s FAIR NUMBER GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATHJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskusu jo. TELEPHONE: CHelsea 3- 1242 Goterrd m Serand Cl»a« Mailer September 21st, IMS at t be I'ost Office H New York, N. under Att of Congrcm of March 3rd, 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No 103. — Stev. 103. NEW YORK, THURSDAY, MAY 4, 1939— ČETRTEK, 4. MAJA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVII. POLJSKI PREDSEDNIK BO DO JESENI DIKTATOR POLJSKA, NE SAMO, DA NF BO DALA GDANSKA, AMPAK BO ZAHTEVALA V NJEM VEČ PRAVIC Litvinov odstopil kot vnanji minister Masčicki bo imel za čas nacijske nevarnosti diktatorsko oblast. — Vnanji minister Beck bo v sejmu zavrnil nemške zahteve. — Poljska išče tesnejše zveze z Rusijo. VARŠAVA, Poljska, 3. maja. — Poljska vladaj je včeraj sklenila, da priporoči sejmu, da podeli predsedniku Ignaciju Mosčickemu do I. novembra diktatorsko oblast. S to oblastjo bo Mosčicki odločeval brez sejma vse gospodarske, finančne in obrambne zadeve, premenil pa ne bo vrednosti zlotyja, ki bo obdržal sedanjo veljavo. Do tega sklepa je prišel kabinet vsled sedanje velike politične napetosti glede Gdanska. Kabinet je že sestavil besedilo glede diktatorstva in bo predloženo sejmu v petek. To bo sejmu sporočil vnanji minister Josip Beck, ko bo odgovoril Hitlerju na njegove zahteve po Gdansku. Zveza poljskih razpečevalcev časopisov je razglasila bojkot na nemške liste. Ker ta zveza upravlja skoro vse časopisje po vsej Poljski, bo prodaja nemških časopisov skoro popolnoma vstavljena. Nemški poslanik Hans Adolf von Moltke, ki je bil skoro en mesec odsoten iz Varšave, se bo danes ali jutri zopet vrnil na svoje mesto. Takoj po svojem prihodu bo imel razgovor z vnanjim ministrom Beckom, predno bo poljska vlada naznanila svoje stališče glede nemških zahtev. Poljski poslanik Josip Lipski se je vrnil v Berlin,' da bo v ozkem stiku z nemškim vnanjim uradom. VARŠAVA, Poljska, 3. maja. —.Poljsko časopisje ostro obdolžuje Nemčijo, da s svojimi spletkami skuša Poljsko odrezati od morja. Časopisi tudi na široko razpravljajo o govoru vnanjega ministra Becka v petek v sejmu (parlamentu) ter napovedujejo, da bo odločno zavrnil Hitlerjevo zahtevo, da je Nemčiji vrnjen Gdansk in zgrajen skozi poljski koridor 16 milj širok pas, po katerem bo tekla avtomobilska cesta in železniška proga, da bo Vzhodna Prusija zvezana z ostalo Nemčijo Krogi, ki so zelo blizu vnanjemu uradu pravijo, da bo Beck v petek celo zahteval prednostne pravice Poljske v Gdansku. Nekateri listi celo od vlade zahtevajo, da nad Gdanskom razglasi protekto-rat; da prepreči Nemčiji namero polastiti se svobodnega mesta. Trmi ni I i-1 "fiaxetta TVl-ka" pravi, da je že leta 1927 \Ifri" I Rosenberg, l'i jo sedaj uradni razlagalec naeijskega • auka. pixal, da irrv ncin-ka <|w»litiika za tonu da iabriše polj--ko republiko 7. jceftiljovrda. Koda j pa je Hitlerjeva politika odrezati Poljsko od morja, s plodilo i/, leta \ -v je hotel Hitler pokazati prijatelja* Polj.-ko, toda sedanju njegova po litika -kaže, da pri sklepanju |mht«mIIm' ni liil odkri , temveč,je hotel na zvit način Poljsko "-lepariti |*"l »krwiko prijateljstva A lis A V A, Poljaka, X maja. - Med Rusijo in Poljsko so že dalje čh>n v teka pognjauja, katerih cilj je rloseei sU*ž-i»ejše odelovanje med obema državama, ker je Nemčija odpovedala fniffwHia .* Poljsko in od nje zahteva Gdacisk in si-loko rr<*4to -kuri 1'moorže. Polj-ka 'pa Si* ve« I no ne mara stopiti v veliko obrambno «Ver.i>, tem ve«" želi z Hn>ijo skleniti loč«-no pttgodlto, ki I »i bila v - «*plK#wniiii varnostnim načrtom, za ikntorega ~e po- gajajo Anglija. Francija in Ru-ija. Zlasti pa se Poljska ne mara * Iluzijo vezat: v vojakom miru. Poljska, -i v pr»*i rrsti iel i Vi obit i oil Rudije dovoljenje za prevez sv« joga 'blapa ^kiur.i Ru-ijo do Ornega morja, »»ko bi prišlo do kakega sfMrpinla v Baltiku. V tem ozira se hoee Pol>>ka |*>godifi & Ku>ijo, ne glfile na pogajanja za vojaško pojfoiW>o i»el Aj|glij«r. Francijo in Rusiio. Polj.-ka je % Anglijo sklenila pogodbo za zračni promet, da aeroplane*« ne bo treba let H i čez Neme i jo. Po novi p^v t bi bodo na tej zračni progi aeroplani odleteli iz Gdinije m »• bodo na potu r London vstavljali v K od an ju na Danskem. NEMCI GRADE GOVORICE 0 SUBMARINE 3. TERMINU Nemčija gradi mnogo Razun Roosevelta ni no-submarinov. — S sub- benega demokratske- SLOVAŠKA BO I LITVINOV JE SLOVEL KOT marini hoče obvladati morja. — Submarine grade tajno. •PARIZ, Francija, 'J. maja. ■— Francoski mornariški izvedenci, ki -o natančno proučili Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru, napovedujejo, • i.k 1 >«* Nemčija skušala doleti ^<>>pod>tvo nad morji. Ko je Hitler z;tvrg«»l inorna-i i sle o pogodbo z Anici i jo, je s tem očividno pokazal, da bo Nemeija pričela v velikem olj segli graditi submarine, ki bodo (prekosili tonažo, katero ji dovoljuje mornariška pogodba, z Londonom. ga liberalnega kandidata. — Predsednik bo mogoče sprejel kandidaturo. WASHINGTON, 1). ('., i maja. —- Ožji prijatelji predsednika Roosevelta, pristaši New Deaia so mnenja, da bo predr-ediiik prevzel kandidate, ro za svoj tretji termin kot prodsednik Združenih držav. Navzlic temu, da se o tem predsednik ni izray.il niti proti svojim najožjim prijateljem, so nekateri skoro prepričani, da Ijo sprejel nominacijo. Toga mišl jenja so v>i tajniki nje govega kabineta in vodilni de- Po mornariški pogodbi z j mokra t.ski voditelji. Anglijo je bilo Nemčiji dovo-ijeiio imeti samo 4."i odstotkov angleških submarinov, toda francoski vojaški viri trdijo, da ima že danes Nemčija več >ubmarinov kot pa Anglija in da je njihova tona/a enaka. Nemči ja je pričela graditi Da-iravno se je predsednik Roosevelt trdno odločil, da se po končanem drugem predsedniškem terminu umakne v zasebno življenje na svoje posestvo v Ilvde Park, N. V., kjer namerava živeti kot "starejši državnik ', opazovati politično submarine leta ilKio, toda so življenje in pisati, in iz zatišja! bili večinoma majhni po -00 do 700 ton in niso porazni za vi-oko morje. Nemčija uradno priznava, da ima (JI submarinov, toda francoska poročila pravijo, tla je zgradila submarine po 1000 in 1200 ton, ka-koršne je imela v svetovni vojni in ki so potopili 0000 zavezniških ladij. S tem, da je Ilitier odpovedal mornariško pogodbo, se je tudi razrešil obveznosti Angliji naznanjati ameriški adini-raliteti, kakšne bojne ladje in koliko jih namerava zgraditi. posczali v javno življenje in delovati proti nazadnjakom, vendar pričakujejo demokratski voditelji, da bo premenil .-voje mišljenje in zavrgel svoj sklep. Politiki New Deal a so u-verjeni, da ima edino Roosevelt kot edini najliberalnejši in najnaprednejši demokrat priložnost biti izvoljen za predsednika, ako se na demokiat-dkein političnem obzorju ne pokaže kaka nova, svetla zvezda. Roosevelt ima priložnost, da si »pribori pot do predsedništva Po mnenju angleških mornari-,med koncervativnimi vrstami škili strokovnjakov bodo imele nove nemške križarke elektri čne priprave za dognanje bližine sovražniif ladij in močne globočinske bombe ter veliko hitrost. Anglija ima 70 submarinov, Rusija jih ima 210, Italija 100, Francija 91, Nemčij . pa 84 in Japonska 59. LONDON, Anglija, 3. maja. — Vnanji urad je v Berlin po->lal'kratko sporočilo, da je prejel nemško odpoved angleško-nemške mornarpogodbe iz leta 1933. Navzlic temu, da je Hitler v »vojem govoru pred nemškim državnim zborom iN. aprila rekel, da je pripravljen pogajati r-e z Anglijo za novo mornariško pogodbo, Anglija v pogajanja najbrž ne bo pristala. KONGRES SE BO ODGOML 15. JUNIJA WASHINGTON, D. O., 2. maja.—Senator John H. Bank-head, demokrat iz Alabame, je sestavil resolucijo, naj se kongres odgodi dne 15. junija. Če se bo to zgodilo, bo treba z re vizijo Wagnerjeve postave iv z revizijo nevtralnostne postave počakati do prihodnjega leta. — Predloga bo najbrie sprejeta. demokratov in republik-uicev. NAPETOST V EVROPI PO-JEMA WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Predsednik Roosevelt ne namerava za sedaj nikake di'plommtsike akcije v evropski krizi,'kajti po zatrdilu vladnih krogov je -predsednik Roosevelt prepričan, da je napetost med Anglijo ici Francijo ter osjo Riin-Berlhi nekoliko ponehala in da sedaj čuk še ni primeren, da bi predsednik napravil kak korak 7.a svetovni mir. WINDSOR BO PRIŠEL V AMERIKO PARIZ, Francija, 3. maja. — Vojvoda Windsorski se je odločil, da s svojo ženo obišče svetovno razstavo v New Yorku. Vojvoda je bil sinoči v ne-kesrn filmskem gledališču z a-"merkškim podanikom Bullit-tom in s sinom predsednika Roosevelta Jamesom. Predno se je vojvoda poslovil, je rekel •Jamesu Rooseveltni: "Na svi-der>'e v Xew Yorku." Vojvoda Windsorski pa naj-brže ne bo odpotoval v Ameriko prej, dokler ise ne vrne iz Združenih držav njegov brat, kralj Jurij VI. RAZKOSANA Hitler hoče plačati Madžarski za pomoč. — Madžarska bo najbrže dobila del Slovaške. BERLIN, Nemčija, .'J. maj«1. — Kot namigujejo nacijski viri, da sta kancler Hitler in \nanji minister .Joachim vou Ribbentrqp tekom tridnevnega« obiska madžarskega ministrskega predsednika grofa Parila Telekija in vnanjega ministra Štefana Osakyja razpravljala o Slovaški. Do kaikega sporazuma je na teh razgovorov prišlo, bo najbrže ostalo za vedno tajno, toda znano je, da tako nemški kot madžarski državniki želijo, da pride do tesnejšega sodelovanja med Slovaško in Madžarsko. Madžarska, ki je po razsula ('ehoslovaške za>edla podkar-pats'ko rkrajiuo, je izgubila Slovaško, do katere ji je bilo največ, ker jo je Nemčija vzela pod svoj protektorat. Madžarska pa bo mogla od Nemčije dobiti Še dobršen del Slovaške, ako bo hotela tesnejše sodelovati z Nemčijo. Madžarska in Slovaška ste 4. aprila podpisali sporazum, po katerem je bila določena njuna skupna meja. Madžarska je tedaj dobila večino ozemlja, NAJBOLJ ZMOŽEN DIPLOMAT MOSKVA, Rusija, 4. maja. — Sinoči ob 1 1.45 je radio postaja v Moskvi naznanila, da je bil po odlo ku predsedništva najvišjega sveta U. S. S. R. imenovan 2-a vnanjega komisarja Vjačeslav M. Molo-tov, predsedn ik sveta ljudskih komisarjev. HAILE SELASSIE Postaja je nato naznanila, j da je bil Maksim Litvinov na [lastno ^prošnjo razrešen svojih ! poslov kot vnainji komisar. Ni- SE BO P0S XILlcdo v sedaniem .K* _____ • evropski položaj zeJo kritičen Bivši abesinski cesar je ™ 'e v v.a?nJh vogzytn- — i en j • . Jih z Anglijo, pričakoval ka"ke pričel bU-dnevni post. preanembe v sovjetskem vna- Se vedno upa na obno- njem uradu. vitev svojega cesarstva. Prvega maja je Litvinov iz- t^vtu v—\ ~.....•---------•---I Ritual pri popolnoma dobrem rn' AnohJa» niaja. — tZ(iravju jko je stal poleg Josipa Slaboten, majhen, rjav mož je Stalina in drugih sovjetskih pričel šestdeset d ne v ni post [vaditeljev na Ljeninovi grob-moliti, da bi mu bilo zopet vr- niči na Rdečem trgu njeno njegovo cesarstvo. Včeraj je bila tretja obletnica bega cesarja Uaile Se lassie ja 1. iz Addis A babe. Ko je moderno oboroženo i talijan-ka armada uničila njegovo slabo oborožene vojake, je "Ikralj kraljev" prišel v Ai -glijo in pričel veliko kampanjo, da bi dobil pomoč Lige narodov. To njegovo upanje pa je bilo razpršeno pred enim letom, ko je Liga svojim članicam prepustila njihovi volji, če priznajo Italiji osvojitev ji odrečejo priznanje. Sedaj živi nekdanji njeguš kot priprost Mr./fafari Ma-1 zelo konnen samotarsko življenje v j pogajanjih z Anglijo, in ni precej veliki hiši v zaspanem! čudno, ako mu je srce oslabelo. Budimpešto, kancler Hitler pa Batliu, nekdanjem rimskem me-v svojo gorsko zatišje blizu stu v južni Angleški. katerega je zasedla njena voj-1Abesinije, ali pa ska o kvadratnih milj in 45,000 prebivalcev. Madžarska ministra sta se včeraj odpeljala iz Berlina v Ob 12,15 ponoči je radio postaja potrdila tprejišnje radijsko poročilo ter dodala, da sta odlok podpisala predsednik Mihael Kalini-n in tajnik Gor-kin. O Litvinovu ni bilo liikakih nadaljnih poročil; po sj)lošnem mnenju pa se mu je njegovo zdravje nenadoma poslabšalo. Ze več let je Litvinov imel srčno napako in se je vsako leto nekaj časa zdravil v Nau-heimu ali kakem drugem zdravilišču. Ze prej je imel pogo-to trčile napade, zadnje čase pa je naiporno delal, zlasti pri Berchtesgadena. KADITI JE NEHAL COLUMBIA, Mo., 2. maja. — 14 letni Dewey Caruthers, ki je ]>okadil zadnji dve leti vsak dan ^po trideset cigar, je nehal kaditi. — Začel sem kaditi brez vsakega posebnega vzroka in brez vsakega posebnega vzroka sem nehal. Mogoče se bo zopet lot'il kaje, tenia vem kdaj. On in njegovi stariši pravijo, tla mu kaja ni škodovala. KRALJ ZOG NA POTU V ISTANBUL ISTANBUL, Turčija, 2. maja. — Albanski kralj Zog in kraljica Geraldina, ki sta zbežala na (irško, 'ko so Italijani vpadli v Albanijo, bosta v sre do dospela v Istanbul. Turška vlada ima je dovolila, da st naselita na Turškem. Iz Larisee sta se odpeljala s 110 spremljevalci s posebnim vlakom. Kraljica Geraldina je po ipo-rodu svojega prvega .sina precej že okrevala in tudi otrok se dobro razvija. Kot goreč koptiški kristjan je Selassie'pričel šestdesetdan--;ki post. Prebivalstvo se več ne zme ni mnogo za majhnega cesar ja, kadar gre v dolgi, črni o bleki in s črnini klobukom na izprehod čez polja, ali pa č;* pride v Bath s priprostini, črnim dežnikom. Med dragocenostmi v njegovi hiši se nahaja tudi zlati in rdeči cesarski dežnik, pod katerim je nekoč v svojem cesarskem veličanstvu sedel v Addis Almbi. Meščani pa opažajo njegovo varčnost, ikajti navadno se vo zi z busom za dva penija in pusti svoj avtomobil v garaž'-Cesarica ne more prenašati mrzlega angleškega podnebja in največ živi v Palestini. DEBELO JAJCE SITFFIELD, Conn., 2. maja. —< NeJki tukajšnji farmer ima kokoš, ki nese izredno debela jajca. Včeraj je pa prekosila vse rekorde. Znesla je jajce, ki je sedem inčev dolgo ter i-ma temu primerno debelost. Kokoš je povsem normalna. NaroČite še danes S A. Koledar za leto ^ S 939. Ker je ibil Molotov, ki je že tako dovolj zaposlen kot predsednik sveta ljudskih komisarjev, i menovan na Lit vi novo mesto, kaže, da prememba v vnanjem uradu ni 'bila nameravana. . •Litvinov je bil rojen leta 1879 v Bialostoku, ki sedaj pripada k Poljšaki, kot sin majhnega trgovca po imenu Wallah, ali Finkelstein. So pred svetovno vojno je bil vdeležen v marsikateri revoluciji proti carski vladi in je nastopal pod imenom Litvinov. Obiskoval je gimnazijo in je s svojimi 22 leti postal socjalist. Leta 1901 je bil poslan v Sibirijo, od koder pa je prihodnje leto pobegnil. Sel je v London, kjer se je pridružil Ljenimu in Trockemu in drugim revolcijonarjem. Litvinov je bil zopet vdele-žen pri neuspešni vstaji leta 1905 in je nato odšel na Kavkaz, kjer ise je spoznal s Stalinom. . Po boIjLseviški revoluciji je bil Litvinov ■podtajnik v vnanjem uradu pod vnanjim komisarjem Čičerinom, leta 1929 pa je postal vnanji komisar , Litvinov je sklenil več. ne-nanadalnih pogodb s sosednimi državami Rusije. Največjega pomena pa je pocroctba, katero ie Litvinov sklenil leta 1933 s predsednikom Rooseveltom. Na podlagi te pogodbe je predsednik Roosevelt Driznal sovjetsko vlado v Rusiji. Thursday, May 4, 193$ GLAS NARODA (toki or um rtorii) PUct of 110 PIWJ8B1NO COMPANY (i Corpora tie«) J. Lopaba, Sm. of abort offloari: NKW YORK, N. V. 46th Year iMMnUO 1VIBI £*Y MZGBPT ICNDAI8 AND flOUDAlfl JdrertlMMM «i Agreement Za celo kto v«Ua Hat m Amerik* ^ P«* ............... 98.00 Zateirt leu.........flJC Em New York te cele lete .. 9700 Za pol led •••»<•<••••• • ■ ■ ■ 9S.ro Zrn lDumemM.ro m eeio leto .. 97.<>0 Ee pol leta................99JM> Unfciirtpllw Veady 9^- "GLAS V4BODA" IZHAJA VSAKI DAW IZVZBMftl NIDBU IN PRAZNIKOV -OLA8 NABODA«. tit WMT 18tfc STREET. NEW YORK. N. 1. I—124* DOPISI brra podpira In oeebaceti m ne prloMaJeio. Denar ra naročnino oaj ra blagovoli poAUjatl po Money Order. Prt toremembl kr.Ja n*rofi-aikot, i*ru«Lwo, d« ra nas. tudi prejinje bUall^ d. hitreje najdo- OBLSKOVALCEM NEWYORSKE RAZSTAVE Ta članek je namenjen tistim našim ljudem, ki si name-i n vajo letos ali prihodnje leto ogledati svetovno razstavo v New Vorku, pa niso New Yorka vajeni. Mnogo jih je, ki so bili pred dvajsetimi ali tridesetim; Mi prvič v tem Babilonu ter so odtlej živeli v majhnih mestih, na farmah ali kjerkoli. Tdkim obiskovalcem priporočamo skrajno previdnost. Kajti New York je New York, in le en sam New York je na svetu. Obiskovalcu ne preti nobena neprilika, niti podnevi niti ponoči, dokler hodi svojo pot in ne posluša na eesti ali v javnih prostorih "svetovalcev", čijih Števc godi tudi v naših dnžavah, ki imajo dosti večji odstotek taki'h, ki ne verjamejo nič, kakor jih ima Rusija. Sploh nisem sliišal še do danes, da bi bil v Rusiji kdo zaprt ali preganjan zastran njegove vere. Veliko več slišim o proti ve rsikein gibanju v Hitlerjevi Nemčiji, katere pa daleč tako .ne napadajo glede tega, kakor sovjetsko Rusijo. Vzrok je umljiv: Nemčija premore danes več milijonarjev, kakor jih je imela kdaj poprej pod kajzerji. Zakaj ITitler stopinj pod ničlo, je (preiskava dokazali, da nista v stanu prenesti več ko pet stopinj pod ničlo. . Rit-iki inženirji, plačani in najeti od rustke vlade, so nalašč povzročili sabotažo, -aaio da spravi.}o rusko vlado v slabo ln<" /pred ljudstvom. Da ni vlada preiskala po posebnih strokovnjakih teh rezervoarjev prej. kakor jih je rabila, bi se bila zgodila gotovo velika nesreča. Magnotogorsk ima sibirsko zimo, .koder je živo -rebro slednji dan na trideset ali štirideset stopinj pod ničlo. Rezervoarja Iti bila eksplodirala. void a se razlila čez vse mesto in bilo 'lu na ducate nedolžnih žrtev, če ne na stotine. 'Zdaj vas pa vprašam: kaj bi storili vi s takimi ljudmi, ki nalašč pripravljajo ljudstvu nesrečo, vladi pa še več težav, kakor jih ima? Tako Moji ta dva vodna re- „ tudi za vzrok, zafkaj pretaka po več letih svojega življenja v zunanji kapitalistični svet take Rusiji prišel to leto v Nemčijo, solze zastran njih. Velekapi- Kaj je Lilo bolj naravnega, ka-talu je vendar bilo do tega, da kor da je šel po Berlinu, ga o-se v Rusiji ponesreči vse. Po- pazoval in ga primerjal z živ-tem hi prišel on in grabil neiz- Ijenjem v Moskvi. In prišel •nerna bogastva, kakor le on je do zanimive sod'he: V Moskvi -o takorekoč S tem I »os te razumeli nekoliko čr-tke civilnih ljudi. Kaj pa voja-tvo? Kakor vemo, so padli najvišji generali in admirali. Kaj s to čistko! VSi ljudje enaki, vsi Oblečeni sko-ro enako, to je v rjavkasto ob leko. V Moskvi hiti vsak člo- ' vek, ikalkor da va usoda. že dotlelali, zdaj se pa zbirajo, da gredo zopet drugam — kam, tega sami ne vedo. . Kaj je Rusija dane- in 1 je bila leta 1014, to more j>o ('jezilo me je, in sem dal d laven, ki je nekaj pri hiši ip! pravljal, petdeset centov r< kaj odpelji ga, kamor k I 'i hočeš. zervoarja 'ko nemi priči, s kakŠ-j^T1' kate.ri ^ v Pra- nim' materijalom imajo opravi-! X,tnoni 1Z ,ivr'h sinkih ti tisti, ki vladajo v Rusiji. Ni to eden slučaj, baš nasprotno: tako so delali .povsod. Vlada si je pomagala z lju-dmi iz carske dobe v dobrem tipanju, da bodo hvaležni za svoj kruh. pa ni bilo drugega od njih kakor 'same sabotaže. Včerajšnji The New York Times ima malo zanimivo poročilo od .svojega stalnega dopisnika Wa I terja Duranty. Pi-Ne. da je politika in birokracija zlo vsake vlado, prav posebno zlo pa Rusiji, ki si je morala pomagati z materi jalom iz carske dobe. Že leta 1921 je pogojni Lenin videl, da ne bo pravega napredka, dokler ne prežene birokratov. Kaj fm je birokrat? Tlovek, ki je na visokem in odgovornem me- Prva je bila ta, da se vojsko, drži nekako samo zase, i o je,jSi1,111 kafmon. • da ne bo imela in čutila nobe « k<,f> J<' h,! V7A(yk to~a- nih obveznosti do ti.siih, ki vo- ma(koruT»'ja, ffraft tistih., ki -o dijo državo. Torej: v slučaju vodih- D,lhm Jim je gmlilo, no;rehe hn iiTi.|.iln tot,*^ »lokler je bilo — danes ni. In potrebe bo delala vojska tako, ka«kor bodo rekli njeni generali, ne pa tako, kakor bo zahtevala politična uprava države. ži kapitalistični red in nemški ^tn zastran svoje .politike, ne delavec ni drugega, kakor pes pa zastran praktičnega in stro-na verigi. Še manj, zakaj pes kovnega znanja. Tri mesece lahko svobodno laja, medtem jih je preganjal in čistil — a ko delavec ne sme odpreti ust. L j u*pel. Xi imel materi jala, Spfch velja v hitlerjevi Nem- to se pravi: ni bilo sposobnih čiji pravilo: en Človek je po-1 ljudi. Po treh mesecih se je ktavno dovoljena družba, dva sta nevarnost, trije pa pomenijo že zapor in prosekucijo. Nobeno reči ne zaanerijo Rusiji tako, kakor njene čistke. Leta minevajo, slednji da« pride ka*k jok tn zdihovanje glede te čistke. Meni se je zdelo vse to jafco sumljivo. Vsaj so pod carji izginjali »deset tisoči, ined njimi najboljši talenti, ne da bi bil kdo pretakal solze za njimi. Torej mora hiti gotov vzrok, zakaj se je vse to godilo. Koliko tfoset tisoče v pada leto za letom za kapitalistični profit, ne da hi se vedelo zanje. Odkoki torej žalost kapitalističnega sveta? Zakaj se sliši in čita samo obsojanje, ne da bi kdo povedal kak vzrok? Josqpfli Hines je stalni dopisnik iz Ru-i je največjega n e w-yo rškega repirh 1 i kan skega in velekapitalističnega lista The Herald Tribune. Kljub temu pa zapiše med vrsticami od časa do časa kar mimogrede nekaj, ikar nam po laja pravo sliko. Že dolgo je od tega, ko je pisal o svojem potovanju v Magnetogorsk ki je novo indu-.^riaFno in rudniško mesto v Uralu. Tam jo zapazil dva ve-lllkans'ka jeklena kotla ali reze rvoarja za vodo, ki sta imela precej različnih plakatov na slojih stenah. Poiavedoval je malo o teh rezervoarjih in pro- pokazalo, da se je položaj Še poslabšal. Zakaj šitevilo birokratov je narastlo med tisto čistiko za 11.8 odstotkov. Stalin je rekel Še leta 1026: "Oe hočemo da ho uspela komunistična Stranka s svojo industrializacijo,, je prav posebno potrebno, da ustanovimo ".kaldro" to je: ek'sekntivno o-sebje novih ljudi Ti ilkadri" bodo novi gradbeniki v industriji." Stalin se je držal dosledno svojega principa in vzelo mu je polnih trinajst let, da je vzgojil kadre. In treba je bilo drastičnega sredstva — če hočem rabiti mil izraz, katero sredstvo se imenuje v inozemstvu — čistka. <'e slišite v javnosti o kakih dodanih čistkah, tedaj vedite, da to ne pomenja več boja mrtl vlado in njenimi nasprotniki, pač -pa boj med strokovno-iz-ohraženimi ljudmi z birokrati. Danes ima Rusija od dve tretjini do treh četrtin na vodilnih mestih strokovno izobražene ljudi. In kar se dela pri vladi na veliko, to prehaja polagoma na majhno: vseipovsod izginjajo birokrati in na njihova mosta prihajajo novi in zmožni ljudje. . Tako torej p2še Duranty. Če malo pomislite, 'boste kmalu pojmili razne čist&e in vedeli' o tisti, ki študira zgodo-l To je bilo ob šestih zveč< Po tisočletnem vladanju ° polnoči pa zasliši m - ce- proseč I a jež. Pogledam I je moj pes. Pozneje sem izvedel, da ga bil odpeljal deset milj daleč ga zaiprl v zapuščeno gara> Kako je pobegnil odtam in k ko je izsledil pot do doma, katerem je bil komaj p.»t u mit, mi je še danes zagonetl Oa t«'i krat sva bila prijatel. Krstil sem ga za Pita, in kn lu ga je poznala vsa okoli« sosedje, kolektorji, polici-posebno pa otroci. Med otn je bil najraje. In varne so čutili v (pustem new jersey s"k» močvirju, če je bil Pit ž nji t Nikdar ni nikogar zares ug znil. Toda če so >11 Pit dno na strani šibkejšega, h Pitovo pomočjo je vselej -kejši zmagal. Imel je strahovite zobe v tnili vino. vseh mogočih carjev je -t-ojii-la v svetovno vojno, tako pri-pravljena, da so morali vojaki na fronto brez pušk. Čakati je bilo treba, da je padel «den izmed njegovih oboroženih prijaiel ji-v, po t ere. šele mu je vzel ptjško z iminicijo vred in začel boj proti takim sovražnikom, kot je bi! do zob oboroženi Nemec. Ni bilo :.te mu niči je, ne topov in še kar .so imeli ti ruski reveži, je bilo po večini ncporabno, ali pa tako ■starinsko, kakor »mv-ka na kre- Sa- dokler je bilo — danes ni. od tod vsa jeza. . Primerjajte nekoliko delo dvajsetih let sovjetsko via le. Drugo je bil dogovor, da se Vojs,ca ^ia-ino opravljena in boste nemška in rustka armada P^^'^jena. Nekateri tipi; neverjetno moč v Čeljustih med salbo ]MKlprli. Obe naj ča- njlhovrh -klif-ite po telefonu: CHelsea 3-1242. NaS urad je odprt od 7. zjutraj do 4. pojiolrine (oh sobotah do 1. popoldne*. t e bi bilo do-ti takih p kot je bil Pit, bi bile ključ' nice nepotrebne. Noben«, tujca ni pu-til v hišo. In pr« praga tudi nihče ni silil, ko zaslišal njegovo renčanje. Ko je pa prišel moj zna ali prijatelj vdrugič k meni mu je Pit dobri kal in sam« veselja ni vedel kaj početi. Bil je skrajno previdna val. V bližini mojega doma znana cesta "OW"'. Podm in ponoči .je po nji silen p met: kare, trnki, motocikli. IMeče luči pa daleč nobene! Poleti je včasi vsa sose-opazovala Pita, kako se je v pravljal na drugo stran. Ulo< je na desno in levo ter ocen val hilro-t posameznih kar. bro je računal, kajti v e o tem že zvedelo: ob p priložnosti, bi bil odvajalca smrti ogrizel in bi se vrnil, f "e bi mu bilo treba preplav deset voda. Ni ga več in ga nikdar \ ne bo. , Spominjal >e ga bom pa v dno. Ko sem lani ob tem času p bojeval hudo bolezen in trj I peklenske muke, se ni ganil moje (postelje. < i lavo je minil na stol ter me nepremi<1 gledal, ure in ure. Iti v njegovem pogledu bilo toliko globokega sočn a je le redkokdaj opaj ■oilr i K i h kot ga v človeških očeh. OBIŠČITE SVETOVNO RAZSTAVO ♦Thursday, May 4, 1939 - ' ...NEW YORK — I 939 Newyorska Svetovna Razstava --1939 NEWYORSKA RAZSTAVA PREDSTAVI J A "SVET BODOČNOSTI". Iz močvirja:-čarobno m&to i < V iinrt inn povedati ritatr- (vročini, ko vlada v mostu sa-J Iji-tn kuj o svetovni razstavi v motri nezno-na sopara. No* Yorku, se moramo v pr\i j S t«->■» l»i bilo pa obenem u-a i"—t i vrniti nekoliko v zetnlje-J godrm rešono vprašanje pod- « » Ni 1 l»oro mosta, države Now Vork inoniti jo troba, da ve«*iua'in federalne vlado i a sieer v 7 Vorka no leži na ameri- | mnogo večji mori, kakor če bi n kontinenta, temveč na o- šlo samo za minljivo razstavo ki >o lesno ob glavnem Cilj raastave . , . noworškom okraju Manhatta-nu, S[M>rodno ob Maiihattanu U*/.\ |H»loljrovati otok Long Island, na katerem >ta dva velika nowvorš Kakšen je oil j in smoter te razstave? — Naj nam pove to DtK- :t«. aprila j*- bila v NV*v - Yorku odprta nt/slav a, kakršne iloslrj št* ni vid«*! strt. Kj4*r ^ bilo iit-kut- mor vir jf in snietišrr, jr ilaiu-s rarulino mestu Na tisoče drlairrv j«- delalo ver kot d\e Irli, in vsa dela * sedaj niso p»-po pol noma dovršrna. Morajo sliko naslikal II. >1. Prt- lil, in na nji jf rasl«M-iio \id«-li glavne ceste. luustute ter /i-lrm in I:i-«hj\-oiii. Zgoraj ira d« sni je \\ liitrstoii«-most. s katerega vodijo reste proli državam Nove Anglije in Kanadi. 1'ole* so pomoli v Flushing zalivu, nato se pa vrste: airport na North ISearlin. 4.rami Central Parku*a> podaljšek «••» I rdH .rough tuostm. Na lej strani ra/sta\is«'a s« liri l>»nig Inland železnice ter I. K. T. in IS. M. T. sulivvaya ter \eiejo razstav i-M-e i Williamsburg, Manhattan in pa l(rii mostovi. »». Imt AH '-^U. .»..I lig 4.lavni del razstavišča je severno od ludi pavilijon Jug*s!avije. Juino «d Ctueens l»oii le varila. bculevarda na akrih saata «a- \ sega skupaj je ra/slai ilo svoje po kavKej. sebnosti I UMI tvrdk in podjeliiikov. j INisHirio krasen je (Milled na ra/sta* SrediSre razstave tvorila Peri spi h-ra vo zverer n/iroma ponori, ko je vse in Try hm. Spodaj na levi je ionslitu razsvet'jeiH* t milijoni luri. lion .Mall, v bližini je /vezno poslopje ter pavilijoni li'! narodov. Med tem je ka okraja H rook- predsednik razstavnega t Ivu in <^U4'oiis. Long Island pi* ni samo dolg, temveo tudi zelo i i rok otok. V dolžini mori 150, v širino pa 40 milj. Zadnja le-o jo naravnost čudežno raz-v velik zabavni in izlett:i k, tako da je ]»ostal ogrom-okrevallšče večine prebivai-velikega New Vorka, kjer našteli ob zadnjem ljud al" ...... ta vil pai no odbora (irover Wlialen, ki je <»1» jiolaganju tenudjnega kamna za ('»-ntrahii trg razstavišča, dejal liled drugim: 44Naša razstava bo nudila jasno progltMlno sliko sedanjega sveta. Pokazala nam bi> naj-ver obetajoči razvoj misli, dela in socialnih elementov na- ših dni na tak način, da bo jki- teiju leta 1930 že 13*mi- j .tak"-' *srM,znal» ka.i niore lijouov pr* bival<-4»v. j pridobiti zase in za svoj roma- lu na t. in otoku, zvezanem,'"' krs |>omočj4> inteligentne-/ M a nliat t auoiti | h i n i nogi 11 »i- ; >n«vanja holjšeira živijo-' gaiit-kili mostovih in |H*lzen- ui* v ^»''•»'»Osti. Newyorska nili pn loi ili, pičlih i?ii minut gotovim razstava bo proroko-.m! Times S4,uare — srovoško življe- h'lusbitiK Meadows, di>brili I'Jt/.l a k rov obsegajr*" prostor, <"igar i 1114« 1'lu-liing Meadows jt* jm>-inenilo veliko ironij«;. Na t4*li livadah so namri'e o«Ikla«luli smeti in odpadke.Ves ta kraj je bil sranmta velemesta iu ljudje so jm) pravici godrnjali iu zabavljali, češ, da bi mestna uprava take sramote ne smela trpeti. A tam, kjer ni bilo nebotičnikov, smeti iu odpadkov, so bila močvirja, v njih pa vse i»olno komarjev. hi ta prostor so izbrali prod leti za svetovno razstavo, ki njo zltoljAa in obrani samo z aktivnim in smotrnim sodelovanjem v-oh razredov ljudi in na i »m lov. Razstava bo povzdignila demokracijo, vse njene svoboščine in nade, kar jih prinaša. To bo glorifikacija miru, kajti samo z mirom in v miru more človeštvo 4loseči svoje visoko poslanstvo." Krasni nasadi . . . Zdaj se pa obruiino oil beseOIK.ia in močvir lo in kar jih še kdaj bo. Tako vsaj trdijo soglasno vsi zastop. niki razstavne družbe, ustanovljene z namtmom orgamz:-rati razstavo. Del razstave bo trajen . • • Avtorju ideje svetovne razstave v New Yorku pa ni šlo ja veliko mesto, moderni parki, kako so zasadili ogromen bo-rovee, visok kakih GO čevljev, takoj kraj njega skupino vitkih to|x>lov, okrog njih pa o-gromno livado sveže trave. — ENvd očmi se li 4lviga konstrukcija novega poslopja. — Tako je šlo dan za dnem in če bi govoril z za-topniki razstavnega odbora, z navadnimi de- zgolj za razstavo, od katere bi havoi ali t.c!o z razstavnimi po- v običajnih dveh letih nič ne ostalo, Videč to ogromno sme ti&če, je pomislil, da mora iz* polniti razstava še eno zahtevo, namreč ohraniti vse svoje olepšave za naglo na rajanje prilegajo<"ega okraja Queens in napraviti iz prejšnjih nezdravih močvirij nekaj, kar bo v korist in ponos New Yorku. Zato je bilo sklenjeno, da bo tvoril pretežni del razstavnih fioalopij obširno okrevališče, ki bo nudilo z ogromnim parkom, igriščem in jezerci milijonom Newyorcanom osvežitev in odpočitek zlasti v poletni iieisti, to potegne njihovo navdušenje kaj kmalu za seboj. Za red na razstavi namreč skrbi posebna policija. Razstava je veljala $150,000 Po trezni cenitvi so prišli do zaključka, da je zahtevala razstava 150 milijonov dolarjev in vestieij. Če primerjamo te stroške s slovito čikaško razstavo "Stoletje napredka" leta 1932, za katero so potrošili .samo 30 milijonov dolarjev, bomo pač ostrmeli. Od tega zneska je potrošil odbor okrog' 50 milijonov dolarjev, mesto! New York, držav a New York j in federalna vlada okrog .10 milijonov, razstavljalci in tuje vlade pa okrog 55,000,000 do larjev. Zanimanje ameriške industrije in trgovine za razstavo je bilo ogromno. Na celotnih 75 akrov, kolikor je bilo na razpolago za razstavo industrije, je bilo trikratno Število prijav. •>5 |HK'dinih ameriških držav je izglasovalo zakoiu- u udeležbi na razstavi. Skoro vsaka a-meriška država ima svoje-razstavno poslopje. Razstava obsoja 1n i akrov. To je največje razstavišč«-, kar jih pozna -svet. Samo ureditev zemljišča tako velikega obsega je bilo težko inženjersko delo. V 1eljali 7 milijonov kubičnih jardov pepela, odpadkov, močvirnate zemlje itd. Razstavišče je dolgo 4 milje, v najširšem delu pa široko eno miljo. Na tem prostoru jo zgrajenih okrog 300 razstavnih in drugih poslopij, 30 velikih jtoshipij je zgradil razstavni odbor, druga pa poediue panoge industrije ali velike tvrdke same. Vse načrte so morali odi>briti arhitekti razstavnega odbora, ki so končne avtoritete, kar se tioe. projektiranih poslopij, kajti odbor hoče, da ima v.-a razstava enotno lice in da se no bodo mešali poediui slogi. To velja tudi za manjša poslopja in šotore. Tudi v tem pogledu je svetovna razstava v New Yorku nekaj posebnega. Za vse je preskrbljeno .. Pni razstavišču jii ogromen •prostor za parkiranje 35,000 avtomobilov. Posebno tabori šee bo pripravljeno za avtomo-biliste, ki jih bo seveda na tisoče s trailorjem iz vseh ilržav. Ti avtoniobilisti bi zatrpali vse bližnje ulice, ee bi se lahko ustavljali s svojimi potujočimi hišicami, kjer bi hoteli. Koliko posetnikov pri<"akuje jo prireditelji? V prvem letu razstave jih bo po njihovih računih najmanj 50,000,000. — Skozi glavna vrata jih gre vsa ko uro brez prerivanja 160,000. Razstava ima tudi posebno gasilsko ui varnostno s!užbo. Poseben policijski oddeli-k šteje 7(H) mož, deloma na inotoei-klih in konjih. Organizirana ji* tudi |M>s4'hna zdravstvena sin žba. Za tako ogromno razstavo sej jo S4*veda porabilo mnogo gra- j dbonega materijala. Samo je-j kla so porabili 000 t«Jii brez državnih, mestnih in inozemskih poslopij. Betona >o porabili okrog 150 ti-oč ton, barv pa Jt)0,tH)0 funtov. Trylon in Perisfera . . . Središče razstave jo triogla-ti olndisk, zvan 'i'rylon, vi.-ok 7'»i) čevljev, k 41 ] i k 4 > r jt- vi-oko 53 nadstropno poslopje. Z njim je zvezana tako zvana Peri- čevljev, dozdevno vi.-eCa v zraku. To je dominantna skupina vse razstave. Avtorja te{ utopi.stično skupino sta arhitekta Wallace Harriston irJ Andre Fouilhoux. Stroški za j ta obelisk in oblo znašajo mili jon sedemsto tisoč dolarjev. V Trvlonu so ogromni reflektorji iu radijske naprave, v Čudesa Newyorske Razstave Na zapuščenem ozemlju je nastala največja svetovna razstava, ki je trikrat večja kot razstava v San Franciscu. — Prekaša vse dosedanje razstave. Tam na Long Islandu, kjer jo pred deseti ji segal n.kav Flushing zaliva do gričev, kjer mho Slovenci zadnjih 25 let prirejali svoje piknike in iz lete pri "Revnem Lazarjuin "Revnem hudiču'', tam se >e-«laj dvigajo pono-na poslopja velike svetovne razstave, ka teri -o nadeli ime 4*The World of Tomorrow'*—jutrišnji svet. Razstava je po obsegn naj-vis'ja, po stroških najdražja, Peri-feri pa 4>i^roinna panorama. ponazoril j« »ča važnost so-lielovanja v moderni civiliza-1 ciji. (»Iedalei bodo videli vso pa noraino, stoječ ita premičnil; piatformah. Perisfera je zanimiva iz arhitektonskega in in-žt»njer-kega vidika. Toda za-^ii bi predaleč, če bi jo hoteli podrobno opisati. Svetlobi,! efekti in sploh uporaba luči bo po izložhi najveličastnejša, po zabaviščih najčudovitejša, kar jih je še pokazal svet. S svojimi ll'lfi a kri površine je trikrat večja kot sedanja J (roldeu (»ate razstava v Saa Franei>eu iu svetovna razstav«! v Parizu pred dveiua letoma bi imela dovolj prostora samo nrJ kraju, ki jo namenjen samo z ba v i Šču. i Pripraviti prostor in posta- i viti poslopja je veljalo 155 mi na tem eentralnem trgu nekaj i z r Oil nega. V konstrukcijskem pogledu je bilo razstavišče v glavnem urejeno že mesec dni pred določenim rokom. Poslopje razstavne uprave je že povsem dograjeno. Gradili so ga 124 dni in stroški so znašali lt>5 tisoč dolarjev. V njem dela o gnuncii štab uradništva in tehnikov. lijouov dolarjev, velikanska vsota v primeri s čikaško raz-stavo Century of Progress (Stoletje napredka), ki je ve-iljala siiiiu 33 milijonov dolarjev. Y tej razstavi se je združilo 00 narodov, udeležene -o VS4» ameriške države in na tisoče strok različnih držav. Pri ile-lu j«* bilo pogosto za{H>slenih do 50,000 delavcev. Razstavne oblasti pričakujejo «K),fXH),iNM) obiskovalcev, medtem ko je imela razstava v Chicagu v dveh letih samo 3D milijonov obiskovalcev. OPIS RAZNIH ZANIMIVOSTI RAZSTAVE, BO-STK NAŠLI NA DRl -(rBM PROSTORU V DANAŠNJI PRILOGI CEHOSLOVASKI PAVILIJON NA SVETOVNI RAZSTAVI Nemški fašizem je Oehoslovakom zasužnjil do movino, toda to dejstvo ne ovira Cehoslovakov v inozemstvu v njihovih naporih za izvoje v inje nove svobode. Na razstavišču imajo krasen pa vili jon, v "katerem dobi obiskovalec vtis o veličini tega žilavega naroda. obiščite svetovno razstavo .. V ~ • Največja Razstava v Zgodovinf Svetar TKur»3ay, May 'A, 1939 'THE WORLD OF TO-MORROW RAZSTAVA ODPIRA POGLED NAJČUDOVITEJŠA RAZ-V BODOČNOST tlci/stav« gleda v bodočnost; njcibo «edo je : 4 4 rati i 11 ju-itiištiji s v t* t z današnji tu orinl-je tii. * * I Vi rejca a je bila v proslavo li5tV*l>letniee inaugura-(i je prvega predsednika Združenih držav v Now Yorku, Juri«! VVa hingtona. Razstava I: "e | okuznii nieds<»bojno od-\ i.-iM -t meti ljudmi in narodi, liiw'e inboljsšati čl-ove.-tko življenje in napraviti v e ljudi, ki živijo na zemlji, srečnejše. Vsa po^b pja v arhitek«u»i in barvi, vsi razstavljeni predmeti kažejo, 'kakšen bo svet bodoča leta. Skupno zamisel cele raastave kažeta dva pred meta: pei isf<>rp. na jvečja ob'a, ki jo je še napravil človek, in j irvlon, »itek. trioghi-t in 700 j čevljev visok stolp 4 ri ujost peri f< in;:i imet n'* i'1 Ho-th > h»< I obali Vn- SVtlUAVA Ta ši rt;«ka cesta se kon-ča pri Lagoon of Nations, kjer se bo-4lo zbirale množice obisikoval-eev in -bodo občudovale najčudovitejšo, naj|>estrej.šo razsvetljavo, ki jo je še kdaj videl svet.. Na razstavi so največje lokomotive in med njimi vse do najmanjših. Pokazano je v resnici v.se gra Tbeno delo, ki ga ji- v-1 vari I človek. Razstava nam kaže vse dosedanje usjiehe mi znanstvenem in umetniškem polju; niso pa izločeni samo got' vi »predmeti ,temveč je mo-imiV videti, kako se izdelujejo. Vse hoče pokazati, leak o se mole p'1-ameznnk učiti ena družina" je ge-lo. . RAZSTAVA JE NA ZEMLJEPISNEM SREDIŠČU MESTA Im 1 d. obliko- NEW Y0RKA >e, kttko - v«! svet, o katerem sanjamo. Rnz-tavni pro t< r je dobr tri j Prostor ra/.sHave je jomlje- oiilje in ene miljo -irok Raz-|j.i>uo srediišče Velikega Now tlel jell je v tri poglavitne de- j York*. Do njega je mogoče I«-: poglavitne izložbe, pro-tor | p, iti |m> vseh treh podzemskih za zve/ vlado iti prostor za . železnicah, fwi Long Islar^l žo- jf"hn* t-č;». loznici. >«> ec-tah in z morja. fitdošria iztožita >e razteza odi • r . . L-..:,., .. i.,.., i \ rata na raa-tavo -o odprta |ie»"»-lelV iti tM.knvrt eno kVfl'l-1 ' ml um k H'i" ? razlili t; a j je človek val na ,o nuno. Pndor ie po.e-f I!' V o,:! 11!. K I »O ei m |< k r ■ e 1 ;i .1= i I liki in bar,i in "»P«*1« V4"Vr ,At desetih, , arhitekti in - likat ji j,,f,xun zaHavnili pro-torov, ki o-vo.o d.anišlule. Tii-j1*''1'* 4H,Piti do d veli ponoči. P., v< čimur fe Y-t. pnina je 75 cent,»v za od v stik,! v-;,k dan: obT -' 'aščeno in 25 cerUov za otroke . j;lv •,.},,.!Posebni dnevi pa bodo odloee- f, n itd)! di užabne za levo. pro-'™- ko l"*lootroe>plaalisn s m. . /d ia vi la iti zdravstvo, v'u U(u]" otro<*i »*mo p'urnost in trobrazba. žive*J ™ eentov. ••i i«li-hiv;itiie in i;;/.] »eča van je • p0 veliki večini je razs'ava \-e lepo i 'o jo vinilni prostor in poleg njega mesto slikovitih iniviljonov tujih drlav, ki -e v-i sgrinujn v smeli proti ameriškemu veličastnemu zveznemu pe 1» pju. Dalje pruti jugu >e razprostirajo •sbnlališča in Iruj;a zabavišča ob jesern. Od lw--ča peri sfero in trv-1'ona polj«1 (Vinstitution Muli, *ii< ka cesta z vo«lometi, tratami. ilrevonnli, raznimi kipi, m« d katerimi je največji kif> .Turi ia Wa-tii ngtona, visok 65 Čevljev in -kupina **Four Fr<»e-«' ,'i's" (štiri t-vobodel. treha lihu ati večjo ali manjšo vt-topnino. Vstopnina na zabaviščih je od 10 do 40 eentov. CENE. POČIVALIŠČA ITD. I>a se obiskovalec ne bo preveč utrudil, so na razpolago vlaki z majhnimi vozovi in druga prevozna sred-tva. Je pa tudi več krajev, kjer se more vsakdo od poči t i in 50,000 klo-pi, največ v senei. Pripraviti prostor in zgraditi vse stavbe je vzelo tri leta. Prostor je bil močvirnat in pravo val L-če komarjev. Na mor- "SAMSON IN LEV "e^len mnogih kipov, ki krase svetovno razstavo, ga je Benjamin Hawkins. Postavljen je poleg Sooth Corona vboda. yko .močvirja so 30 let vozili } Kipel iz New Yorjka. Pod površino je bilo položenih eevi, ki bi zadostovale za mesto milijona ljudi. Iz oddaljenih krajev je bilo pripeljanih 10.000 dreves. Ko je bilo to urejeno, so pričeli graditi poslopja, katerih je 300. Za razstavo je prispevalo mesto Now York $26,700,000, država New York $6,200,000, zvezna vlada 000,^000, tuje dr/a ve $30,000,000. razstavni -xtbor pa $42,000 000, preostanek pa različni izlozbeniki, tako da znašajo *tro!ški 155 milijonov dolarjev. PO KONČANI RAZSTAVI BO PROSTOR VELIK PARK Ko ;bo razstava do |>oslO]>ja v««člnofna iir>drta, ni4tnj >pa ji-h. ostaV); in cel »>rr tor bo izpremenjen v velik -park, kamor bodo mogli Newyorčani hoditi na razvedrilo in oddih. Ako bo razstava prinesla kaj dobička, si ga bosta mesto in država New York razdelila, precejšen del 71a ho šel v izobraževalne in dobrodelne svrhe Vse tlakovne ee>te na razstavnem prostoru merijo 60 milj. 30.000 delavcev je delalo 190 dni, da so odstranili ves pepel. Odpeljali so 7,000,000 kubičnih jardov razne navlake i»n pripeljali K00,000 kubičnih jardov dobre zemlje in zgradili dvoje umetnih jezer. Samo odstra-tijdnje pepela je veljalo dva milijona dolarjev. Kn sam večer je mogoče na razstavi v Sf) restavracijah nasititi 250.000 l judi. Ven k dan 1 a nokazanih 500 filmskih slik v 50 gledališčih. Na razstavo je, 11 vhodov, dkozi katere more iti na uro 100.000 obiskovalcev. V močvirje je 'bilo treba zabiti drevesna de.la in v ta namen je bilo treba r>osekati eel arozd. Vsa ta debla merijo v dolgost 58 milj. Try Ion in pe-risfera, ki .skuipno tehtata 1H -500,000 funtov, stojita na 1000 drevesnih deblih. Na razstavnem prostoru bo 40 zdravnikov s 70 bolničarkami. Za avtomobile je odločenih 215 akrov, kjer ima prostora 42.000 avtomobilov. Vsak dan bo v slu/bi 1000 policistov, ob nosrbnih dnevih >a .°»000. cene na razstavi previsoke 1'prava svetovne raz-tave je prejela od obiskovalcev mnogo pritožb zaradi previsokih cen. V.sled tega je uprava takoj .stopila v zvezo z lastniki restavracij in gostiln ter jim braojav-* o naročila, da naj do damss r.-poldne upravi «predlože svoje cen«'. 44 Razstavna družba namerava 6. maja objaviti secnam restavracij, ki poslujejo na razstavi, in cene za vsako restav-racijo," je uprava naznanila lastnikom restavracij. Uprava razstave, jo prejela vrč sto pritožb v pr-mi-h, po telefonu in tudi osebno. Zaradi hla-cViega večera je bilo sinoči to malo obiskovalcev, zato je tudi Billy Rose odpovedal svojo predstavo "Aqueicado" in igralska skupina v "Ktrhansiki vasi" je za večer oVpriivila vstopnino 25 centov in .so imeli obiskovalci prost v-sto«p. Včeraj je tudi poljski poslanik grof Jerzy Potočki otvorii poljski paviljon ter v svojem kratkem govoru rekel, da je Polj-ka trdno odločna v svojem sklepu, dn brani svoje meje. Včeraj je obiskalo razstavo «0.000 ljudi -v prvih Štirih dnevih pa je hilo 927.A66 obiskovalcev. Prvi dan raaatave v hedeljo je bilo 605.504 o1>Is1co-vak»o\i v ponedeljek 152.000 v torek pa 80.502. (V aaslednjem podajamo ^e- Junior Order United Ameri-znam raznih proslav, vrsečib ' can Mechanics, ^e meseca maja in začetka me- Norwegian American Day. seea junija. Datumi so podvr-1 ženi iapremembam.) ( ČETRTEK, IS. MAJA English Speaking Union. V SPOMIN GEORGE WASHINGTONU PETEK, 5. MAJA Arbor Day. New York Schools, demonstration. Rumanian Pavilion opening. Peruvian Pavilion opening. Haiti Day (National Flag Day). * C'arden Club Day. Consvrvat ion Da v. Visit of Crown Prince of Ru EWorld (Joio Festival (do 2S. maja), i'atholie Women V Benevolent Legion Day. Argentine Favilion, opt uing. 1 NEDELJA, 2s. MAJA Mauieians Day. Westinghouse Electrie. (Jeneral Mot«»rs Day. Lovai < h oer of Moose. I PONEDELJEK, 2:». MAJA ; ! Rieiimond (S. I.) We»4c («h» 4. junija). .\ssoeia(ion of N«*\v York State' Ollllg Ropilblieull Clubs. (»ia-,s Center Day. New York Kindergarten Assn TOREK, 30. MAJA I Memorial Day Festivities. Connecticut Historical Soeictv-Dav. Passaic County (N. J ) Day. Ham Fe-t. RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA' 216 WEST ISth STREET NEW YORK :i.-» RA/IJČNIII R.\Z(iL>:i)NIC V BARVAH, l'REIXSTAVLJAJO-Č1H NAJVEČJE Z.ANIMIVOSTI TE (NiKOMNE RAZSTAVE CENA Z1S1RKE 50c (I'uSluina plarana) Vsoto lahko iMišljot«' v znamkah jm» 2 o/.iroma i«» .'I »I«*. "MESTO SVETLOBE* Nc^kajj krasnega je na svetovni razstavi zgradba Consolidates 1 F^li-on Company. V velikei prostoru je natančen posnetek New Yorka, in vsa poslopja so bajno razsvetljena. Posn« lek je v vseli ozirib dovršen ter je plod vecmesečnega truda arhitektov in rezbarjev. n'G LI S HA BOD A1*—New Toii Thursday, May 4, 1939 SLOVENS T YUGOSLAV? BULT Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin društveno življenje v barber- tonu, omo Po koloiarju imamo že od 21. marca pomlad, to la pri nas v Jržavi Ohio m; m slabo v rein* tako nagaja, da smo kar '/a eel niosee zaostali i ji pravega pomladanskega vremena no moremo (pričakati. Lpaj-iiiii, da nas si alio vreme no l»o ver dolgo varalo, kajti nastopil jo krasni maj. ki bo razgrnil vse mrzlo vetrove. Kljub slabemu vremenn gre- 1 ila igrana lepa igra v angleščini iz življenja prvega predsednika George Washing'ona. Tgia jo bila zelo looatudi zato, ker so slikoviti kostumi odgovarjali loj zgodovinski igri'. Mladih igralcev jo bilo pa tolikšno število, da mi nikakor ni mogočo vse po redu huieiiovati, morda se bo še kdo drugi oglasil in *bolj podrobno oqpisnl. Pri omenjeni prif diivi .so mo v nsnAi na-elbini z rajnimi j bila zastopana tudi sledeča d ru-prireditvami daljo, in drir/ab- Štva in khil.i: zbor Mavornik.' no življenje >e nadaljuje, ka]44 Harbortonski s hi vekiCerk-kor jo pri nas že navada. Preteklo zimo in zadnjo dni smo imeli več raznih -prireditev; i'uer, koncertov iu drugih dnnžabnih ostankov Nimam nnniona, da hi v tem dopi-u o v-eni >oni razpravljala. Omeniti hočem .svojevrstno prireditev, imdrtr/nicu 14Harbortonski ? tal veki veni zbor žnipnije Siva Jezusovega in članice dramatičnega ilritstva "SloVonija" so nastopili s pevskimi točkami, (^lani in članice dramatičnega društva "Slovenija" ^n nastopili v u«rodnih nošah in zaplesali par prrmomih starih Slovenki in je vprizorila' skih plesov. Daljo so nastopi-št. II. (SŽZ. Z omo-; le tudi kadeti nje v svojih Ionih kostumih, oil društva Srca Mast. 111. KSfCT in od iikhio priredbo smo nature«" • bh.-ijali 150. obletnico aiaeri-jrijinega -k«- ustave in /a to proslavo je i podružnice št. f», SŽZ. Ker jo t j hi In omenjena prireditev nekaj SVETOVNI■ P°vsom novega na slovenskem odru v Barbortonu, jo bila zato SI < »VENCI XA RAZSTAVI. Pri otvoritvi svetovne raz-•i^avo v Nein Yorku, pretečeno nedeljo -o bili med drugimi številnimi narodi zastopani v v«-1 i kančki paradi tudi naši zavedni Slovenci v velikem -loviht. člani in članice plesne gi upe, kakor tudi pevske .sku-ine. Pogled nanje je bil kra- • en. ko so stopali v povorki v naših krasnih tipičnih slovenski li nošah. Vsa čast jim I Prihoifnjo ne leljo bodo te k upi no zijiet nastrži le na svetovni razstavi .nn Velikem protoni pred Federal poslopjem. Plesna skupina bo zaplesala Mir naših narodnih plesov, ]M'Vski mešani zbor pa bo zapel nekaj naših lepih narodnih pesmi. Poleg naših skupin bo na-topilo tudi okrog trideset drugih narodov. 55ačMek )»o o-polid ie. Kaše skupine nastopijo na tem vel i kan skem Daily Mirror programn. krog 5. ure * »opoldne. A. S. pošiljatve Denarna nakazila iz-vriu jemo točno In zanealjivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: 7m $ zm $ 4.7»» $ let iu ziVfnišča sina in tri ličen*. SEMENA IZ JUGOSLAVIJE smo zopet sprejeli. — plftltf PO BREZPLAČNI CENIK. ALI PA takoj naroČite izmed sledeče zbirke: SAI.ATA. listna! a, najcemlnejSa ^ S A I.ATA. 7K.«tnj;i krhka i^lavnatu SAI.ATA, ljnMiauska i»*tnft t<40c.i slavata Z KI..Ill, fino okrnil) /.£i*iiiu Ih-1o ZEIJF.. JjuMjjiiivko veliko kasno > KORENJE, sredinrumeno KORENJE, vrti ko kasno rn.im široka zelena mWOVIUK: ( r^t»in<-»-i jI «l<.iua^L K t'M ARE, fina »loma^i vrsta 4 > RAII, užllfli V ktruT-jU, visok ITŽoii, linra niti. ni«t*ic arle« FIŽOl^ hrvj: uiti, nir.«>k ruim n FIŽOL visok 7.< U>n Jin z niti Klioli, vis«4i runien l»n»m uit i PAUAI>AJZI, sr«*lujovv-liW rude«! CENA TEH SEMEN JE 13e PAKET 1 ji h ko kar itrrfrto ta »^tis, ixsir-rt.il" Kpiu*Mia, katora želite in K" ua® vrw-to z .Money «)rni It. naročilo Mpnio tiW-no iMkslali. , , Sprejeli srn« tudi novo zalogo dirckt tw is Ljubljane pravega sbvnega "BAHOVEC PLANINKA" zi>r \vilne(*a caja. Ta je svetovna UkVM sAravilo za kri, želadee, le-d v ire. jetra, žali #reva ter še posebno za iewfce halezni. CENA Je: 1 škallja $1.—, 3 Sk. STRVE MOHORKO C0. 704 South 2nd Street MILWAUKEE, WIS. Iruxiuab v BrtM^klynu, to- obdarile družino rojaka Guček -krepkim sinčkom .novorojenčkom. druiy.iko ime Mrs. fiuček je bilo Mirni Arko, Mn-. Žagar pa Francka Bargar. Obe Volku in okolici slove-nsko pevsko društvo "Slovan'" svoj piiknik v nedeljo dne 4-. junija v znanem in priljubljenem Charles Garden Parku, na Metropolitan Ave., v Ridgewood, N. Y. Začetek c»poMne. Nadalje l>o društvo 'Slovan' Iz Akron, ()., poročajo: —| Dva meseca pozneje, ko *o na-1 >li v kleti rojaka Cente v Shor-j .nana, <)., polno strnjene krvi. 1 J-o ia
  • nvplo I'. Centi" naj -osednem travniku, ij(M) jardov oil njegovega doma. Truplo ji našel sosed James L. Irbv, »ko je sejni deteljo. i Kblasti >0 mnenja, da j«' Itiloj truplo preneseno na travnik šele prdl nekaj dnevi, kajti če bi bilo tam od 2S. februarja, ko je bil izvršen umor, bi bilo /o razpad en o od dežja in vlažnosti zemljo. V dotičui o-koln-i >0 iskali truplo žo prej. Trurplo je bilo oblečeno v na-vatlni obleki, katero i< imel na L-elii na večer, ko jo l»il še živ. Našli so tudi iiiošmjieek. v katerem jo pokojni vedno no^il večjo vsoto denarja, denarja pa ni bilo v njem. Pri njem >o našli tudi ključe r.d shrambe; kjer jo Centa baje imel shranjeno na 1 i? J M MI dolarjev denarja v neki .stekleni -i. Se-t if je proiska! vso in našel tudi steklenico — prazno. Prebrskali so vso ishrambo, a denarja ni>o našli. Policija trdi. da ne moro razumeti razloga, zakaj jo morilo," imel truplo shranjeno, in ga je Š4.|«» sedaj prinesel na travnik. Umor je še vodno nepojasnjen. Oblasti nimajo nobenega c-ledu o morilcu. BoKA. \ nedeljo dne .'i0. aprila so je v Uidgewoodu. L. I., zaroeil mlad par. Zaročenka je edina hčerka Mrs. Jennie Toncieh. ioj. Konrpsir«*, tajnica društva f>v. A-:;o št. lOo KSKJ. Za 10 .•onee pa drugi -in Mr. in Mrs. fitMjrge K archer, roj. Villar. Obe rodbini >ta dobro znani, )K>štovani v na- OTROK POVOŽF.N IK> SMRTI. V Leonidasu, Minn, jo avto-triik 'J4. aprila do smrti ]>»»vozi! Štiriletno Marvlin Brank. IVkojiana j«' bila v Uibbin^u, Minn. Srečnemu paru stitiko. S spoštovanj»»m J. i-krene čo- Kova teb. ZADNJA znani naši naselbini kot zelo j priredilo veli k koncert v pro-požrtvovakii v raznih društvo- jslavo 25-letniee svojega obstan-nili akcijah. I'verjoni pa smo, j ka in sicer v nedeljo dno S. ok-bosta tudi za naprej skušali tobra 19M9, v veliki znani Ar--Iciiti .na kulturnem pfilju v lington dvorani 11a St. Marks korist našo slovenske naselbi- Place, v New Yorku. ne kolikor največ mogočo. < '♦"-titii.mo! revlitev bo PREMOGA R I'BIT. KONATRNOIJA SIIZ. Iz Co'.-}if»ctona, O., se poroča, da jo bil tam ubit Jolun Abron (.Vj .nvru?), premolar, ki >e j<' mihajal kol piket prod premogovnikom. Neki drugi štraj-kar j 2. uri p. .poldne " no pogodbe Hrvatsko bratsko j Natančneje glede oh« I. pri > katero >0 jo ta or pozneje pravoca-.no -ani7n(>i'a združila ]xi .TT» le«,h v tem listu poročeno. Druga' obstoja. Na konven- < 1 nistva so n.'wprošena, da ozna-:oi'1 so hlh 11,(11 tTl'° rena datuma vpoštevajo ter m prirejajo takrat svojih zabav,! kar bodo tudi društvo 4'Slo van" radevolje spoštovalo ob; priliki njihovih zabav in pri-, rediitev. — Toliko za sedaj. Z bra t.-tki m pozdravom. Ambonv Svet, MATERIN DAN V RROOKI.VNf. Slovenski Dom v Hrooklvnu priro ii za Materia dan v poča>t materam lopo zabavo. Matere, ne pozabite priti. S -oboj pripeljite otroke. Očetje >0 tudi dobrodošli. Pripeljite - -oboj tudi -voje prijati'lje, ker gotovo vam ne bo žal. Na programu lw> nekaj imenitnega. Vstopnina je 'prosta. Torej za gotevo 14. maja. Na veselo svidenje v Slov. Domu. 27/.] Irving Ave., Brooklyn, NY. odborniki IIRZ. Ob svoji rn koncu je SHZ imela okrog ti isoč članov in približno ifcTJOO, Za obilen poroča. jKiset >e vam pri-Odbor. • S°! vedno operiral svoj premogovnik. Štra j;karii so ga radi toga napadli in nevarno pretepli, nakar je pričel Reitler streljati in .'pri tem ubil promt »garja Aibrona. Šerif je pozneje aretiral Reitler ja, toda ga jo zo-t i zon stil iz zaporov, rekoč, da je Reitler streljal v silotora-nu, ko ga .io liajo napadlo kakih 200 premogarjev. DOBRA LETINA. K»»t so porrw'a iz Madisona in Geneva. Ohio, 1m» let<»s dobra let i* na za sadje in */a grozdje. Sicer bo pridelek nekako pozen rarli dolgo s-pomladi. teda 'bo vreden svojega denarja. Zlili-1 i za grozd jt' so o-i.r»ta letos d^bra letina, razven ako no pride toča. Mrzlo vreme, ki jo vladalo tekom prvih tednov v spomladi, jo povzročilo, da sadno drevje ni poganjalo, a zanaprej se ni treba več bati slane in enakih neprilik. ŠE VEDNO IZDELUJEM IN Poroča pa se tudi, da bodo slo-POPRAVLJAM VSAKO- |venski farmarji imeli precej VRSTNE jnepnilik radi škodljive golazni in mrčesja in bodo morali pridno uporabljati kemikalijo, da .iztrebijo uničevalec sadja. BODISI NEMŠKE, KRANJ-:----- V BOLNTŠNTCT. IŠČE SE i Alojz Ravnikar, doma iz Kres-1 iškili Pc»ljan pri Litiji, star ; :Vi let. Radi zapuščino v -ta-| rem kraju ga išče sestra Ma-Itilda. Ako pa čitaš ta oglas j sam, te »prosim, da mi pišeš takoj iL-i naslov: Matilda Zupančič, poŠta Dol pri Ljubljani. Jugoslavija. POZOR, ROJAKI! HARMONIKE i V nedeljo je bila o". 'Ijana v bolnišnico v Cleveland 11 Mrs. SKE, PIANO, KROMA. TTf*NE IN DRITOFi — 2, 3. 4, 5 GLASNE Sc priporočani za naročila ^Lillian ^aneeVkjer^e bila" o-ANT0N B0HTE l>erirana. Operacijo je srečno 3626 E. 82nd St., Cleveland, 0.''prestala.. Mti v. . ■■ a.- ■■ .-. s . .. ... ' - NAJBOLJŠE STAROKRAJSKE KOSE IN MOTIKE NA SVETU RAZPOŠILJAMO NA VSE KRAJE — Poštnino plačamo ml. — Poiljite po4t:»o nakaznico z naročnino. KOSE. zv.um STONICH. 26—28—30—32 l>:ilc«»v dolpe. z rinko ............$2.50 KOSE |>olliauke, bolj ozk»», »amo 32 palrev............................$1.30 KOSI&ČA, Javorov les, |»o ..........$2.— BRUSI I.XI Bergamo BIMTSI. .....50c: boljši .......... 75c KI.KPAI.NO nr.OnJK, kladivo, težko 'istro ............................$2.— SRPI za kli'imtl, pc...................90c RIHKŽN'1 7.1 repu ribati ........$1.00 P1jANKA<*"E, ro^no kovane, S do X fiint. težkA. p., ..................$3.50 Nemške hrlvn« nn IT VE...........»2.90 MOflKR, rtx"-no knvane v Jugoslaviji po ........ $1.25; vet-i*........»1.50 NASI.OV NAPIŠITE SAMO: STEPHEN STONICH CHISHOLM, MINNESOTA ITTMEW V soboto f>. maja .-o hoptn v Olovelandu poročila Stella Zadeli in Frank Strehovee in sicer ob 10. zjutraj v cerkvi sv. Vida. OGLASU IT F. "GLAS NARODA" •iiiim:ii|.iaiiiiiikiat|l,n»»' «Uih.»5H,,,,i>i|ll.it» ^imiuiin^nnimie^huimiii'1!>»IUHUH»'!■l>'»i Ko obnovite naroč-nino, pridajte še 50 centov za A. Ko-ledar za leto l 939. iii"nilh.lltininilhi,ii»iiiii,l.il,iiiiii»i|1|jj|iui iiiniii'1 ll>inuin" ""inmti''"mhhii""1','!!- SMRTNA KOSA V nedeljo je nnirl v Cleve-landu (SG-leiiii M. V. Hribar, 1 brat mster. Vi tu.-a Hribarja, j /nipnika cerkve Marijinega i Vnnbo.vzotja v Collimvoodu. i Pokojni je prijel v Ajucriko, ko nni je bilo 21 let. Ob svoji >ni!ti je bil lii-nik apartment poslopja na Kast OOtli iSt„T kjer jo živel zadnjih trideset let. Pokojni Hribar zapušča ženo, dve hčeri ter šestero .sinov, t V Cleveland u je po dol pri bo-lozni preminila poznana Antonija He^edučič, stara G2 let. Zapušča sqiroffji in >ina ter hčer iu brata Johna v Kan-as City, Kans. Kojena jo bila v selil Jablan na Primorskem, kjer zapifciča brata iti voč sorod nrko v. t V Cleveland« je preminul Ja let in rojena v Škriln ]>ri Isrn nad Ljubljano. V Aincrfki je j bila l j let ri znnnšča dva .si-| nova in dve hčeri. KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih Koče naročite, naj pošlje: 35 $1? LETOŠNJA ZBIRKA VSKBl JK SI.KDEf'E KNJIOE: TRETJI ROD: Povest Spisal LOJZE ZUPAN C VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO SOllU KARADZORZEVCI: Zgodovin* Spisal: J. OROŽES VODNIKOVA PRATIKA (4 KNJIGE) KNJIGARNA 218 WEST 18tb STREET GLAS NARODA" NEW YORK, N. T. cxi wmmBBxn-K«* Thursday, May 4, 1939 H0VIN1 f!UtiUBLXT9 DULY Ljubezen —— nikdar ne ugasne ROMAIC IZ 2IVLJEKJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL I R ■ - 65 TVlaj pa ** snnkoma zbudi iz sanj tor gre naglo na delo, da ohrne svoje ntisli kam drugam. Na to. .kar jo je vznemirjali f noče vee misli*:. • * * Slednjič zdravnik odpusti llama Rittberga iz .svojo oskrbe in njegov« prva j»ort je v njegovo gorsko hišo. Ko -ede v svoj avtomobil in žaročih oči nastopi svojo pot, izgleda, kot bi rav.io okreval po kaki bolezni. Po telefonu e sporočil, da bo prišel in Flavija zopet nemirno in pričakujoče bodi po veliki dvorani. Flavija \idi avtomobil voziti v klanee. Obstoji, kot bi prira>tla k tlom. . lian- ji maha nasproti žareči h oči in .-koči z velikimi koraki po -tr.pnieali do vrat. In tedaj stoji pred njo, or/i nje-t»e rrescčc roke, kal* re vedno priti-ka na svoje u**tniee. "Flavija! Flivija! Vendar te imam zo-pet enkrat!" \'kgove hese '»• zvene kot veseli vzkliki v njeno dušo. 1'lai ijo zalije vroea rdeeiea, kar llans /. velikim veselj<-m opa-. i, toda takoj ji zo|w t izgine barva z obraza. **Zr b d jr. vol j,o llans. zakaj -i tako divje p:M<;:el pi t lopni«1:! h. Moraš nekoliko pazi ni sam na sebe,," mu pravi s pojemajočim gladom.. Jfans se lalmo /a? meje i i jo nefcno in prosrče pogleda. "Flavija, ali n«* v«-V. zakaj -oni tako prihitel k tc-bi? Saj . ein še komaj zdržai v svojem briui,.kaj si mi postala.'' Hans fM^izi roko okoli nj« in jo tako pelje v dvorano, Kjer sta popolnoma sama iu nomotena. "Kako te ljubim, Flavija, z vsem ognjem svojega srca. Kar sem čutil za fttefko, je 'bila velika zmbloda. Tebe ljubim, samo tebe i a vesel sem in --rečen, da sen. slednjič zopet t nkrnt p»i tebi in da ti morem to jm.vodni. Povej mi torej, govori hitro — ali ine ljubiš — ali me ljubiš? Ali hočeš biti moja žena?'* V-e to drvi iz njegovih ust kot vihar. Stresljaji njenih rok mu izdajajo njen nemir in žarenje njenih ža/metnih oči mu odkriva njene občutke . 11 To vendar ne more biti, Hans, da 'bi me ljubil," jeelja v veliki zadregi. Hans pa jo pri vije tk sebi. "Flavija, saj s, m ti enkrat rekel: Zakaj mora |0 vendar ljudje vedno hoditi v zmoti? Tudi jaz sem hodil v zmoti, toda ^edaj i>om nalšel pot k tebi. Rnci mi saj, da me ljubiš." Flavija se strese in v/diibne: *'(>h, llans, ljubila si m te, odkar sem v to j hiši." Burno jo llans privije k sebi in jo poljubi. . Slednjič pa so Flavija iz v i je iz njegovega objemo. "Oh, llans, popolnoma sva ilo neobhodno ootrebno. Ali ne bi mogla za njo kako drugače preskrbeti, llans?" IJans jo naglo še enkrat ip rit i sne k sebi. . "Ootovo! Sedaj sem imel dovolj časa o v^-em tem razmišljati in ker se m» .je v mojih načrtih glede tebe zdela zelo nadležna, sem si za njo domislil neko ,s liržbo. V podjetju vabimo damo za sjprejeme in predstavi tel ji co za tuje trgov.-fke obiskovalce in to službo bo s i-vojim strogim dostojanstvom APOLEONOVAIJUBEZEN ZGODOVINSKI ROMAN N':».t:dji. vanje 24 Hvalil jO verze dobrega De-1 men. Mi-lill >o, da >e bo eesar .i!la, ki jo bil s|HH izdal novo j ožen.1 z Marijo Walewsko. Za icnjigo, mu šaljivo očital, da se; Poin-heja je biio torej važno, brani njegovih radodarni'i j »ia ž.* z.iaj zagotovi uaklo podpor, in tožil, da kot novi' njcno-t bodoče vladarice, i-i Avgusi ni mogel prikleniti na- zalo -i jo je bolel storili dolž-rse novega Vergiia. Pe-nik, ki' nieo. mu je obraz sijal pod belim: I i ri.ika se mu je ponudila lasmi, se je p.emenito branil.; prej, nego je upal. Ob začetku njegove poti ga je; t e-ar je videl, na se dm/b;. bila podpirala Marija Antoi-j do.gočn-u, odkar .-e je z grofi nettta, in njen spornimi mu jo J ,-<> loč.l od nje. zato je tiho ne bil še vedno svet. Vljub svojim kaj izpregovoril z Marijo \Va skromnim življenjskim razme-1 !e\vsko, nato pa gla-no predlo-rom ni bil sprejel od Napole- žil loterijo, igro, ki je bila ta-ona nič drugega kakor stoli-o krat še nova in zelo priljubi je za literaturo na Francoskem! na. Zbral je igralce okrog se Kolegiju. A ee arju je bila t; b«-, sedel z njimi k največji mi- JUGOSLAVIJA V SEDMIH DNEH na slovitem. najhitrejšem partiiku s\rtn 01 E E N MARY Kk-errsiia | >1) i vi m | ir«*k«t Clw-rlmtir^ Qt'EEN MARY—10.. Jt. MAJA Al|| ITAMA—17., 31. MAJA. POSEBNA IZI.ETVA OUPIA TJA Afiiilania 17., 31. maja Qii«tii \larj . . . lil. maja 11.. 28. junija; 15. julija Doliiti* >«*m svojo r<»lliiii«>! 1'iAil«- ustni |n» hmiilariiu knjižit-«* "Kako l>iti -vojn rmll>iim i/. Kvro|te" . . . '/.:» natlaljue iuformaeije se oltruitf na : SLOVENIC PUBLISHING CO. (Fr Sakser Jr.) 316 WEST tftth STREET NEW YORK VSE P ARNIKE SL0VEN1C PUBL CO. TPIiOSUV TRAVEL, 1»EIT «1« W. IKUi St.. New V «rk, .V > iKRETAWK 1 IV\RN CUNARD^ r» BROADWAY N E W YORK [lo I n\ .-e go- ča-tna zvestoba do spodariee po godu. Nato je podražil Oretrvjr. Zmerom se je delal, kakor da -j ne more zapomni'/ njegovega imena. "Kako vam je pa ime!" je vprašal >koraj vselej, kadar ga je srečal. "Se vedno ti retry, sire," je tiho odgovoril glasbenik. Zi .a sani pri seoi v e-elo popevko. Marija zabrunda! 3E NEKAJ IZVODOV IMAMO V ZALOG! Kje sem le imel Nikar ne zamerite..." zasmejal s svojim smehom, ki je od- "Da, r< glavo * 1 n se je radostnim kri val zobe in dajal Napoleo no v emu obličju čudovito mladosten izraz. Z lepo vojvod i njo Roviško je bil zelo ljubezniv; vsak čaje poslal njenega soprogu kam iz Pariza, češ, da bi se nekaj dni dobro imela. Govoril je tudi z živahno, Walowska se je o-piavieila. Ni se ji moglo igrati Kajsi je hotela ostali v s\o-1 jem količku in š«- . -koliko poči vat i. Z m-jevoljo je kmalu opazila, da -e ji biiza FoUche. Vendar mu je ljubeznivo, kakor zmerom ponudila prostor /raven sebe. Napoleon se ji je od daleč smehljal. "Nu, grofiea," je s pritajenim glasom rekel vojvoda Otrantski iti skrbno privzdignil škriee svojega rjavega fraka, ko je sedel. "Kdor ,ma dobrodcjno zavest, da se prišteva k vašim prijateljem in slugom, si bo smel — tako v-aj upam — čez nekaj dni če stitati in vam biti zvest pod-ložnik. *" "Ne razumem vas, vojvoda," je zašepetala. "Ni še dolgo tega, kar ste m« očitali moje -anjarije. Te sr-n ja rije so bližajo uresničenju. Tih Sla' bo zadostoval, da dobi Marija Walewska novo ime, bo sprejeta v zgo-. _v mki: u vir ♦_'ta-K \ i 1 s \ 1 i < t \ i: V/ - t \ \M JI l v /LMI jiL v i J • >HiI:jlll-n i* 11 i i; | . It K N _ nekoliko čudaško kneginjo .Ja-iHiuovvsko, ki jo jo čislal zara «11 njene vdanosti uo Marije; tako je s svojim razmahom poživljal vso družbo. Ko so pa razpostavili igralne miziee, je sedel v manjšem, > katerim dokaj temnem salonu k Mariji dovino." na oivan, ki je stal med dvema Odgovorila mu ni, a negotov oknoma. Tam st.i se čut:la sa- strah jo je obšel, ko se je ujema, čeprav jima je bilo le ne- j ^ovo brezkrvno liee nagnilo k kaj korakov do luči in glasov.'nji: Marija Walew-ka no<*oj nil "tesariea!' bila razigrana kakor cesar,I 4'Ne vem, kaj mislite." ampak otožna. Rahla trudnost; no? ' J° rekel in njegov ji je senčila oči. Njena noseč ISlas 1li hil broz posmeha. "Te- 1 rav dobro izvrševaia. Saj izgleda zelo dostojanstvena, tako bo za njo preskrbljeno in 'bo obenem s pota." Flavija mu žan-čih oči prhkima. nost še ni bila vidna, a vendar jo je že težila. Razen tega je biio zadnje dni toliko obiskov, da se je morala na koneu kar zaklepati pred njimi. Čuti'a je, kako so se množili namigi na njeno stanje — znamenja izpremembe, ki ni hotela misliti nanjo. Vendar jo je navdala jala nedoločna skrb. Na eesar-i jeve laskave besede je odgovarjala le s posiljeno živah- daj pač dovolite, da vas poučim. -Cesar se ipripravlja, da v vaši o-obi krona mater svojega dediča. iMene to tem bolj osre-čuje, grofica, ker mislim, da nisem povsem neudeležen pi! njegovi nameri." "Gospod vojvoda," je živčno rekla Marija Walewska, "v svojo žalost vam moram reči, da vaše ushige ne bodo v-brodile uspeha, ki ga pričaku- WJlWINuST iVLll'YUL RAZSTAVE V NEW YOKkU 10 SLtMiK NEU PKtitftk ."SLA Slovensko- Amerikanski K O L E D A K 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEP1SJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA Ar/- Na zamudite te prilike! Slovenic Publishing Co. 216 West 18th Street New Yoric, M. Y. \RNIM>\ SHIPPING NEW- OIlI'Ll'TJA — Mr>ir* Maja 5. ujujs: Itri-uifii v Hremro G iu:i ja : V nl<-:iuia v Trst 1«), uiuja : (Jiim-u M:«r> Xhh' York v v ('lirrbourg tluiultiirK 1 J. uiti j a : Karo]« v ItrniifR l.'l. maja : II«- ilf Krame v Havre lCt-X V ilfbiil 17. ma ja : Agne "O, to je >ednim nasmrhom, ki mu je bil tinko nov in se mu je z lel tr.ko' se ,nol,'a- dvakrat je očarljiv. Oba gresta v dmžahno sronudbo, naj zdru v.. t.........»________.....: • _______ - zi svoje življenje z nieirovim. 'vaj bo i n 'o, ako s»*daj tudi Flavija ne bo več potreboval«; U ufin* He mu Je zdela noeoj. častne dame?" z,llio ie odlagal razgovor do Tfart- je predobroga siva. da bi .jo pustil na to dolgo jutli' tia l,,ve Illi,,uRS ko h čakati. R<*če ji, da ja l»i se z njegovo pomočjo \~zpela na prestol — saj to je menda hotel — se ji jo zdelo sramotno. Bolje je hilo e naprej živeti v poltemi, ki ji je bila ljubša od blišča, ka kor biti dolžnica Foueheju. Ilenardova pa dvo ostane v so^r lni sobi. kjer vzame roke ročno delo in TTansu je to zelo vieč. man, se delal Flavija Igra llav-ii i vo^e najb*pšt. ni. V«;n neno dn- žne«d t°r nalahno pode rt a v ":i se od trr in ju prol njim, llans pa zaročili oči gleda vitko SV°.H' zaupno razmerje do hiše. V tej nagli prereki sta se krililo obleči no postavo. Vroč. srečen cbeutek raz'i ie eezcni. ^>režal je na trenutek, ko bi se žaia vprašanje in odgovor ka rdcdnjič je vendar enkrat našel, po čemur je dolgo zaman »»«£*'! približati Mariji Wa kor dve ostrini. I »rep«-n« I d' m r'i -reu tega najljubšega do'iletn. iewski in govoriti z njo. Zde- Fouehe je globoko zasopel. Ko m to Flo v i in opravi gosli v skrinjieo. stripi Ilar.s k ,0 ^ mu ozabil, kar mi je moja mati pred svojo smrtjo naročila. kakor za vse, ki so bili ja. Prevariti so ga hoteli! Nje-1 Zanesem se na cesarja." Ponosna mu je zrla v klavr ni komedijantski obraz. Le z največjo težavo je brzdala čuv- Hekla mi da te na j vprašam za neko pi mo, ki ti ga je iz- Obrani pri grofici sta imela ročila, «ko bi mi j^a aaima prostovoljno ne bi dala." Napoleonova navzočnost i r. (Dalje prihodnjič). [njegovo vedenje poseben ga! Nii;• to hoče videtL . . Nadaljeval je: po-1 "Da zase ne srejmete, še ra- more človek, kakršen je on, porabiti za orodje žensko, kakršna je ona?... Pri Jožefini, k. je dolgo ravnala po njegovi vo- (Dalje prihodnji četrtek.) 24. maja : Quet>u Mary v Chertxturg iJcutst'lilaiKi v Haiuhurg •J5. maja : Chami'luln v Havre IMS. maju : Hrcuieu t UrfinfQ L'7. maja : font** «tl Saroia w (nnrg Hnuiliun* r Hamlturg Norman« I le t Havre ii. junija: Knnt(ia v Rr^nifii 3. junija : Ilex v (ifijiiva 4. junija : In- Carske v Havre ii. juuija : Ih* »l*» Fran«-** v llavie T. junija: Mary v <*lt«*rl>oiirg \t-w York v Haiuhurg 10. Junija : Vul<-ania v Trst (%>lumttiis v Hrem«*n l.*i. junija : lin imn v Iin"jefi < li;tn»l>Iain v Havre Nitiuv Amstfplam v !'.<.lunine 11. junija : A<|iiitat)ia v CliertMiurj; Na r Hamburg 17. junija : C..utH «1 i Savoia v Genoa '-!<». junija: Kurojia r Bremen 1*1. junija: »jueen Mary v Chcrtmnrg H«- «le Fran«*e v Havre Ik»tifM-lilaml v Hamlturg junija : Sat urnia v Trst •J7. junija : (irasse v Havre -•S. junija : Aqnilanin t Chehnprjc Norinamlie v Havr** llaiultiirt; v Itiunlmrg •T", junija : Itr»-iu»-ii v Bri'm^n .A laurel a nia r rberbourg ADVERTISE !N ' CLAS NARODA Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas. in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Visite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. ::POTNl5KI ODDELEK "GLASA NARODA99:: 216 West 18th Street New York, N. T. /