukna
S'EGEL IMHOF
v Brnu BriinnL
Izjava! Vsa kupon je dolg 311) in, in flirok 130 ctrn., torej zadostuj« po|K>lrioma za kompletno obleko za (fospt'de.
Tudi se dajo kolikor metrov se želi Jamči se, da se i>dpofllje natatiiV o bi ko po Ulnanem uzorou,
Uzorci zastonj in franko. 5 — 30
METOVALEC.
IMrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar".
Uradno ^ glasilo
c. kr. kmetijske družbe «|f vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učiteljo in ljudske knjižnice pa lo 1 gld, na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zar&Gunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na V« strani 8 gld., na lU strani 5 gld. in na iL strani 3 gld. Pri ve&ili naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse Inserate zunaj Kranjskega •prejemata le Haasensteln & Vogler na Dunaji (Wien, 1.,NVallflsohgaBae Nr. 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah Stev. 5.
nastopil jo ..KMETOVALEC" VI. letnik. ,,KMETOVALEC)" jo edini irski list in ob onom najcenejši, zato ni čudit, uko je mod najbolj
Z 1. 1889.
voCi gospodarski list in ub onom najcenejši, _ vaziirjonimi ulovonskiini listi. V 1 i888. prinoBol je „KMETOVALEC « na 212 »«r« uif.tarnal nwre; Btrnn0h voliko obliko 80 večih in 105 ntanjSih gospodarskih in sicer poljedel-skih, /iviuurskik, vinarskih in gozdarskih Člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katora so utavili naročniki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic itd To borilo r izjainjevalo jo 50 podob „VRTNAR" jo posoben vrtnarski strokovni list, k,^eroga dobivajo naročniki „KMETOVALCA" zastonj. „VBTNAE' i'o prinosol 1. 1888. na 96 straneh vulike osmorko 85 vočih in 78 manjših stuijarskili .........." '	—- r—---------------—— • ' j----—-----j « ■ '	važno,
in vrtnarskih člankov tor blizu 7i> podob. — Borilo v . KMETOVALCU" in , ,VBTNARJU" jo dandanes za naprednoga kmetovalca tako važne da ne smo biti slovenskega gospodarja brez toh koristnih listov. — ..KMETOVALEC" h prilogo „VRTNAR" stoji na leto 2 gld., učitelji plačaj pa lo polovico. Udje c. kr. kmetijske družbo dobivajo „KMETOVALCA 1 zastonj. - Naročila sprejema c. kr. kmetijska družba v LjuDljam,
Salendrovih ulicah Št. 5 Naročniki, ki vstopijo med lotom, dobijo vso izšlo fitoviiko.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.