tmjr., 1«. JUNIJA 1977 — ŠTEVILKA 24 — LETO XXXnr — CENA S DINARJR GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DI CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE čimbolj govorimo o varstvu narave, tembolj jo onesnažujemo in dobro je, da organiziramo družbeno samozaščito, mi pravi znanec, ko mi je nanizal primere, ki ilustrirajo to njegovo, malodane zaskrbljujočo ugotovitev. Izlitja tekočih goriv, pogin rib, zdaj, zdaj utegne priti do požarov zaradi velike suše in nepazljivosti ljudi in končno, saj bomo po pločnikih morali hoditi s čeladami na glavi, če se utegne ponavljati rušenje ometa in cele afsade s stolpnic. Ni potrebno biti črnogled — vsaj ne v pričujoči skrajnosti, pa vendar mnogi primeri zadnjih dni in mesecev kažejo na to, da kolikor bolj si na eni strani priza- devamo z družbeno politično aktivnostjo v širši družbi spodbuditi skrb za lastno varnost v najširšem pomenu besede, toliko več je prav nasprotnih pojavov, ki jim botruje posameznih s svojoodločitvijo, pravimo, subjektivni faktor. Pred dnevi je Milena Vršnik-Štiftar na neki seji tudi na to temo dejala, da smo preveč v »papirnati akciji«, premalo pa konlcretno naredimo. Žal, a je vseeno trpka resnica. ________^.„,_....,„.^_^.. . . . ^VM UREDNIK IZVAJANJE NA REŠETU rJEZADOVOUNOST Z LASTNIM DELOM 1 Uresničevanje določil za- 'koiia o zdmženem delu ter še nekaj pomembnih stalnih nalog je bilo pred dnevi na rešetu na razširjeni seji predstavnikov družbeno po. litičnih organizacij in go- spodarstva v Rogaški Slati. ni, tam pa se je porodila tu- di ueotovitev, da nikakor ne morejo biti zadovoljni z doseženimi uspehi. Z ustav- no preobrazbo na osnovi za- kona o združenem delu ne gre tako, kot je bilo predvi- deno, še posebej pa velja to za manjše deiovne organiza- jcije, kjer se odnosi odvija, jo brez pravtgs reda. Cesto- krat so problemi reorganiza- cije vse preveč povezani z gospodarskim položajem v šmarski občini, saj še ved. no nekateri menijo, da je uresničevanje zakona stvar politikov, gospodarsiki pro- blemi pa izključno zadeva gospodarstvenikov. Namen sestanka v Roga- ški Slatini je bil jesen: pred počitniškim obodbjem inten- zivirati proces presnov«, ki, pa ne sme zamreti nibi med počitnicami, dosedanja izkuš. nja je namreč pokazala, da se* je tovrstna dejavnost v tem obdobju znatno zmanj. šala. Ne smemo biti za.do- voljni zgolj z normativnimi rešitvami, kot je ponekod že ustaljeno, temveč mora- mo stvari privesti v prakso, takšna je bila ena naj po- membnejših ugotovitev. "V občini so še vedno ši- roke možnosti za ustanovi- tev nekaterih tozdov, zlasti še v dislociranih obratih, nerazumljivo pa je, da se ponekod te ustavne preobraz. be kar nekako branijo. Po- trebna bi bila širša politič- na akcija, da se te stvari končno privedejo na pravi tir. Tako so velike možno, sti za ustanavljanje tozdov v Steklarni, Hmezadu, SGP Rogaška Slatina, Jelši, Lju- bljanski mlekarni, TTG Pod- četrtek in Topru. Res je, da so ponekod priprave že v teku, ponekod pa o tem le še razmišljajo in t^ako zavla- čujejo proces, ki bi pra-vfza- prav že moral biti končan. Na kritiko je naletel tudi delegatski sistem v občini, ki še vedno ni zaživel s takš. no močjo, da bi lahko bil res tisto, kar smo od nje- ga pričakovali. Delegatski odnosi so precej plitvi v SIS pa tudi v delovnih orga- nizacijah. Pojavljajo se stari problemi: preobširni in ne- razumljivi materiali in pa prepozna dostava le teh de. legat om. Kot že mnogokrat na po- dobnih srečanjih, je bilo tu- di tokrat na tapeti občinsko načrtovanje v vseh sredinah. Srednjeročni programi oi'ga- nizacij združenega dela so nepopolni, mnogokrac kar prepisani, brez speciačnosti, ki je nujna. Razutnljivo je, Sestanek je nanizal še vrsto problemov: pred vrati so nove izgube, zahteve so mno- gokrat neusklajene z resoiu- cijo o razvoju in gospodar- skimi gibanji, osebni doho- dek je pod nivojem v regiji in republiki, dohodkovni od- nosi in podobno. Da bi celoten proces stekel normalno in seveda učinko. vito, so do 15. t.m.. obravnavali te probleme v vseh sredinah v občini in za izpeljavo do- ločili posameznike, na občin- ski ravni pa se je formirala posebna komisija kot pomoč pri izvajanju nekaterih ključ- nih vprašanj zakona o adru. ženem delu. MILENKO STRAŠEK DOGODEK TEDNA OSREDNJA PROSLAVA RK V NARODNEM DOMU Osrednja proslava Rdečega križa Slovenije, ki je bila pre- teklo soboto v Celju, je bila posvečena letošnjih pomemb- nim jubilejem. Na svečani seji v Narod- nem domu, ki so se je udele- žili najvidnejši predstavniki našega družbeno političnega življenja, med njim: Miha Marinko, Franc Šetinc. Mar- jan Orožen, Tina Tomlje, iz Celja pa Jože Marclt, Janko Ževart, Jože Volfand, je o organizaciji Rdečega križa in pomembnosti letošnjih jubile- jev govoril Maks Klanšefe, predsednik republiškega od- bora Rdečega križa Slovenije. Dejal je: »Naše delo je v skladu s humanizacijo našega diTižbe- nega sistema, zato je letoš- nje geslo RK — ustvarjajmo mir za vse ljudi. Temu geslu usklajujemo tudi naše prog- rame, ki jih uresničujejo na- ši marljivi aktivisti na tere- nu.« Na osrednji slovesnosti Rdečega križa v Celju so po- delili tudi republiška prizna- nja Rdečega križa. Zlati znak so prejeli: Jože Božič, Maj- da Gaspari. Miha Marinko, Franc Šetinc, Jože Štek,.Tina Tcmlje in Maks Klanšek. K svečanosti v Narodnem domu v Celju je svoj delež prispeval tudi Moški komor- ni zbor pod vodstvom Ego- na Kimeja, ki je z intimnim muziciranjem navdušil šte- vilne delegate. - V miestnem parku pa so se že od jutranjih ur naprej zbirale ekipe Rdečega križa, k) so prišle iz vse Slovenije, in sc se pomerile v tekmo- vanju prve pomoči, negi bol- nika, triaži in poizvedovalni službi. Tekmovalnih ekip je bilo 57, v njih pa je tekmo- valo preko 300 tekmovalcev. Prvo mesto je pripadlo ekipi prve pomoči iz Kopra, dru- go tekmovalcem iz Murske Sobote, tretje pa ekipi iz Maribora, sestavljali pa so jo tekmovalci iz Ruš. Ekipe prve pomoči in ci- vilne zaščite iz nase regije pa .se niso izkazale najbolie. Ejgpa iz Moakja Je zasediia sedmo mesto, osan-o Žalec, petnajsto Celje, Šentjur 21, Velenje 39, Slovenske Konji- ce 43 in Šmarje 45. Tekmovalnemu delu je sle- dila podelitev priznanj, v sve- čanem govoru, ki ga je \r mestnem parku ob tej prili- ki imel Vlado žorž, sekretar sveta za ljudsko obrambo in družbeno samoza.ščito pri predsedstvu republiške kon- ference SZDL pa je bilo re- čeno: »Ko se srečujemo ob zaključku republiškega teilc- movanja najboljših ekip prve pomoči Rdečega križa in enot Rdečega križa v okviru civil- ne zaščite, nas navdajajo pri- jetni občutki uspešnosti ene od rruiogih akcij, ki sedijo v naše vsakodnevno življenje in delo. Delovna srečanja, kot je tudi na-Se danes, so fcisla, ki v svojem bistvu poudarja- jo globino korenin, ki so pog- nale na naših tleh pred 19 in več leti in se danes oaira- žajo v razvoju samoupravna socialistične družbe, v kateri je temeljni vzvod njene na- daljnje graditve deIov^li člr> vek.« ZDENKA STOPAR MLADINA ŠMARSKE OBČINE POZOBNOSI MANJŠIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM Aktivnost predkongresnega obdobja je, razumljivo, zaje- la tudi šmarske komuniste, ki menijo, da to obdobje po vsebini ni nekaj posebnega, pač pa, da gre za še dosled- nejšo izpeljavo nalog, ki so že nekaj časa prisotne (in mimogrede: nekatere od njih So že kar stare). Takšen po- udarek nameravajo datd v šmarski občini predkongres- nemu obdobju ali na kratko: močno intenzivirati doiseda- nje angažiranje predvsem pri uveljavljanju zakona o zdru- ženem delu. To velja za vse sredine, pravijo v OK ZKS, težišče delovanja pa bodo prenesli na manjše delovne organizacije, kjer je ta pro- ces takorekoč še v povojiii in kjer je najmanj narejeno. že nekajkra^t smo ugotav- ljali, da delegatski sistem v občini kljvib mnogim inter- vencijam s strani OK ZKS in večine komunistov ven darle ni zaživel polnega živ- ljenja in da mc^čno šepa tu- di organiziranost. V predjkon- gresnih mesecih, menijo v Šmarju, bomo skušali nare- diti vse, da izboljšamo orga niziranost in na tej osnovi temeljito in kvalitetno izpe- ljemo volitve. Ena izmed pomembnih na- log v tem času je med dru- gim krepitev funkcije krajev- ne skupnosti v smislu večje vloge občanov in samouprav- nega povezovanja v njih. Posebno vlogo v tem času so namenili gospcdarski sta- bilizaciji in s tem hitrejšemu razvoju občine tor ostalim vzpo-rednini nalogam na vseh področjih m da ne bi želje ostale zgolj na papirju, so šmarski komunisti pripravili dobro izdelan progr-am. MILENKO 'STRAŠEK 2ELJE OSSOTELJA: S£ m mmk leta v soboto je bilo v Rogatcu veliko ljudsko zlx)ro- vanje delovnih ljudi in občanov s te in one strani Sot- le, iz občin Krapina in Šmarje, v počastitev pomemb- nih jubilejev ZKJ in tovariša Tita. O. 9. uri je krenila povorka mladine, enot teritorial- ne obrambe, športnih deja^Tiosti, gasilcev in občanov Obsotclja izpred »Stražea. tovarne stekla m plastičnih izdelkov čez Brod na hrvaški strani v Rogatec, kjer je bila svečana proslava, ki so. jo skupaj organizirale družbenopolitične organizacije Rogatca, Huma na Sutli in delovne organizacije »Straža«. Potem, ko je Branko MLAČAK, generalni direktor »Straže« pozdravil vsa navzoče, med njimi tudi pred- stavnike medobčinskih organizacij Zveze komunistov in socialistične zveze iz Zagreba in Celja, so v izvedenem kulturnem sporedu sodelovali mladina m pionirji obeh sosednjih šol, moški pevski zbor iz Rogaške .Slatine ter pevski zbor šole Hum na Sutli, godba na pihala »Stra- že«, z ritmičnimi vajami pa skupini obeh šol. Recital o Titu. ki so ga izvedli domači kulturniki ob spremljavi obeh pevskih zborov in tambnraškega orkestra, je sestavil vso Titovo življenjsko delo in pot jugoslovanskih komunistov v vseh slavnih letih. O živ- ljenjski poti Tita in narodov in narodnosti Jugoslavije pa sta govroila sekretarja občinskega komiteja ZK Krapina in Šmarje pri Jelšah. S svečane proslav so poslali po7.dra''.Tii telegram Titu s srčnimi željami, da bi še do^go vodil naše na- rode. B. V. pmimmi FESTIVilU Izvršni odbor predsed- stva občinske konference SZDL Celje je na seji dne 6. junija 1977 ocenil organizacijo in izvedbo letošnjega mednarodnega pevskega festivala, ki je bil v Celju od 26. 5. do 29. 5. 1977. Mladinski pev- ski festival je s kakovost- no organizacijo in izvedbo znova potrdil visoko glas- beno kulturo Celja in vseh ' sodelujočih. Pom.enil je novo uveljavitev Celja kot pomembnega kulturnega ■ središča Slovenije, in ne . le-to, saj je v dneh festi- ' vala spremenil naše me- sto v evropsko središče zborovskega objekta. To je eden izmed dokazov kulturnega utripa, ki smo si ga zadali med pred- 'nostne naloge fronte kul- l turne politike v občini. 'Letošnji Mladinski pevski festival je obogatil tudi • Svoj vsebinski koncept, ki Iga bomo morali še naprej ^ bogatiti in si prizadevati, dobi zborovsko- petje e me.sto v vsaki delov- :n krajevni sredini. I/vršilni odbor izreka Priznanje vodstvu MPF in Vsem neposrednim orga- inizatorjem festivala, ena- ;ko pa vsem celjskim de- ' lovnim ljudem in obča- ^om in delovnim kolekti- vom, ki .so s tvorno po- l^i^očjo zagotovili lep uspeh izjemne mednarodni ^l^ulturne manifestacije. 2. stran — NOVI TEDNIK št. 24—16. iunija 19 ZLATI ZNAK Jutri, v petek, 17. junija opoldne bo republiški svet Zveze sindikatov Sloveni- je na slavnosten način po- delil zlate znake za letoš- nje leto kot priznjmje os- novnim sindikalnim orga- nizacijam in posamezni- kom za njihovo večletno vzorno in učinkovito delo- vanje. Medtem ko med šestimi osnovnimi sindikalnimi or- ganizacijami, ki prejmejo to odličje, ni nobene s širšega celjskega območ- ja, so med petinpetdeseti- rni posameznDri štirje, če pri tem upoštevamo tudi Olgo Vrabič, ki trenutno dela v Ljubljani, je pa njeno aktivno delo dolga leta vezano na Celje in celjsko območje. Poleg nje bodo zlati znak sindi- katov Slovenije še prejeli: Ivan Kramer in Igor Po- nikvar iz Celja ter Franjo Paj^ iz Nazarij. Čestitamo! KOMUNISTI V ZRVS ;iTIVI ZK v TOZD, OZD POGLOBLJENE OBLIKE DELA IN TOČNA EVIDENCA Do konca letošnjega leta bo končana akcija ustanav- ljanja alitivov komunistov v temeljnih organiizaoijah, kjer so na delu. Znano je, da v vrstah rezervnih vojaških starešin ravno ni najbolj za- vidljivo število komunistov in bo zato osnovna naloga no- voustanGvIjenih aktivov, da bodo pritegnili v vrste ZK tiste vojaške starešine, ki bo- de pokazali vse moralne in palitdčaie kakovosti, ki jih ko- mimist mora imeii. Prav ta- ko bodo ti aktivi laliko sto- rili več v popularizaciji čast- niškega poklica v naši JLA. S t-em bi prav gotovo dali pomemben delež važnemu fak- torju naše narodne obram- be. Med važnejže naloge bo nenaza.dnje sodila tudi gojitev tradicij NOB in dediščine po- vojne izgradnje. Da bi dosegli cilj postavljen pred rezemie vojaške starešine v uspešnem izvajanju zasnove oairoma za- kona o ljudski obrambi, civil- ni zaščiti ter zakona o druž- beni samozaščiti, varnosti ter notranjih zadevah, je nujno, na se na nivoju OZD aktivi- rajo vse družbenopolitične or- ganizacije, v katerih pa je se- veda že veliko rezei*vnih vo- jaških starešin. Nujno je, da so rezei^vni vo- jaške starešine dobro uifor- mirani pri svojem delu, saj to zahteva položaj razvoja v domovini in izven njenih me- ja. V ta namen bo vodstvo ak- tiva rezervnih vojašldh sta- rešin pripravilo z vodstvom delovnih organizacij in druž- benopolitičnih organizacij v posameznih OZD razgovore in predavanja za rezervne vojaš- ke starešine. V posameznih OZD je bdla izvedena tudi točna evidenca članov ZK RVS. Odstotek je zelo gibljiv, od 75 do 8! RVS komunisti morajo biti v svo- jih družbeno političaiih orga- nizacijah v OZD ali TOZD še bolj aktivni. Biti morajo no- silci akcij na področju ljud- ske obrambe in družbene sa- mozaščite. Vodstvo aktiva bo pri svojem delu navezalo sti- ke s krajevno organizacijo re- zervnih vojaških starešin, kar bo omogočilo tesnejše sodelo- vanje med RVS. Aktivi se bo- do za svoje delo sestajali po potrebi, vendar najmanj dvak- rat letno. DRAGO MEDVED PIŠE IVAN SENIČAR — KONFERENCA O EVPvOPSia VARNOSTI IN Sa DELOVANJU se od 15. junija dalje nadaljuje v Beogra- du. Včasih se je o evropski zgodoivini govorilo in od- ločalo na Dunaju, v Londonu, Paiisju ali na Jalti, zdaj pa potekajo taki pogovori v našem glavnem mestu. To pa pomeni, da s-3 svet spreminja - na bolje. — V zgodovini je bila Evropa pobudnik in začetnik svetovnih vojn, v njej se je rodila hladna vojna, tu so prestolnice nekdanjih kolonialnih carstev, v Evropi so se tudi razvile prve sooiaMstične države. Danes Ev- ropa ni več tako »močna«, vendar je še pomembna in s konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (ali s kratico KEVS) še pridobiva na svojem vplivu, to pot v mirov^ni vlogi in kot pobudnik sodelovanju v vsem svetu. Kaj pomeni KEVS za Evropo, za svet in za Jug'Oslavijo? — KEVS se je začela v Helsinkih poleti 1973. leta, se nadaljevala v Ženevi naslednja leta, končala pa se je spet v Helsinkih 1. avgusta 1975. leta.. Tam je bilo prisotn.ih 33 evropskih držav (vse razen Albanije) in ZDA ter Kanada, šefi držav in vlad, med njimi tudi predsednik Tito, so takrat podpisali dokument, ki je že dobil ime >^vropska listina«. V njem so namreč stališča in priporočilna pravila o tem, kako razvijati sodelovanje in prijatel,i.s.tvo v Evropi. Listina je raz- deljena na tri dele, ali »košare« — kot jih imenujemo. Prva košara govori o načelih za razvijanje odnosov med di-žavami (suverena enakost, nedotakljivost meja, nevmešavanje v notranje aadeve, spoštovanje osnomih svoboščin in druga) ter o vojnih vidildh varnosti s pou- darkom tudi na mini in varnosti v Sredozemlju. Dna- ga košara ob^ravnava v^a osnovna področja ekonomske- ga sodelovanja, tretja pa sodelovanje na področju in- formacij, kulture, izobraževanja te^r človeških kontak- tov (zdriiževanje družin, sklepanje zakonske zveze, osebna in skupinska potc^.^anja in podolmo). — V Helsinkih pa so se pred dvemi leti tudi dogo- vorili, da se predstavnild 35 di^žav pono-zno sestane j o z namenom, da pregledajo dveletne uspehe uresničeva- nja evropske listine in da dajo pobude za nadaljnje razvijanje varnosti, sodelovanja in prijateljstva v Evro- pi. Za tak sestanek pa so izbrali, zaradi velikega med- narodnega ugleda in aktivne vloge v Helsinkih, prav Beograd. Tako se v Beogradu sestajajo predstavniki iz vseh dežel Evrope, ZDA in Kanade, da bi se najprej do- govorili o dnevnem redu in proceduralnih vprašanjih. Prvi sestanek bo po nekaterih predandevanjih trajal ta in naslednji mesec, v j-3ss!ni pa se bo začela prava konferenca, ki bo trajala 2—3 mesece. Evropska listi-- na je edind »vozni red«, po katerem se lahko vozi ev- ropska priliodnost. Zaradi tesne povezave Evrope s svetom., posebno ]>a še s Sredcesemljem, z Afriko, Bliž- njim vzhodom, Atlantskim in Indij.skim oceanom ter Južno Ameriko ima evropska konferenca tudi zelo ja- sno svetovno ra^ežnost. Za nas — Jugosla.vijo — ima KEVS dvakratni pomen: prvič, Iter smo zelo aktivna nja evropske listine in da dajo pobude za nadaljnjo ker je naša dežela gostiteljica tokratne evropske kon- ference. Naše stališče je, naj bi se udeleženci na beo- grajskem sestanku pogovorili o vsebini uresničevtmja vseh treh ko.šaric, brez posebnega poudarjanja katere- koli izmed njih, hkrati pa naj bi bili usmerjeni v pri- hodnost, zaradi katere konferenca tudi dela. ŠENTJUR • v sredo dopoldne je v Šen- tjurju zasedal družbenopoli- tični zbor, ostala dva zbora pa sta se sestala na skupni, 23. seja nasledn-ega dne. Delegati vseh treh zborov so obravnavali in sprejeli statutarni sklep o spremeim. bah in dopolnitvah nekaterih določil statuta obči.^e. Bese- da je tekla tudi o program- skih zasnovah dela sajno- upravnih interesnih, skupno- sti in načinu financiramja cle- jiavhosti v preteklem letu in v sredn.jeročnem obdobju. Obraviiavali in sprejeli pa so tudd predloge sklepov komi. sije za kadrovske zadeve, vo- litve in imenovanja. Med drugim so delegati poslušali tudi poročila sodi- šča zdi-uženega dela, družbe- nega pravobranilca samo- upravljanja, postaje milice šei^tjiur in občinskega sod- nika za prekrške. Sodnik za prekrške Milan Košar je v svojean poročili navedel, da js sodišče v preteklem letu prejelo v postopek 1053 po-ed- logov za uvedbo postopka o prekršku, kar je za 22 "/o več kot leto dni poprej. Največ predlogov so vložih organi milice. Močno pa je poraslo tudi število vloženih pi-edlo- gov s strani inšpekcijskih služb, in sicer s strani vete- rinarskega inšpekto>rja. Med prekrški s podiročja gospoidarstva prednjačijo kr- šitve v obrtništvu, sledijo pa gradnje, gozdarstvo, organi- zacije prevoza po javnih ce^ stan, gostinstvo in .še neka- tere druge, število gospodar- skih prekrškov je v pretek- lem letu močno pcraslo. Posebno skrb in pozornost posveča. občinsko sodišče mladoletnim prestopnikom in prestopnikom - povrataikom. Mladolet-niki so v pretežni meri storilci prcmietnih pre- krškov; največ pa je pi-ekr- škov zaradi vožnja brez voz- niškega dovoljenja. Poročilo, podaino na seji skiipščine navaja tudii nekaj predlogov za boljše in bolj učinkovito delo. Enkrat letno naj bi se se- stali člani inšpekcijskih služb v občini skupaj s sodrck^m za prekrške, da bi izm.enjiali stališča in mnenja o proble- matiki prekrškov v občim. Razen tega je potrebno v občini zagotoviti dežurno službo v organu za kaznova- nje prekrškov za obravnava- nje nujnih primerov. Doslej organ za kaznovanje preto- škov še ni soidelovai s sve- tom za pre-v-^entivo v prome- tu. Pri tem bi bilo potrebno skupno obravnavanje promet- ne problematike, pri čemer naj bi sodelovala tudi posta- ja milic? šentvur. M. P. v sredo so se sestali iia med- občinskem posvetu predstavniki (abornikov ix šestih občin, da hI «e dogovorili o na.jponiembne.iših skupnih akcijah letošnjega polet- ja. Govorili so predvsem o VII. zletu slovenskih tabornikov na Mu ti in o goz''.ni šoli v Bohin.lu. 7AH slovenskih tabornikov bo vst^kakor letošnja najvcč.ja in na.1- pomenibneiša akclla. Na Muti se bo zbralo nckai tisoč tabornikov, da bi v enalstdnevniem bi\an.)u prikazali dosežke svoje organira- ci.ie. S celjskesa področja se bo tepa zleta udeležilo kakih Z^O ta- bornikov, (ul tcea največ iz šmar- ;;lie in celjske občine fe.r nred- »lavnikov bratskega odreda Tito. 'tekajo razprave o skupni in splošni porabi. Pretekli teden so vsa. zbori občinske skupščine ob- ravnavali predlog .s;plošne in skupne porabe. Predlog, ki zahteva 32,67o'o prispevno stopnjo je večjii od lanskega leta, zlasti, če prištejerao še 0,90 % za splošno bolnišnico Celje. Kljub temu, da bodo de- lavci letos plačevali vtcjo priispevno stopnjo, slandai-d storitev v diiižijenili dejav- nostih ne bo višji. Večina prispevne stopnje gre na ra- čun večjega prispevka za izobraževanje, ki ga morajo v občini pkičevati zato, da dobijo sclidamotstna sred- stva. Manj razviti morajo namieč plačevati 0,39 f^; o viš- jo prispevno stopnjo kot po- goj za dodatna sredstva. Seveda pa so narasle tudi anuitete za obresti za osnov- ne šole, še posebej pa je na- rasla prispevna stopnja za kulturno skupnost, in sicer za skupne naloge. Vsekakor delegati niso bili zadovK>ljni s takim obrav- navanjem družbenopolitične skui>nosti, ki je prizadeta že s tem, da je mamj razvita. Poleg tega pa morajo delajv- ci plačevati še višje prisipet ne stoipnje. Tako se zigod da isto dedo ob istem strofli opravljata dva delavca i dveii občin; tisti iz manj ra! vite pa dobi seveda man ker je prispevna stopnja njegovi občini višja. Posebej so poudarjali t\]< problematiko splošne porart Manj razvitim občinam, U je tudii Šentjur, se ne am( goča več pospeševanje knn tijstva, gasilstva... in dn gih »zadev«, ki so v taikšl družbenopolitični skupnos' potrebne, medtem ko je bolj razvitih občinah ravM teh dejavnosti mogoč, saj ' financirajo same. Delegati so opozarili, d zajamejo v občini le neW več kot 50 % kupne mo^ kar je glavni varok za odf kanje prometnega davka i tudi zmanjšanje možnosti 2 samofinanciranje splošne P rabe. Naloga izvršnega sveta o* čine Šentjur je jasna: p' trebno bo storiti kar najve| da se razlike pri razvrščanj družbenopolitičnih skupno^ v bolj ali manij ugodnoistf podožaj odprav."o. MOJCA BVCSi §t.. 24 — 1(5. |ymja 1977 NOVI TEDNIK — stran t K A MOZASČITA V K O M U S U VGRAJEl^^A JE V SISTEM SAMOUPRAVLJANJA Zdioja o dru.V'. !.c . . !ii;tL, varnosti...... idevah, ki sn , je vnesel iia poiočja [^bene samozaščite več ^binskih in organizacijskih ovosti Osrednja novost je iia v tem, da so morske vse j-ganizacije združenega dela gjnudonia prisitopibi k usta- avljanju enot riiarodine za- bite v vseh svojih tozdih. V KaniX3!i v Slovenskih [onjtcaai so že pred i2d.d-om ^ovega zaikoHia posvetili vell- 10 p.>zarniOfi.t po^droSju druž- en-3 samozaščite. Njiho^/X) snovnio načelo je bUo, da g družbena 3,imozaščita se- tavni del samoupravljanja 1 da poterntaketn o samo- kpravljanju in samoupravnili Ldnosih hr>yz družbene samo. pčice ni moč govoriti. Po Um nar-Selu so se ravnali tu- ji v praksi. Najprej so de- ^vce v vseh tozdih seanajtu l 3 področjein družbene sa- bazaščLte, povedali so jin:i kakšne so ajiho^re pra fice in dolžniiosti pri uveloa?.. Ij-ariju tegu pomembnega pod. rocja. V svojiti dislioatrainih iemeljtuh orgatiižaoij^ih so usitAnovilL' odbore za družbe- no saraiozaščito in ljudsko obrambo, v matični organi- zaciji v Slovenskih Konjicah pa so ustanovili enoten od- bor. Delavce ao o celotnem področju družbene samozašči- te seznanjali na seminarjih, o vseh aktualnih zadevaJi s tega področja pa so jih ob. veščah preko vsakotedenskLb Informacij in preko tovarni- škega časopisa, v katerem so redno namenjali stran ravno podroiiju dinižbene sam^jza- ščite. Novi zakoti o družbeni. sa. mozasčiti, varnosti in notra- njih zadevžih pa je povzro- čil, kot smo že dejali, tfidi več organizacijsktii spre- memb. Med dnigim jezatoOT zahteval, naj v sleherm te., meijni organizaciji zdrjiene- ga dela ustanovijo odb«or za ljudsko obraunib-i in dnsž- beno saKioza.sči)to, v katerem naj bodo predstavniki vseh družbenopolitičnih orgam-za- cij, oivilne 2Kisčii;te, narodne zaš-iite ter vodstveni in po- slovni org.ini, V Konusu po- .skijLsajo ravno v 2!'lajšnjetn času arganizlratei te odbore v skladu z zakon>>ai Pod oikrilje celotnega po i ročja družbene samoza^ii o nedvomno sodijo enote na- rodne zaščite. Te enote so velik korak naprej na pod- ročju družbene samozaščite, saj nalagajo delavcem in občanom, da sami braaiijo svoje pridobitve, svoje in dražibeno premoženje, v Ko- nusu so pri ustanavljanju enot narodne zaščite nalete- li na začetku na manjše te- žave, ki pa so jih s sodelo- vanjem postaje milice tn de- lavcev na področju I;jiadske obrambe uspešno rešiti. Ta- ko so danes že precej daleč z ustanavljanjem enot na- rodne zaščite. V vseh t^jadth 30 že imenovali načelnike teh enot in pri*jeli z evideru tiranjem Članov enot. Pri tem velja p-ivedati, da bodo člane enot nar(xlne zaščite imenovali le za nekaj let in da bodf3 nato postali člairm enot povsem drugi delavci 3 tetTi želijo 7 Koniisu res uresničiti načelo, da .je na- rodna iiaiščita pravica in dolž- nost slehernega delavca. DAP^tlANA 3TAME.JČIC ODGaVOR GOSTirici, MMi mmm v eni izaned šitevilk Novegsi tednilci ste mi poisitjaviU vpraš3j:i,je kakšm je ixsada gostišča na Griokna tn kaj meni storiti v zveiai s tem izvršni siTOfc Na to vprašanje vam lahloj tov. novinar le delno odgovorim in sicer samo to, dia je pred^ai ob Savinji, ki mu pravimo »Na Gričku«, predviden za športne re- kreaoLjake namene Celja. Tako je glede teg^j, zapisano v celjski urbanistiGni dokumentaciji. Kar pa aaderra izgradnjo objektov, ki so n;i tem predelu predvideni, pa vsaj kolikor je memi zmano, 38 ni 2aaan noben ipjve3titx>r. Že večkrat simi.) s strani obalnstce .skup:^?lrie pot tu 13.11 investitorstvo raznim detovtum h--x t....t':a--i! >.m ■' >.f uspeha ni bilo. Glede na zgoraj po-'/«dan,dnisaiem /;j-.>:;i:vuj. vprašanju, ki ste mi ga postavili s tem, da to ^/praša- nj9 naslavljiam na celjske delovne organizaci,)©, pred- vs&ra. gostinske. Vprašanje pa se glasi: Kdaj se bodo celj- ikt .^-.j^tav-n ati n:v>rda t/i»ii Mo dnig, lotilti i^gradiruje predsej(in!k iji/r^ti*;-*. .si/^-a T9>y„ A.siič hvsils t.a ■■>i<-'">vaiir in predvsiftm i»»»\m4fi. dU zAj9tavl.jama9 ypr*!«a*5^ -» iiridja-rajj« gastansikega »li- jekiU Ni Oričl&u rjiaširim«. Dip4itn«», d» c^silski »»KsiiM- ci nim a sez sik«« i>r'd<>br'e'mt5n.|ei'«i fysa.J ith necle- Ijah ne, ko Je večii»a sroeiUastoth l«ilfc»l«>«' laiprtA, ker ▼ Celja p*c ni UttiitUfVi. da ne hi mtmsiU i^htttega pri- spevka y t>bliki !>d vabitti-ij \ mAAm'r**iiik.:Aci;,{a alii celo jaselsTišk, K->t vidite iz »difovora pr^HednSka lavrine^a sv«*;* Je po- bttda -za gradnjo ali ^hmm daisa, •j»>tref>tK» imt le 'pri- stoptti k det«. MILAN SENIČAR Preteklo sredo so mlarJe brigadirje na Kozjianskeuu obiskali Ljubo Jasrnič, pred- sednik ZSOVI Stlovenije, Zlat- ko Vogrič, predsednik kooa-- dinacijskega odbora za mlra- diinske delovne afctaije ter predstavniki občinskih skup- ščin in dniabenoipolitijanih skupnosti občim Šmairje iiri Šentjur. Gostje 30 po kratkem po- sitoinku v Šerutjurjiu nadaljeva- li pot v šentviid pri Planini, kjer trenn-iono domujejo tri mladiinske delovne brigaide: brigada Katja Rupena Novo mesto, brigada Peščenica Zag- reb in bratska brigada Ma- riboir—Kraljevo. Gostje so se 3 komandanti brigad pogovair-' , ui } njiiicivem deliu, težavah ii-i radoisitih, ki jiiii prinaša brigadirsko žjivljertije, Bniga- diirji so se v delo dobro vzži- veli in že v začetnih dneh krepko presegli zastavlijeinih sto odstotkov. K temiu j lita je .f^edvonmo veiliko po!lo briigadiirjii pomagaili pri lokalnih delovnih afcci- lah, 7 Bistrioi ob Sobli pa bodo do konca I. iamene iz- kqpali jarek za 2*30 m vodo- voda in agradiiii rekreaniAjstal ■center. Gostje so se nato v Bi- .sitraci oib SotU, seatali 3 kt> manjdant<>tn okctje Milarnoan Lokarjeirn on koimndaffttoana brigade Veijko Vlahovič ter arigade borcev in prij:ateljev bitke na Sutieski M. BUOEiR DELEGATSKI SISTEM V ŽALCU DELO DELEGACiJ SIS iNi ZADOVOLJIVO [ Daleaatski s;iiSt-9m je v ski ^h.-^- orii,r* p>rnA flOgO -t ^>,l''j- Iteviln ^^ ml i > ^ 3Lii o_^\L-j. ki so 10 r.i:.rLUti tedan mteMi \a •c'z^.L„-:rx kO'm teja |[>redsed3t'v a Občanske korie- rer.:- •'omiiinistOT. Po- zi/ - A-i SO delegatske Src.;oj.:;:--; v ialstki oibčdni iz- redno razv^ejane, Omeinittt ve- lja številne odbore za posa- mezna p^>d.ročja, kot so za gradbeništ-ro,, urbamizem in samouprav-) druge, ki so dodatni) rr-^:' sefiami skupšči- be v.v:-- . določeno pro- tona^ tK)(sa>ado(^ O'.., '.i-i c-ac so. prii;aoe"=i i bod> čim bolj aktimo i'^ai. na določena podim j a Pozi+ivno vlf^go so odigr a tudi posebni senrimarja sa v'}d]s delegacij, in na katerih ^ > :i dobili širše infoimaci- Tako so lahko tudi botlj t imo sodelovali, v razvojnih razpravali. V poHtičinih pri- pravah na skupšoiniske voMt- ve prihodnje leto bo treba misliti tudi na spremembo strukture delegacij, še več bo moralo biti v vrstah dele- gatov nep'jsrednjih praizviajial- oev. žensk in mladine, Sdcer je bila tudi dose-Jaci,ji 'J-^-^rj, se kar ugodna ^ 'e v^e prevečkrat do- :vi se delegaoi, fci so aoi-Dčem, d;a se udedeze pšamskih sej,, teh niso , i eževaU Udeležba delega- 'Dv družbenopolitičnaga abora pa je bila na sejaJi skij.pšoine koma/j 66 odstotna. Največ razprav je bilo iz vrst zbora krajevnih skupnosti, najmanj pa iz družbenqpolitičnega zbo- ra V zboru združenega dela so največkrat razpravljali de- legati iz Tekstilne tovarne Prebold ter kmetje koofperan- ti. Zanimivo je, da ni bilo mnogo razprav iz vrst zbora 'sdnj.ženega dela niti takrat, ko so na sejah skupščine gov"oriili 0 gospiMarski problematite. Vzrok za to bo najbrž v tem, da so delegacije abora združenega dela premalo po- vezane s samoupravnimi sitru- kturamii v svojih organizacd.- jah 25druženega dela in da pre- malo poznajo problematiko ia svoje siredine. V pripravah na volitve bo treba povečati šte- vilo delegacij. 2e zato, ker bo imela vsaka temeljna organi- zacija združenega dela sto- jo dtelegacijo in bo lahko Ito 1 je zastopala svoje imterese. Vzpodbuditi bo treba budi delo delegatov iz vrst neka- terih trg-^vin ter tozdov, ki imajo sedež izven občiine. V bodoče b<3ido morala delega- cije bsedanjem delovanju deleg-abskega sistem.a v obči- ni, ki jo bo potem obravna- valo še predsedstvo Občinske konference Socialistične 2we- ze. ■ V razpravi so nato oipotsi- rili še na vrsto drugih po- memihnih vprašanj. Zanimivo je bilo vprašanje, koliko de- legatska baza lahko preko de- legacije oblikuje program de- la skupščine. Doslej bolj mja- lo. Večina pobud je namreč prihajala iz vodstev izvršilnih organov ter same skupščine. Sicer pa velja zapisati še to, da niso zad^ovcilijm z delfjm konlerenc kraje\"ni:h skupnoB- Ui. JANEZ VEDElNIiK LJUDJE MED SEBC. PRIMER IZ DEŽURNE AMBULANTE Bilo je v nedeljo ofcri(>g 31. lire zvečer, V dežurno am- bulanto Zdravstveinega donia v Celju je prišla nnlada žen. skd, ki jie nujno potrebovala' zdravniško pomoč zar-adji lini-; dega metja prsi in visotke; vročine. Spremiljal jo je mož,- 'ci ga je ženinifi adravstveno stanje m-očno .Sikrljelo in je zato ves nervozen z velikuni Jcorakt hodil po čaikalnici. ^ je mlada /.enska stopita ^ ordinacijo, j^o je sajrejel deži.irni zdravnik dr. Silvo ^eij. Vprašal jo je, kaij jO \n ko miu je povedala, reagiral tako, kot zdrav- pravzaprav ne bi smel. ^r'>bo ji je dejal, da bi se ''^'>ra,t,i obrniti po^ pomoč h Sčnekalogu in da on zanjo more nič storiibi. V njun Pogovor se je nato vmešal ^ pacientkm mož in ves 'Vzburjen vprušal zdravnika, "^^i ve, da je zdravnik na- ^a«tno zato v ordinaciji, da ,^ nanj obračajo pacienti? ''foeieen pogovor med zdrav- ^^'-'^oni in pacienbkinim mo- ^ je nato traj.al še nekaij .,, Liud;e 3m.;o vse prevečkrat [^i&d. nemogo^čim odnosoma. jih imajo zdravniki do *^j'ih part::tentotv. Velikjotkrat poskušarmo obnašanje zdrav, nikov opravičevati z vrstij objektivnih vzrokov, ki jiiu pravimo tudii preo^breinenruje- nost, prostorska stiska, pre- v^eliko število pacientov v zdravnis^km ordinacijah, u',ru- jienost zdravnikov zaradi na- pornega dela in še bi lahko naštevali. Mnogokrat rečera-o, da sio tudi zdravttiki sanii.> tjiUidje, z dobrimi lin slabiinii lastnostmi, 2 dobrimi in sla- bimi razpoloženj!!. Po govo- ricah ljudi sodeč .je dr. Sil- vo Krelj dober zdravnik in pacienti radi zahajajo v nje- govo ordiinacijio. Morda je bit njegov nedeljski odnois do mlade pacientke pog'o;6n z vsemi tistimi objektivnimi in subjektivnimi vzroki, ki sem jih zgoraj naštela. Kiju') vsemu pa .ga ne morem opra- vičevati! še več: Skrajno ne- odgovoimo !se mi zdi, da zdravnik zaradi preutrujeno sti ali trenutne slaibe volje ni voljan pomagati pacientu! Morda v tem nedeljskem pri- meru dr. Silvo Krelj res ni mogel nuditi ustrezne medi-« cinske pomoči mladi pacient- ki. Prav gotovo pa bi jo laih- feo s prijaizno besedo umiril in jo nasledaji dan naipotil h gimeikijitoaju. SRiCANIA ILNOVATIHUI Murio Baoovič je po po klicu soroini ključavničar. Dela na delovnem mestu vzdrževalca v »bratu sa- molepihiih etiket tozda Grafika v Aeru. Star je 23 let, je mlad, razmišlja- joč človek. DejaH bi, da je njegova osnovna ."ma čajska poteza notranji ne- mir, nezadovoljstvo z ob stoječim in trmas-to iska- nje novega. »Moje delo vzdrževalca je takšno, da me narav- nost sili v opazovanje in razmišljanje. Ob tem raz- mišljanju se ponudi mno- go zamisli. Precej jih uspe, precej pa budi ne,« pravi Mirko Babovič. Nje- gova osnovma dolžnost je sicer skrb, da stroji, ki jih s prijatelji vzdržuje, ostanejo takšni kot so bili takrat, ko. so v bovamo prispeli — torej, da brez- hibno delujejo. Toda Mir- ko Babovič trdi. da nobeii str-.^j ni popolen in se da vsakega še izboljšati Doslej je izvršil kakšnili. petdeset tehničnih izbolj- šav Ln inovacij. Od teh jih je le šest prijavit in kom-isija je štiri sprejela. Za »trojček za rezajije ro- iij, ki ga je konstruiral povsem sam, pa je prejel tudi nagrado, nekaj na>l 5.000 dinarjev za stroj, ki je agolj s tem, da je bil narejen doma in ne kup- ljen v bu.iini, prihranil Aem 25.01)0 dinarjev. Ostalih prihrankov, ki so nastaU s tem, da je delo sedaj lažje, da poteka hitreje in da je v delovnem procesu izpadel vmesni člen — de- lo mehanične delavnice — niso računali. »Vseh svojih zamisli in inovacij niti nisemL prijav- ljal. Nisem želel svojega dela obešati na veliki zvon. Prepogosto se nam- reč pri talčšnem delu še srečujemo z zavistjo in kaj kmalu bi se našel kdo, ki bi očital, da se okoriščam, da taKsn-;) deto sodi v moje normalno pU- čano delo in podobno. Te ga nočem, čepra'/- ie opis delovnega mesni ja3'*n m me zavezuje zgolj za vivlr zevanje strojev, ne pa 3.1 njihove izboljšave. O nekateirih sTOjih iz- boljšavah tudi sodim, da so majhne. Vendar je budi t)o le težko ofmajhnas'c, lahko pomaga. Mirko Babovič .se je s svojim inovat-Oirskim de- lom uveljavil Danes ga v Aeru cenijo kot dobrega inovatx>rja in s svojimi predlogi navadno ob pod- pori obrat ovodstva in vod- stva bozda prodre. Začetki pa 30 bili težavni. )>Če ne bi bil tako trm^ast, ne bi predrl debelega zidu ne- zaupanja, odporov in tudi zavisti. Novatorstvo je še vedno preve-S prepuš<5eno posam.ezniku, njegovi vo- lji, trmi in vztrajnosti. Mnogo jih ne zdrži in svo- je zamisli opustijo. Pre- več je zasmehovanja, iro- niziranja. Nehvaležno delo je to. Meni je uspelo, pa čeprav mnogi sodelavci še danes mislijo, da inova- borsbvo ni potrebno, da se igramo, tudi da smo nerumni, ker številnih iz boijšav ne prodajamo, am- pak jih uveljavljamo v že- lji, da bi izboljšali delo so- delavcev in povečali pro- lavodne učinke obrata. Ve- sel pa sem, da imam za svoje delo sedaj razume- vanje predpostavljenih in tudi, da že poskušamo doseči še več skupaj — teamsko. Prav v teamskem delu so največje perspek- tive novatorstva. Stroj za rezanje^ folij po Mirkovih besedah nii n^je- gova najpomembnejša ino- vacija. Prav v tem času je pred uveljavitvijo nove, večje. Izboljšal je namreč način nanosa ban,'e na ti- skarski stroj za tiskanje nalepk. Uspeh mu ponieni veli- ko. V pi^vi vrsti zadovolj- stvo nad dobro opravljeno nalogo. Potrditev sposob- nosti? Morda še več po- meni zadovoljstvo sodelav- cev, ki jim izboljšava na- pravi korist. In neuspeh? »Noben neuspeh ni po- raz. Vzbudi le trmo, da je treba nadaljei'ati. se problema lotiti drugače in ga na Iconcu uspešni) ras rešiti.« In kaj je p>otrebno še zagotoviti, da bo novatx)r- stvo dejansko doživelo razcvet? »Pogoj za bo je sprememba m.iselnosti,« meni Mirko, »paziti pa je treba, da ne postane no- vatorstvo pot za material- no okoriščanje, pa tudi, da nagrade ne bodo pre- majhr«e. Pred kratkim si je s po- močjo delovne organizaci- je Mirko Babovič ogle- dal tiskarsko razstavo Drupa 77 v Diisseldorfu. Mirko Babovič je na lanski akciji »Inovator« prejel zt svoje dosežke bronasto značko in knji- go Inovacije v združenem delu. BRANKO STATV-IEJCIČ: 4 stran — NOVI TEDNIK Št. 24— 16. junija t9> ŠOLA ZA GOSPODARSTVENIKE; LETOŠNJE IZKUŠNJE SO DOBRA OSNOVA ZA DOGRAJEVANJE 23. junija se bo zaključilo prvo leto delovanja šole za vodilne delavce v gospodarstvu. Šolo je obi.skovalo 117 direktorjev celjskih tozdov, delovala pa je v develili skupinah, ki so bile oblikovane po branžah. Cilj šole je bil predvsem v tem, da direkti)rjc tozdov dodatno usposobi za vodenje. Poudarek je torej bil na dopolnilnem izobraževanju bolj kot na strokovni rasti. Še posebej se je .šola, ki sta jo skupno organizirala Kazvo.jni center Celje in Delavska univerza, uveljavila s pestrimi in zaaiimivimi oblikami dela. Te so povsem prerasle klajiično delo podobnih šol. Predavanja so v dobri meri zamenjali dcbatni se- stamki, poskusi uveljavljanja ter^mskega dela, seminarji, ek-kurzije ler sproščeni jjogovori o ključnih problemih organizacije dela, ekonomike, vodenja in obvladovanja številnih pro- cesov, ki vsakodnevno nastajajo v vsaki temeljni organizaciji združenejjfa dela. Enotna ocena o uspešnosti šole je, da je že v prvem letu delovanja uspela postaviti svoje čvrste temelje, ki jih bo v prihodnjih IHUi lahko uspešno dogradila. Ob zaključku šole smo povabili nekaj direktorjev, slušateljev šole za vodibie delavce v gospodarstvu na i-aizgovor o prvih izkušnjah šole. Vabilu so se odzvali: ZVONE MIRT — Tkanina, FRANCI RADISEK — tozd Vzdrževanje cest CPC, OTON AN JALER — feste kanalizacije in MARJ.IN VEBER — tozd Odpreski EMO. V razgovoru pa je sodeloval tudi organizator te šole pri Razvojnem centru — ROMAN BOBEN. Vprašiuije: S kakšnim na- menom je sploh nastala celj- ska šola za gospodarstvenike? Roman Boben: Misel o šoli, v kateri bi dodatno izobra- ževali in usposabljali najod- govornejše delavce v gospo- darstvu pri nas ni nova. Tudi v svetu poznajo podobne ob- like stalnega izobraževanja. Zato ni čudno, da smo po- dobno šolo dalj časa snovali tudi v Sloveniji. Trenutno de- lujeta dve — v Celju za di- rektorje tozdov in v škofji Loki za direktorje delovnih organizacij. Celjani nameravamo krog, ki ga zajema šola še širiti, saj je poleg direktorjev to- zdov še veliko voditoih delav- cev, za katere bi bilo takšno izobraževanje koristno, da ne rečem nujno. Naš cilj je bil, da direk- torje tozdov kar najbolje us- posobimo za vodenje. Nismo stresmeli za tem, da bi pogla- bljali njihovo osnovno znanje — na svojih področijh so že specialisti. Zato smo dali po- udarek predvsem dopolnjeva- nju znanja potrebnega za vo- denje sodobne organizacije, .študijskemu pristopu in ob- ravnavi posameznih primerov ter predvsem individualnemu delu z vsakim slušateljem. Tako je vsakdo dobil svoje mentorje. Sami pravimo — štiri stebre, na katerih sloni celotna šola. Poseben mentor skrbi za strokovno rast, drug mentor za povezovanje v dru- žbeno-poUtičnem prostoru, tretji mentor je psiholog in četrti zdra\Tiik. Ob razv^ijanju oblik takšne- ga dela bomo v prihodnje poskrbeli za še večjo pest- rost metod dela, predvsem a opuščanjem teoretičnih pre- davanj in razvijanjem štu- dijske skupinske obdelave posameznih problemov in teamskega dela. Vprašanje: Kakšne so izku- šnje šole in kje najbolj ču- tite njeno koristnost, potreb- nost in zanimivost? Zvone Mirt: Sodim, da smo s to sodo zadeli žebljico na glavo. Povsem jasno namreč je, da nihče od vodilnih ni iz redne šole odnesel vsega potrebnega znanja. Hiter ra- zvoj na vseh področjih, od ekonomike pa vse do orga- nizacije dela, zahteva neneh- no dopolnilno izobraževanje. Kdor je to sam spoznal, je skušal delati sam, a takšen način ni dal želenih sadov. Zato začetek šole, kljub za- četnim težavam, prav vsi po- zdravljamo. Zase lahko povem, da sem najbolj pogrešal znanja iz psihologije. Predavanja in predvsem razgovori z meai- torjem s tega področja so mi dala dovolj koristnih spoz- nanj, ki jih bom pri svojem delu lahko koristno in prak- tično uporabil. Prav to — praktičnost dela in uporab- nost pridobliendh znanj v vsa- kodne\Tiem delu je največja vrednota šole. Franci Radišek: 2e samo spoznanje, da nekdo skrbi za vodilne de:a''.-ce v tozdih, da razmjšlja o naših pogojih dela in težavah, s katerimi se pri svojem odgovoimem delu srečujemo, pomeni za nas veliko. Bil je že čas, da se je takšna šola pričela, saj je postala mesto za konkret- ne pogovore in menjavo iz- kušenj. Predvsem pa je ko- ristno delovanje m.entorjev, specialistov za področja kot so sociologija, psihologija, ekonomika, pedagogika, prav- ne vede, organizacija dela in tako dalje. Metode dela v šoli so pestre. Osebno pa sem bil najbolj vesel debat- nih sestankov, kjer smo v prostem, nevezanem razgovo- ru razčiščevali določena vprašanja, izmenjali izkušnje z ljudmi, ki delajo na sorod- nil delovnih mestih, v sorod- nih organizacijah in se uba- dajo s podobnimi težavami. To so zametki teamskega de- la, ki ga pogrešamo pri vo- denju. Oton Antauer: Jasno je, da šola, kakršna je, šele priče- nja izpolnjevati svoje funk- cije. Osebno pozdravljam delo mentorjev. V dinamiki upravljanja, ' vodenja, odgo- vornosti, prav mi rabimo vsakodne\mo pomoč svojih mentorjev. Zase lahko rečem, da sem zadovoljen. Ce mi je uspelo od vsakega srečanja, predavanja itd. odnesti vsaj 10 odstotkov, je korist nepre- cenljiva. Seveda ostaja vpra- šanje uporabe pridobljenih znanj. Sodim, da je šola za- enkrat preozka. Zajeti bi mo- rala še številne druge vodil- ne delavce iz tozdov, saj bi tudi njim, kot meni, nova znanja pomagala pri delu. Še posebej so bila zanimi- va predavanja iz psihologije in komuniciranja. Vprašanje: Ali je kdo med vami že potreboval konkret- no pomoč svojega mentorja? Marjan Veber: Sam pomo- či doslej še nisem iskal. Z izjemo zdravniške, .seveda. Tudi tu je korist neprecen- ljiva. Sistematični pregledi, ki smo jil imeli, so nam ve- liko pomagali. I Vedeti je treba, da smo z uvajanjem mentorstva na za- četku. V nekaterih skupinah so požeh že več uspehov, dru- god manj. Zame osebno pa je dovolj že to, da vem, na kc^a se lahko obrnem za na- svet, pomoč .. . Roman Boben: Res je men- torstvo še v povojih. Medtem ko so družbeno-politični men- torji delovali že od začetka, smo ostale mentorje uvajali kasneje. Ostaja vprašanje, koliko smo uspeli, so men- torji pravilno izbrani in ka- kšni so že njihovi odnosi s slušatelji. Predvsem v skupi- nah trgovine in gostinstva so bih sadovi dela mentorjev otipljivi. Zvone Mirt: V skupini trgo- vine smo z mentorstvom pravzaprav začeli. Pogovorih smo se s svojimi mentorji, česa nam manjka, kakšno po- moč bi rabili in podobno. Rezultat so konkretni pogo- vori o združevanju celiske trgovine, specializaciji v tr- govini in podobno. Že v kratkem. Se posebej pa ob uresničevanju zakona hko ta spoznanja in mentor- ske nasvete , koristno upora- bili. Podobno je bilo z men- torjem-psihologom, pa tudi zdravnikom, saj imam sam sedaj prvič v življenju svo- jega zdravnika... Le z de- lom družbenopolitičnega mentorja še nismo prišli da- leč. Vprašanje: Kakšni so oti- pljivi dosežki te šole, seveda poleg pozitivnih dosežkov, ki ste jih že omenjali? Roman Boben: Prav to so doslej največji dosežki šole. Ob njih morda le še beseda o seminarskih nalogah, ki so jih opravljali slušatelji. Na- men teh nalog ni bil klasično šolski. Naloge naj bi bile uporabne in naj bd prinesle konkretno korist tozdu. Na- pravljenih je bilo nekaj pov- prečnih in cela vrsta dobrih, celo odličnih nalog. Med nji- ma so še posebej uspele na- loge tovariša Mirta, pa Ska- leta iz Cinkarne in Goriška iz Zeler-ame. Sedaj ostaja vprašanje uresničitve teh na- Ic^ v praksi. S tem pa še čakamo, saj želimo vsako na- logo analizirati v skupinah s slušatelji in mentorji. Oton Antauer: Konkretno bd o svoji nalogi povedal, da nisem šel po lahki poti in opravil preprosto nalogo, da zado-voljim obveznost. Napra- vil sem nalogo o perspe-ktivi našega kamnoloma. Nalogo smo nato na skupini predis- kutirali in prišli do enotne ugotovitve, da je edina per- spetiva za kamnolom v mo- dernizaciji. Bistveno je, da se v nalogah lotevamo proble- mov kompleksno in ne ob- robno ali površno. Marjan Veber: Kolegi so povedali praktično že vse. Sam menim le, da bo treba delo šole še dopolnjevati, predvsem poživiti sodelova- nje z mentorji pa tudi najti ustreznejši čas za delo šole. Vsekakor se vsi zavzemamo za uresničitev motta šole — 200 ur obremenitve, 400 ur razbremenitve. Začetek je ploden, temelji postavljeni. BRANKO STAMEJČIC Roman Boben Oton Antauer Marjan Veber Franc Radišek Svone Mirt GORILO I' mmm V zadnjem času imajo neverjetno veliko dela gasil- ci, saj se požari takšne ali drugačne vrste kar vrstijo. Do večjega požara je prišlo tudi v Arclinu pri Vo,jniku na gospodarskem poslopju Jožefe Pukl. Tako je zgo- relo 7000 kg krme, dva kubična metra rezanega le^^a, raano kmečko orodje in podobno. Škoda je precej- šnja, saj so jo ocenili na 250 tisoč din. Do zaključka redakcUe še nismo dobili podatkov o vzroku za na- stali požar. tv SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA NEMOČNO GOSPODARSTVO v šmarski občini so bile te dni javne razprave o splošni in skupni porabi, vendar do i izida še nismo utegnili dobiti rezultatov razprav na terenu, I že vnaprej pa je jasno, da bo skoraj nemogoče ugoditi vsem željam, nikakor pa ne bo mogla biti sprejeta pove- čana prispevna stopnja, ki je kar za neikaj več kot dva od- stotka večja od lanske. V občini smo tudi slišali ugotovitve, da načrti posame. znih SIS ne dopuščajo nobe- nih variant za sestavo samo- upravnih sporazumov o sploš- ni in skupni porabi, da ne vsebujejo podrobnejših podat- kov, da so enostranski in da onemogočajo delavcem pre- gled nad sredstvi. Kljub temu, da je gospodar- stvo že pred časom opozorilo, da ne bo zmo,glo vseh obre- menitev, ki jih predenj po- stavljajo nekatere samo- upravne interesne skupnosti, te kljub temu postavljajo nak- šne zahteve, za katere je že vnaprej jasno, da jih ne bo mogoče reali/!irati. Za to fo- vore že nekateri podatki: ^-e- sohiciia o ra^oju občine do- loča, da morajo sredstva sku- pne porabe naraščati pofjis- nrje kot družbeni proizvod, v občini pa ugotavljajo, da se bodo načrtovnna sredstva za rinanr'iranje splošnp in skupne porabe v letošnjem l?tu pove- čala kar za 21 7"'«. kar je ?n 2,01 odstotka več od dovoljp ; ne meje. Takšna obrempni- I tpv gosnodarstva bi imela I dolgoročne nosledice za nje- j gov nndalinii vnzvo]. Przlcgi I za takšno povečanje so sirer ' utempToni. vendar se bodo morali delavci posebej op'-H'i na lanskoletni stopnji prispevka. Največ sredstev, torej tudi n?iv^šio stopnjo zahteva ot- roško varstvo ("gradnja nove- pa otroškega vrtca v T?ntanj- ski vasi), pri zdrp.vst\T.i so te zab^^eve pogojene z lansko I gubo pa z gradnio novih 7dravstvenih domov, pri skun- nosti za zaposlovanie pa se bodo sredstva povečala zara- di nove dpja.vno.sti rehpbiiT*?mljeni zelo prijetno, obe- nem pa sta svojevrstni atrak- ciji v tem delu zdraviliškega Parka. če spregovorimo o založe- itosti obeh trgovinic, lahko Povemo, da v Konusovi tr- govinici dobite vse od kožuha Jiavzdol, svoj lonček pa je pristavila tudi tekstilna indu- strija, ki je dodala še boga- to zalogo ženskih oblek. Izkazala se je tudi Jelša, barsko trgovsko podjetje. ogled so postavili kar pri- stno kramo, ki je prava pa- za oči: spominke, nakit, ^balirane pijače, luksuzno ^klo iz domače tovarne, ^klarne Boris Kidrič in še ''•larsikaj. Četudi obratujejo le nekaj ''Mesecev, je po številu obisko- ^cev sodeč, da uspeh ne bo "^osta.! in da je takšna trgo- vina bila preipotrebna. mst CELJE O GRADNJI STANOVANJ ŠE ENKRAT V JESEf Prva skupna s&ja delegatov zbora 25druženega dela in zbora krajevnih skupnasti ce- ljske občinske skupščine in prva skupna razprava o sa- moupravnem in družbenoeko- nomskem položaju krajevnih skupnosti v občini je potrdi- la, da je bila odločitev o skupni razpravi več kot ute- meljena. Zakaj? Na seji so namreč ugotovili, da se bo krajevna skupnost lahko še bolj uveljavila kot mesto od- ločanja o vseh za občana in delovnega človeka pom-emb- nih življenskih vprašanjih predvsem tedaj, če bo pove- zava med krajevno skupno- stjo in združenim delom bolj čvrsta. V delu in samoupravnem položaju kr.ajevnih skupnosti je bil že doslej zabeležen lep napredek. Tudi kar tiče ma- terialnih vprašanj. Zaživeli so sveti potrošnikov, občani in delovni ljudje pa potrdili, da so pripravljeni sodelovati na en ali drug način pri reše- vanju skupnih vprašanj itd. Toda, navlic temu, kot je v uvodnem poročilu na skup- ni seji delegatov obph zbo- rov dejal predsednik zbora kraje'/nih skupnosti Franc Ze- lič, je še nekaj vprašanj, ki zaslužijo večjo pozornost. V tem gre predvsem za nadalj- njo utrditev sodelovanja med krajevno skupnostjo in te- meljnimi oziroma organizaci- jami združenega dela. Prav tako je tu sistem družbenega planirtoja, nadalje oblikova- nje krajevnih skupnosti, orga- nizirano samoupravljanje, so- delovanje krajevnih skupno- sti med seboj ne glede na občinske meje, sodelovanje med krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organiza- cijami, sistem informiranja v krajevni skupnosti in na re- laciji krajevna skupnost — temeljna organizacija zdiiiiže- nega dela oziroma obratno, vprašanje kadrov v organih krajevne skupnosti in še kaj. Do podobnih in drugih ugo- tovitev je prišla tudi poseb- na komisija občinskega sin- dikalnega sveta, v katere imenu je na skupni seji go- voril njen predsednik, Mar- jan Bele. Tudi " ta komisija je opozorila na okrepitev so- delovanja med krajevno skup- nostjo in združenim delom, na rešitev delegatskega siste- ma na tej poti, na sistem povratnega informiranja in med drugim na nujnost, da mora sodelovanje dobiti stal- no obliko, ne pa le začasno ob skupnih akcijah. Gre za usklajevanje interesov in za- to za dolžnosti, ki jih pred- vsem v kraje"/ni skupnosti sprejema organizacija SZDL, v delovni organizacji pa sin- dikat. Vprašanja so se nizala. Tu- di odgovori in mnenja. To ne samo na četrtkovi skupni seji delegatov obeh zborov, marveč prav tako na ločeni seji družbenopolitičnega zbo- ra, v torek, 9. junija. Celj- ska občinska skupščina je ta- ko načela vprašanje, ki po- sega v temelje delegatskega sistema in ki daje priznanje dosedanjim uspehom ter opo- zarja na nove naloge. Prav te bodo v skupna stališča izoblikovali člani posebne ko- misije, ki so jo imenovali de- legati vseh treh zborov. Ustrezno mesto je na zad- njem zasedanju celjske ob- činske skupščine dobila tudi problematika o gradnji sta- novanj v občini. Tehtno in kritično. Zato ni naključje, če se delegati družbenopoli- tičnega zbora niso v celoti strinjali s pripravljenim p> rooilom, prav tako ne s pred- logi stališč. In še več, me- nilli so, to mnenje pa so osvo- jili tudi delegati ostalih dveh skupščinskih zborov, da naj pridejo ta vprašanja na dnev- ni red zasedanja občinske skupščine še enkrat v jesen- skem času. Do tedaj pa naj bi konkretneje opredelili ne- katere naloge ter zlasti zago- tovili, da bo sodelovanje med vsemi, ki delajo ali laliko vplivajo na to pomembno družbeno področje, bolj usklajeno. Prav tako se je uveljavilo stališče, da zbira- nje dokumentacije za grad- njo stanovanj ne sme biti ovira pri uresničevanju po- stavljenih nalog. Tudi zamu- de na tem področju niso opna- violjive. Gre torej za poseg, ki terja korenitejše spremem- be ;n več konkretjiih rer učin- kovitih akcij. Sicer so delegati na minu- lih ločenih sejah pcdpi-ii sta- lišča izvršnega sveta glede izpoin jevan j a sr e dn j er očne ga družbenega - plana v letoš- njem letu. Prav tako so spre- jeli družbeni dogovor o skup- nih osnovah in merilih za po- deljevanje priznavalmn ude- ležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske sktip- ščine s svojimi predpisi. Na velik odmev je nalete- lo tudi poročilo sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu za lani pa tudi raz- prava o temeljih plana druž- berjih dejavnosti za srednje- ročno obdobje. Ob zaključku so potrdili še odlok o za- kloniščih. M. BOŽIČ Bliža se čas dopustov. To pa je tudi tisto obdobje, ko mnogi inkasanti, ki pobirajo denar za porabljeno električno energijo, časopise, za radijsko in tele- vizijsko naročnino itd. zaman trkajo na vaša vrata. Brez odmeva je tudi zvonec v stanovanju. Nikogar ni, ki bi to plačal. Morda sosedje, če ste jih zato p^rosili? Mcrda pa še kdo drugi? O, da. Tisti, ki lahko za vas plačuje tudi te obveznosti je Ljubljanska ban- ka, podružnica Celje. In ne samo v času vaše odsotnosti, v času dopustov, marveč tudi sicer, skozi vse leto. O plačevanju računov za porabljeno električno energijo in o sporazumu, ki je začel konec aprila veljati med Ljub- ljansko banko in DES, podjetjem za distribucijo električne energije, smo na tem m.estu že pisali. Gre za dogovor. Po katerem lahko imetniki tekočih ra- čunov pooblastijo celjsko podružnico Ljubljanske banke, da ona v njihovem imenu plačuje strošek za električno energijo. Sicer pa Ljubljanska banka, podruž- nica Celje, plačuje določene obveznosti za vse tiste občane, ki to uslugo naro- čijo in imajo v banki svoj tekoči račun. Kot rečeEiO, pogoj je tekoči račun in seveda sredstva na njem, da lahiko banka tudd plačuje določene obveznosti. Ko se odločite za to obliko banč- nega servisa, ki vas rešuje marsikatere skrbi in sploh olajša delo, torej za to, da Ljubljanska banka, podružnica Ce- lje, poravnava v vašem imenu določene stroške, ki se ponavljajo Iz meseca v mesec, to so stanarina, radio, televizija, časopis, telefon, plin, preživnine, toko- vina pa tua lahko banka za vas prevzame tudi redno plačevanje določenih obvez- nosti, ki smo jih našteli že prej. Ko boste tudi za takšne bančne usluge v vašo korist izpolnili poseben obrazec, s katerim boste pooblastili celjsko podi-užnico Ljubljanske banke, da namesto vas plačuje določene ob- veznosti, bo delo steklo brez vas. Se- veda pa vas bo banka sproti obveščaila o takšnih plačilih. Vi boste na obrazcu samo napisali, komu in koliko ter koli- ko časa naj banka mesečno plačuje do- ločene račime, obveznosti in podobno. Takšno plačevanje ima več predno- sti. Izognete se Inkasantom, ni vam treba pisati položnic, pri plačevanju ne bodo nastajale neljube zamude, nd vam treba puščati denarja sosedom itd. Vse to vam bo uredila celjska podiruž- nica Ljubljanske banke brezplačno! 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 24— 16) iwm|a 1977 BARAKA OB SAVINJ! STANOVANJE ŠE ME POMENI KONCA VSEH TEŽAV Stil. Včasoii pjecL\'SeJii zaia- di hmelja, danes še zara- dd česa drugega. HmeiJ ni več najbolj pomembna stvar. V Savinjski doJini je lepo živeti, pravijo SJc- venci. Tu ni revščine. Po- glejte samo velika sodob- na gospodaj:ska poslopja hmeljarjev in njihovo me- hanizacijo! Savinjska kpe- tje potem radi dodajo: Po- glejte delavce, kako se jim goda. Vsakdo že ima svojo hišo, pa avto in rrmogi počatniške hišice! In ko se človek takole sprehaja po lepi zeleni dolini, si bo'moral pori- zriati, da je res tako. Na levem bregu Savinje, čisto bMzu 2inameinitega girobeij&kega mostni pri šemfpetru je še pred ne- kaj meseci bilo vse zara- ščeno s šitevnlnimi borovci in grmičevjem. Kot nalašč za prijetne nedeljske pik- ndke ob Savdinji, pa za mlade zaljubljence in vi&e tist«, M so želeli biti sa- mi, v miru. Na prvi po- gled se je zdelo, kot si zašel v Istre, v kakšen prijeten g-ozdiček. Potem so priišJi buldožerji, ka- mioni, deilSTCi s krampa in lopatami... V g'lav- nem člani Zveze šoferjev in aivtomehanikov iz Žal- ca, ter si zsčeli urejart prostor za avtomobilsiki poligon, na katerem bi dobivali bodoči vozniki prve praktične izkiiišnje v vožnji avtomobilov. Naen- krat se je na novi čisti- ni, nasutti s peskom, pri- kazala letsena bajta. Prav- zaprav je bajiia preveč razkošen iOTaz za tiste, kar lahko sedaj vidimo že s ceste Maribor—Ljub- ljana. Prikazalo se je ne- kaj takefra., kar vidimo tam. kier grade nove hiše in služi za popravljanje orodij. In ma-nsikdo še da- nes misli, da spravljali o tam svoja orodja delavci na poldgonu. * Malce pa človek vseeno neumno po0eda, ko iz\'e, da tam prebiva, družina, šitiričlanska družinia z dve- ma otrokoma. Dajte no mir, v Savin,iski dolini, pa kaj takega! No, pa je vseeno res. S Tonetom .s-va se hote- la na lastne o<:^ prepričati, kako je s tio stvarjo. Pr- vič sva prišla zaman. Vse je bilo zaklenjeno, pred vTiuVl pa je stal utar šte- dilnik ne drva in premog. Jz njega je naenkrat pri- legla podgana., naju neikaj časa gledala nate- pa hi- liro SOTukinila v neko Jiijiknjo. Po1*m sva se pogiOva.r- jaJa z ne-kat-erimi člani ža]'Pke Ziveze šoferjev in antomehanukov, ki so ogle- {k>va,li svoj bodoči pola- gam. lOT.'edela sva, da se- (ianjž. družina ni prva, ki s'.l.ain;uje tu. 2,e dve stran- ki sta pred. tern prebivali v tem »s't.aniovanju«. Stran- ki, ki mkaikor nista mogli priti do stanovanja. Med- tem sia že pozabila, kakš- no je živlieme tu m lepo živita v solidarnostnih sta- novanjih. KajiorkoJi že, znašli sta se m kdo bi jiima bil nevoščljiv. In še to SG nam povedali pri- jazni delavci, da je prvi lastnik deske, iz iha1«rih je zbil to čude sredi do- line zelenec^a zlata, poino- či zbral po Preboldu. Naj- več baje na gradbišču os- iK>vne šole, poitem se je na ta »gradbem material« nekako pozabilo. Sicer pa — kdto bd se le jeall za takšno malenkost! * čez par dni sva se spet cifjlasiOa in tokrat sva ime- la siečo. Fied tistim šte- diihiikom, kjer naju je še pred dnevi pcp2»dravila ži- valca, sta se igrala sim- patična dečka, kc pa sta naju zagledala, sta stekla k mami in ji verjeitno na- znanila, d-a je prišel obisk, kajti kmalu se je zunaj prikazala njuna mati Mi- ladink& Ker']e. * , Dober dan. kako ste kaj!, sva pozdraviila s Tc-- nelom, malce pa naju je skrbelo, da se z nama ne bo hotela pctgovarjatJ, vendar je bila bojazen za- man. Od Tednika sva. pa bi rgda mak« zvfdela, kako živite tu? »Saj samd vadite. Prijet- no že ni!«, nama ie v dio- kaj dobri slovenščini od- govorila Miladinka Kerle, takoj za tem pa kot v opravičilo dodala, naj ne zsmeriva jeziku, ker je doma iz Svet6zare\'a. »Ne rečem, sedaj pole!: noid ni teko zelo hudo, ker je toiplo. Pomrni pa ie križ Ne tol%o zaradi mene. koi zaradi obeh otrok. Eden je star d^'e le- ti, mali pa je dopolnia de- set mejsecev. FoEiinii je pi- haljG iz vsake špranje, še sieca. da smo kupili plin- ski štednilriik. Ob njem je bilo kar prijetno ,.,« Ste v slrožbi? »Delala sem v Juteksu, Celih šest mesecev. Mi- slim, da sem sla. v službo petnajstkrat. Vse ostale dni sem bila z malimi pri zdravniku. Ne vem, zakaj, ampak pcz.imi so bih kar naprej bolno. Sedaj je m.&lce bolje, ampak še \iseerio se mi zdi. da nista čisto dobra. Kaj vem, morda, p« je to zaradi raz- mer, v katerih živimo . .. Ja, stanovanje so nam. pa kar naprej obljubljali, pa nikdar ni biio nič iz tega. Ko bi bil vsaj mož doma, pa je odšel pred dnevi k vojakom v šabac. Tudi jae ne delam več. ker mo- ram biti pri otrocih, do- bivam pa podporo. Najbrž jo bom mahnila kar do- mov v Srbijo. Kaj pa ho- čem drugega ...« Kje ste pa živeli prej? )>Pri moževem očetu, pa nas je bi-lc preveč vseh skupaj. Iskali smo stano- vanje povsod, pa nikjer ni bilo mesta za nas. Pa četudi bi dobila solidar- nostno stanovanje, kje pa ;H-3t; de'Tjai za Potem Eia y. ir dolgolasa fjicnn, i ? :, skozi življenje . ,..« H*s sta ji pomagala. Na k-cJesu sta ji namreč pri- peljala veliko okno. * Vedno je pač tako. da je treba izrvedeti tudi dru- go piai medalje. V frem- ]3eietih razredov na celodnevni pouk. To pa ob danih pogojih seveda ne bo možno. Prvi pogoj za nemo- teno nadaljevanje te obli- ke poučevanja je izgradnja jedilnice, za katero so na- črti že v izdelavi, tečejo pa tudi pogovori z izvajalcem. Računajo, da bi jedilnica s preko 200 sedeži bila nared že do jeseni. Jedilnica, v kateri bi uvedli samopostre- žni način, bi služila tudi kot večnamenski prostor, ki ga zdaj šola nima. Investicija zanjo bi pK> predračunih znašala 219 milijonov sta- rih dinarjev. Poleg nujne rekonstrukci- je kleti in strehe, ob šoli predvsem pogrešajo asfaltne površine za športne dejavno- sti. Kljub vsem težavam je vsebina dela na šoli zažive- la in jo zato velja razv;^'a. ti naprej. Do konca bo tre- ba izpeljati tak projekt ce- lodnevne šole, kot si ga je le-ta zamislila, saj improvii- zacije na ^^^ačun otrok in po- uka resnično niso možne. Ko gre za vprašanje sred- stev bi morda lahko v več- ji meri priskočila na pomoč železarna štore, tudi repub- liški Zavod za šolstvo je doslej bolj malo sijjreinljatl potek celodnevne šole. Pot od ideje do uresničitve ce- lodnevne šole pa nikakor nI kratka, vendar pa so se na- peri tej šoU že obrestovali. M. R z zaključno vajo v tort-k .se .ie kontalo nekajdnevno urjen.jc enot teritorialne obrambe žalske občine v Kokarju. Med prisotnimi so bili ludi pvipailniki prostovoljci tevitorialnih enot, med njimi tudi dekleta. Vse dni so imeli zelo dobro organizirano ži\ljenje, ki se je začelo prav po vojaško že v zgodnjih ju-" tranjih urah. Ldeležciiei so polei; vo.iaske taktike in spoznavanja orožja poslušali tudi vrsto predavanj 2 različnih področij, ki sodijo v proi-ram ur.ienja ter vsak dan še nekajminutne informacije, kaj se je novetia zgodilo. V taboru jc bilo tudi dovolj časnikov, tako da .je vsak lahko bil na tekočem z dogodki. Ce omenimo šc razglasno posta.io, pa celo vrsto tranzistorjev, ki so jiji prinesli s seboj, potem je bilo ] za informiranje dobro poskrbl.jeno. Že drn?;i dan so pripravili taborni ogenj in ob njem partizanski večer, kjer so pole« teritorialcev nastopili tudi godba na pihala iz Liboj in otroški pevski zbor iz Petrovč. ^opoIdan^ki čas so vedno izrabljali za razne športne in rekreacijske aktivnosti. Tudi pri tej skupini jc bilo močno prisoino tovarištvo in prijateljstvo ter pomoč na vsakem koraku. Prisotni so pokazali tudi veliko samoiniciativo, tako da je delo resnično lahko potekalo po planu, bilo izpolnjeno in cilj dosežen Podro! ne.je bomo o tej skupini, ki je bila na urjenju, poročali v prihodnji številki NT. ZSMS CELJE KAKŠEN JE NJIHOV PROSTI ČAS Pred dnevi je bila v Ce- lju 3. seja Občinske konfe. renče ZSMS, kjer je tekla beseda o prostem času mla- c!ih. Tema tega razgovora mladih je bila več kot zani- miva in aktualna. Kajti na problem neorganiziranega preživljanja prostega časa mladih naletimo v vseh sre- dinah. Neizpodbitno je dej- iitvo, da so nekateri mladin. ei premalo dojemljivi za ne- katere pojave, ki se priče- njajo in razvijajo v njihovi in naši sredini. Mladi so v široki razpravi podali vrsto predlogov, ki so izražali željo po organi- ziranem preživljanju proste- ga časa. Nekaj smernic, ki so se nanašale na ustanovi- tev mladinskega centra v Celju in nekaj predlogov o odpravljanju škodljivih po- sledic neorganiziranega pro- stega časa, je pvodal sodnik za mladoletnike, magister Ludvik Vidmar. Iz razprav mladih je bilo razbrati, da si želijo več organiziranih kulturnih in športnih akcij, kultumo- vzgojnih zabav v obliki orga- niziranih plesov in podobno. M. P. BRIGADIRSKA POROKA Med dvafna.jstini:i pari, ki so v solM>to v Cleljii sklenili za- konsko zvezo, sta bila tudi mlada briga/.lir.ja .Telisaveta Bu- latovič In .Taiiez Ojsteršek. Oba večkratna brigadirja sta se spoznala v brigiudi, se zaljubila in letos ju .je pot spet vo- dila med brigadirje. Tokrat v Bistrico ob Sotli, kjer je Ja- nez komandant brigade Vel.jka \lahoviča. Pred matičnim uradom v Cielju so ju razigrani navdu- šeno pozdravljali mladi brigadirji, ki so skupaj z nekateri- mi brigadirji-veterani prisostvovali tudi poročnenui obredu. Tudi njimi poročni priči sta bila brigaobratene Cuprije in Janezu iz štor ta dogodek ostal v neizbrisnem .spominu. Zdaj, v teh dneh, pa sta mladoporo- čenca spet brigadirja, enaka svojim \Tstnikoin na cesti Mar- šala Tita. Jelisaveti in Janezu tudi naše iskrene čestitke! M.\TEJ.\ PODJED OBMOČJE NOVICE IZ LJUBLJANSKE BANKE tN.^ NEDAVNEM ZBORU ENTOR.IEV pionirskih hra- Inic Ljubljanske banke kot telote; bil je torej jugoslovan- tei zbor; so prvič podelili mentorjem pionirskih hra- Idlnic Vošnjakove plakete. V i>odeljevanju teh priznanj je inelo območje celjske podruž- nice Ljubljani:.ke banke naj- tidnejše mesto. Tudi zaradi polgolctne tradicije in dose- ''^nih uspehov. Tako so ta i. riznanja prejeli: Aleksander :..^idečnik, upokojeni direk- tor Celjske mestne hranilni. ^. Jože Brilej iz Podčetrtka 1 Jože žnidarič iz Rogatca, oba i-avnatelja osnovnih šol. TEKOČI RAČUNI — Uva- janje brezgotovinskega po- slovanja dobiva tudi na celjskem območju vse več privržencev. Medtem ko je bilo lani pri celjski podruž- nici Ljubljanske banke okoh 1.100 lastnikov tekočih raču- nov, jih je bilo ob koncu le- tošnjega aprila že 2.106. Da dobiva plačevanje s čeki vse večjo veljavo in širino, go. vorijo tudi številke, da so imetniki tekočih račimov la- ni v povprečju na mesec po- rabili 1,1 čeka, ietos pa že šast. MB SLOVENSKE KONJICE: ZA POMOČ MLADIM Pred dnevi je bil na pobudo krajevne konference socialistične zveze v Slovenskili Konjicah ustanovni se- stanek društva prijateljev mladine. Na eni izmed zad- njih sej konference so namreč razpravljali tudi o delu z mladimi in skupaj ugotavljali, da je to delo v zad- njem času popolnoma zamrlo. Zato so se odločili, da bodo ustanovili društvo prijateljev mladine m tako z aktivnim delom zapolnili vrzel, ki je nastala predvsem pri delu s pionirskimi organizacijami na šolah. Na ustanovnem sestanku društva so si člani zadali nekaj osnovnih nalog: domenili so se, da bodo takoj organizirali več akcij skupaj s predšolskimi in šolskimi otroci, obenem pa bodo v svoje društvo poskušali vključiti tudi čimveč občanov. V drugi polovici junija bodo člani društva prijateljev mladine organizirali še enodnevni izlet v naravo z otroci, ki živijo v družinah z nizkimi dohodki in si zato takih izletov ne moTejo privoščiti. IRENA ŠOLAR SPREI^EliiE V OPBAVrim ORGANIH v upravnih organih konjiške občinske skupščine predvidevajo več organizacijskih spreme'mb, ki so po- sledica VSe novih in novih delovnih nalog posameznih služb tn inšpekcij. Predvsem bodo spremembe zadevale dosedanji oddelek za gospodarstvo in finance, iz katere- ga bodo po predlaganem osnutku izločili računovodstvo proračuna, ekonomatske posle skupaj z materialnim knjigovodstvom in blagajno. Oddelek za gospodarstvo bodo tako razbremenili poslov, ki so skupne narave in zadevajo vse upravne organe. Odslej bo ta oddelek združeT.-al le posle gospodarskih in kom.unalnih zadev, poimenovane kot splošne gospodarske zadeve. Tako bodo občinski organi v bodoče razdeljeni na sedem organL^acijskih enot in ne več na pet enot kot poprej, za vse enote pa bo skupna opravila izv^rševala strokov- na služba, ki bo v svojem sestavu zajemala tudi infor- macijsko-dokumentacijski center. D. S. ŠTOBi'FRANC KAVICA PRI »INFORMATORJU« v uredništvu štorskega Informatorja, ciklostilnega glasila železarjev, ki se je zaradi hitrega in razumlji- vega posredovanja aktualnih novic, probilem,ov in dru- gega lepo uveljavilo v kolektivu, je nastala spremem- ba. Dosedanji urednik Zdravko Ivačič, ki je bil zadnje leto tudi vodja oddelka za informativno in samouprav- no dejavTiost, je odšel na novo delovno mesto v zreški Comet, njegovo nalogo pa je sprejel član kolektiva Franc Kavka. .MB mm m počitnic za zk Junij je sicer že počitniški mesec, a kot vrsto let nazaj je to obdobje izredno delovno. V tem mesecu morajo biti zaključene akcije evidentiranja ljudi v vod- stva dnižbeno političnih org-anizacij in skupnosti. O tem je bilo govora in sprejeti sklepi na zadnji seji ob- činskega komiteja OK ZKS Laško. Na seji so sodelovali člani občiaske.ga političnega aktiva, predsedniki organov komiteja in konference ZI^ in člani komiteja. O predstoječih nalogah sta poleg sekretarja OK ZK govorila predsednik OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Poseben poudarek pa je bil namenjen bližnji raz- pravi o samcupi-avnih sporazumih in planih za obdobje 1977—1980 .samoupravnih interesnih skupnostih, ki mo- rajo biti zaključene do 20. junija. F. L. PREDVOLILNA AKTIVNOST Predsedstvo Občinske konference SZDL je 3. jimija razpravljalo o Poslovniku in akcijskem programu za pripravo volitev v letu 1978 ter sprejelo vrsto sklepbv in zadolžilo krajevne konference in organe konference 2ja posamezna .področja nalog. Na osnovi teh izhodiščnih razprav bodo stekle akcije v delovnih organizacijah, kjer so nosiUn predvsem sin- dikat ter ZK in mladina kakor tudi v fcra.jevnih skui> nostih, di-užbeaaih organizacijah in društvih. Oceniti morajo dosedanje delo delegatov in deleffifacij. P. L. VRANSKO:BRATSKE SOLE Pred kratkim se je delegacija osnovne šole iz Vran- skega udeležila drugega zbora jugoslovanskih pionir- skih zadrug, ki so ga tokrat pripravili v Varaždinu. Po- leg učencev osnovne šole Ivan Farčnik Buč iz Vranske- ga so se srečanja udeležili še predstavniki osnovnih šol iz Cetinja, Bitole, Travnika, Kruševca in seveda Varaždina. Namen takšnih srečanj je. da mladi med se- boj izmenjajo izkušnje iz svojega dela na kmetijskem področju, poleg tega pa si c^ledajo še nekatere delovne organizacije, ter obiskujejo pomnike narodnoosvobodil- ne borbe. Sicer pa moramo zapisati še to, da so vranski pio- nirji pobrateni z osnovno šolo Laktaši pri Banja Luki. Prav v tem mestu je med vojno živelo precej ljudi iz Vranskega in okolice, ki so bili tja izseljeni. Ob vsem tem pa je najbolj pomembno to, da se na podobnih srečaaijih krepi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, zato ni naključje, da so ob sre- j čanju v Varaždinu podpisali z vsemi šolami tudi listino, o pobratenju. 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 24 —16. junija 1977 BO CELJE DOBILO NOV SPOMENIK AKADEMSKI SLIKAR ANDREJ AJDIČ PONUJA v letu pomembnih partij- skih jubilejev in jubilejev predsednika Tita, povsod po domovini izkoriščajo to pri- ložnost, da bi se oddclžiili na simboličen način prebojem poti ZK in njenega predsed- nika. V nekaterih krajih so se odločili za postavitve spo- menikov, pa čeprav gre z^i kopije, v Celje pa je prinesel zamisel o postavitvi spomeni- ka samoupravljanju akadem- ski slikar Andrej Ajdič. To- rej bi postavili spomenik, ki bi simboliziral Titovo delo. Kaj je povedal avtor o svo- ji zamisli: »Ideja je nastala slučajno, ker že več let delam na te mo tiska, časopisa, ki je mo- čan medij po svetu. Kot gra- fik sem časopis tiskal in sem sčasoma prišel do ugotovitve, da je to predmet, ki ima tudi svojo prostornino in ne samo površino. Tako so nastale moje prve skulpture na te- mo časopisa, ob tem pa sem prišel na zamisel o spomeni- ku samoupravljanju. V bro- nu bd bila oblikovana prva Simioupravijalska listina, ki je simbol boljšega kosa kru- ha. V tej zamisli je upošte- van tudi kruh, čeprav mar- sikdo misli, da je to preveč materialistično, preveč banal- no. Sam mislim, da kruh sploh ni banalen, saj se vsi borimo za boljši kos, kruha. Spomenik naj bi bil lociran pred skupščino občine na tr- gu svobode. Z urejanjem okolja Narodnega doma, ki tudi sam dobiva svojo prvotno zunanjo podobo, je idejna za- snova spomenika vključena v ta kompleks pred Narodnim domom. Celje ima potrebo po neki dominalni skulpturi, ki naj bi predstavljal rezul- tate novejše dobe slovenske- ga naroda, torej povojne do- be, to pa je prav gotovo sa- moupravljanje. Skulptura bi bila postavlje- na na ploščad okrogle obli- ke. Ta krožna ploščad bi bi- la od tal malo dvignjena in bi se potem dvigala z vseh strani v nek kubus na kate- rem bi ta listina lebdela. Li- stina bi bila odprta, kot do- kument, da bi bilo besedilo, ki ga liistina vsebuje, tudi čitljivo. Velika bi bila prib- ližno dvajset kvadratnih met- rov. Sama ploščad bi meri- la 8 metrov v premeru in bi stala v osi glavnega vhoda v Narodni dom. Listina bi bila na traverzah, ki bi jih skrili. Listina bi bila tudi v barvi simbolizirana, saj bi bilo vznožje listine črno, pa rjavo in na vrhu svetleče. Vzgiba- nost listine naj bi simbolizi- rala polet ideje samoupravlja- i\ia med ljudmi.« Tako pravi avtor zamisli Andrej Ajdič, doma iz Laške- ga, pa že precej let deluje v Ljubljani in v tujini. Zami- sel je podana in iz nje je raz- vidno, da bo terjala tudi precej družbenih sredstev, saj ne gre samo za spomenik, gre tudi za ureditev okolice. Ta je že bila večkrat načrtovana, spomnimo se samo natečaja za postavitev spomenika Slav- ku šlandru. Zdaj je pred na- mi nova ideja. Celje se mo- ra izreči po normalni samo- upravni poti za ali proti. Na- glica bi samo škodovala, kaj- ti v tem primeru bi bilo og- rožena osnovna zakonitost sa- moupravljanja. Treba je re- snično in temeljito pretehtati realne možnosti in estetske ter funkcionalne kriterije, ki se ponujajo, oziroma so po- trebni pri vsakem še najmanj- šem postavljenem objektu v javnosti. Ob tem pa se seveda še ne- hote človeku zastavlja vpra- šanje, ali ne bi postavili naj- lepši spomenik samoupravlja- nju z boljšimi samoupravnimi odnosi, ki jih včasih tako po- grešamo pri našem vsakda- njem delu? '^-elje, odgovori! DRAGO MEDVED KONCERT PEVSKEGA Koncert moškega pev- skega zbora Svobode Zre- če je bil vedno doživetje ne samo za občinstvo, ampak tudi za pevce. Koncert je namreč ma- gistrata enoletnega napor- nega dela, ki naj dokaže, v koliko je zbor napredo- val, na katero stopnico se je povzpel. Nenehne vaje, priprave za tekmovanje v Mariboru, so omogočile, da se je ta 40članski zbor uvrstil med 20 najboljših slovenskih pevskih zborov. Prav ta uspeh je pripo- mogel, da je zreški zbor lansko leto gostoval v po- brateni občini Kosierič v Srbiji. Melodije sloven- skih pesmi, posebno one s Koroškega, od Žile in Podjune, so navdušile po- slušalce. Ko so zapeli svojo him- no »Zreški šmirarji«, je občinstvo v dvorani vsta- lo in pesem so morali še in še ponavljati. Zboro- vodja Franci Kovač po- sveča zboru vso pozor- nost, saj z njim dela me- todično in načrtno po naj- novejših dognanjih in psi- hološko glasbenih testih in ugotovitvah. Predsed- nik zbora Luban Lesko- var pa je živa vez med pevci in delovnim kolekti- vom Unior Zreče, ki nudi zboru finančno pomoč in ostale možnosti za redno udei stvovanje. Nedel j.ski samosi-ojni koncert je ob- segal narodne, ume+ne in borbene pesmi. KONRAD SODIN SVOBODA IN PŠC USPELA KONCERTA V CELJU Zares je treba priznati, da je Celje mesto lepega petja. Zbori prihajajo sem z dolo- čenim spoštovanjem, ker smo bojda zelo kritični. Festival je k temu nedvomno mnogo pripomogel, saj prihajajo zbori od vsepovsod in odha- jajo z najboljšimi vtisi, po- sebej z odličn:mi vtisi o le- pem petju. Pevskih zborov ni nikoli preveč, gledano s sta- lišča ljudske kulture, a v Ce- lju jih je razmeroma več kot v Ljubljani. Dosežki so več kot zadovoljivi, ponesli so na- šo pesem sirom domovine in preko njenih meja, vedno z zavidljivimi rezultati in to amaterski enako kot mladin- ski. Kvaliteta pa je največ odvisna od zborovodie: kjer je dober zborovodja, je dober zbor in obratno, kjer ni do- brega zborovodje, zbor ne uspeva. Ponoven dokaz za to trditev je bil koncert dveh zborov v sredo, 8. junija v Narodnem domu. Predstavila sta se moški zbor »Svoboda« in dekliški zbor Pedagoškega šolskega centra v Celju, oba pod umet- niškim vodstvom Vida Marce- na. Prvi je zapel 9 pesmi v nemalo presenečenje številne- ga občinstva. Kot bi se na- novo rodil! Petje je izhajalo iz dobrega piana, zlito in do- živeto. Dikcija in drugi ele- menti lepega petja so bili nazorno podani, seveda so bili prisotni še ostaniki po- prej snega ne dovolj sistema- tičnega dela, a v celoti obe- tavna struktura za kvalitetoo rast zbora. Uvodna Liparjeva »Partizanovo slovo« je šepa- la zlasti v fraziranju, ki je bilo razsekano, ne posebno zlito, a že v naslednjih sklad, bah je zbor vidno rastei. »Mi. traljeza^( ritmično precizna, dinamično odtehtana. V »Bo rib« vsi odtenki dinamike vključno lepega pianissima z zelo dobrim solistom. Potern tako dinamično dobro podan, Srebotnjakov »Nagelj« prav lopo grajen v oblikovanju fraz z dobro izgovorjavo, v pesmi »Samo en cvet« je bil prav posrečen unisono zače- tek v zlitosti glasov in men. kem podajanju. Osnove so torej pravilno zastavljene, pri naraščanju pa se plemenitost glasov porazgubi v rahlo hre- ščavost, prvi tenorji ponekod ostro izstopajo, a kričavostj ni in dinamična lestvica je vse hvale vredna. Skratka, zbor je prerojen in ima poga^ je, da postane v doglednera času izvrsten. Omeniti velja še zelo dobre soliste: Vlado Roje — tenor, Andrej Bremec — bariton in Jože Oštir —j bariton, vsi z dobrim mlado- stnim glasovnim materialom, Kori,stno bi bilo posredovati jim osnove solopetja, da bi bilo fraziranje bolj izrazito, zaokroženo, zbor pa bi pri- dobil budi na pestrosti. Dekliški zbor je dosegel na mladinskem festivalu zlato odličje. Na tem koncertu je svojo kvaliteto potrdil. »Ave regina« renesančnega mojstra Palestrine ni najbolje uspela: intonančne pomanjkljivosti, neenotnost glasov, prešibki alti itd. Zbor se je ujel v tretji, Simonitijevi »Dopolnil dan 'je bolečino«. Plemenit zvok, čiste višine so dajale skladbi tisto izraznost, ki je lastna izvrstnim pevskim ansamblom. Zahtevna Koda- lyjeva »Noč v gorah« je bila na festivalskem nivoju tako v pogledu dinamike kot m izrazu in gradaciji s kratkim zaključnim solom, zelo dob- rim. »Kurir« je bil najbrže prva izvedba, enoten, izred- no doživet s prepričljivim za- k'jučkom v pianissimu, a z nekoliko pomanjkljivo dikct jo v začetku pesmi. »Kcnjuh planino« v Gobce- vi verziji je uspla, zlasti po zaslugi muzikalne solistke Sonje Pavlic, ki razpolaga 2 lepim, zdravim sopranom. In tako je šlo naprej z občasni- imi rahlimi pomanjkljivost mi, a v celoti dinamično bo- gato, vcidno rnuzikalno poda- na, zvočno. Načeino bi tra ze še boilj izpel, intenzi\-nost gradnje stopnjeval, dikcijo še izpduil, a to so krute zahteve^ ki narekujejo diirigentu ir zboru vedno več vztrajnosti študijoznega intenzivnega de la. Po bogati obdaritvi s šop ki je Marčen dodal še tr pesmi, od katerih velja po sebe j oaneniiti makedonske »Brala Jana kapini« s svojirr živim ritmom in dinamične izraznostjo. Vid Marčen ;< razmeroma mlad zborovodja bogatih izkušenj mu še manj ka, odlikuje ga muzikalnost inteligenca, privrženost lepe mu zborovskemu petju in ve lika deilcvoljnost. On živi ; zborom takorekoč noč in dai in to je tisto, kar zbor obču ti ter mu vrača s predanost jo. Bistveno je namreč, da di hata zbor in umetniški vod ja enotno, da zbor sledi sve jemu dirigentu na najmanj ši gib. Pri šolskih zborih y močna fluktuacija neizbežni tako tudi pri dekliškem P.ŠC in zavoljo tega ni mogoč-« pričakovati izrazitega porastj pevske tehnike. A zanesljive smemo pričakovati, da b( umetniški vodja Marčen ra ste] z iakušnjami in predano stjo v prvovrstnega zbarovod jo. Za festivailsko Celje je u pomembmo, za prave ljubite I je petja raizv€SP'liif\;o. i EGON KUNE GOSTOVANJE AMATERJEV IZ PARACINA O PREDSTAVI FIGIEREDOVEGA TEKSTA O SOKRATU v soboto je na odru celj- skega gledališča gostovalo Mestno amatersko gledališče iz Paračina, ki je s tem go- stovanjem vrnilo obisk A. g. Železar iz štor, s katerim si izmenjujeta predstave že od leta 1972. Med gledališkima skupinama poteka od tedaj redna izmenjava predstav, ki je zaradi svoje izjemnosti vredna primerne pozornosti in podpore. Poleg medsebojne izmenjave strokovnih izku- šenj in globljega navezovanja prijateljskih stikov med gle- dališkima skupinama daje ta- ka izmenjava lahko tudi šir- še koristi. Predvsem je po- membna kot prispevek k bolj- šemu medsebojnemu poznava- nju med narodi in narodnost- mi Jugoslavije, saj je živih stikov med posameznimi kul- turami še vedno premalo. (Pod živimi st.iki razumem izmenjavo glasbenih in ples- nih ansamblov, gleda.liških predstav, literarnih večerov, ipd.) Takšno gostovanje pa je tudi redka priložnost, da vse številnejši priseljenci iz brat- skih republik lahko doživijo dosežke kulture v svojem je- ziku. Tradicionalno sodelova- nje med skupinama iz zemlje- pisno tako oddaljenih krajev pa bo potrebno v prihodnosti oplemenititi z novimi obli- kami, ki bodo začete stike ka- kovostno obogatile in že do- seženo nadgradile. Paračinski gledališčniki so se tokrat predstavili z upri- zoritvijo Zavajanja atenske mladine brazilskega avtorja Gilerma Figieredoja. Besedi- lo govori o sodnem procesu proti Sokratu, ki ga je aten- ska demokracija 399. pr. n. št. obsodila na smrt zara- di prot-n-eligioznega delovanja in zavajanja atenske mladine. Ob tem zgodovinskem dogod- ku izpostavlja avtor univerzal- no nasprotje med individualno vcsljo, katere utemeljitelj je b"'l Sokrat, in religioznimi, dr- žavnimi in družbenimi norma- mi, zaradi katerih je bil obso- jen na smrt. Gre skratka za še danes živo nasprotje med sle- po zvestobo kakršnimkoli dog- mam in samostojnim ustvar- jalno-kritičnim razmišljanjem in delovanjem. Nasprotje se sicer konča tragično za Sok- rata, a zmagovito za njegov etični individualizem, za m.o- ralo, ki je osvobojena vpliva religije in politike. Ob tem idejnem konfliktu, ki poteka v dvogovoru med sodniki in Sokratom (tu avtor upošteva značilnosti zname-nitega So- kratovega diialoga v obliki vprašanj in odgovorov, ki naj sogovornika pripeljejo do spo- znanja njegove zmote, a tu- di do novih spoznanj), na- niza avtor še nekaj retrospek- tlvnili prizorov, v katerih naznači Sokratovo mladost, njegov odnos do žene, lju- bezni, resnice, ipd. Režiser Momir Bradic je na tej osnovi ustvaril strogo stilizirano predstavo in s premišljenim izborom izraz- nih sredstev dosegel primer- no vzdušje. Na sceni Aleksan- dra Portnoja, ki upošteva grš- ko preprostost in likovno či- stost ter daje hkrati možnosti funkcionalnih scenskih spre- niC-mb, je ustvaril pregleden niz podob realnega in irealne- ga. Pri tem si je domiselno pomagal s proje-kcijo in igro senc v ozadju, s čimer je ustva- ril podobe po vzgledu starogr- škega važnega slikarstva. K slogOTOi celovitosti so prispe- vali svoje tudi ustrezni kostu- mi in izibor glasbenih odlom- kov. V igralskem ansamblu je levji delež opravil nosilec glavne vloge, mladi Tomica Džordževič, ki je nenavadno suvereno odigral izjemno za- htevno vlogo, od katere zavisi vtis celote. Transformacija v 50 let starejšega človeka, ki nam ga dooara tako v dikciji kot v gesti, kaže na izjemen talent tega mladega umetnika. Ostali igralci so imeli veliko manj ustvarjalnih možnosti, vseeno pa so te dovolj disci- plinirano realizirali. Gostje iz Paračina so se nam torej predstavili s sporo- čilno sodobnim delom in iz- vedbeno dognano uprizoritvi- jo, ki spretno združuje posa- mezne prvine v dovolj izrazit končni vtis. SLAVKO PEZDIR RAZSTAVA mmm LIKOVNIKOV V SLOV. KONJICAH -Na dan mladosti .so v Slov. Ko- njicah odprli razstavo likovnih del j)t'(ih mladih amaterjev, ki se poicg redne zaposlitve še iidej- slvu,iejo na likovnem področju. Svoja dela so razstavili Franc Ka- lej, Slavko Slapnik, Jariislav Gcrm, Milan Lamovcc in Milan K.infalt. Na tej res zanimivi raz- stavi pre^Iadujejo oljna platna, pa tudi iiifar/ije vzbujajo pozor- nost. Tu so še akv.ireli. sralike in lolojirafijo. Razstavljalci so večinoma delavci, zaposleni v ko- njiških podjetjih, zato je tudi izbor razstavljenih del prilagojen /ivljenjvkemu okolju. To je nji- hova druRa razstava, ki se razlikuje od prve v tem, da je pestrejša, bolj načrtna in idejno usmerjena. Izra/rno šteljo po strokovnem Izpopolii.jevanju so dolžne pod- preti Knldirne orsranizacije v kra- ju aH občini, saj so mladi li- kovniki vključeni v sekcijo likov- nih PbJikovalrev. Bodoča naloga je tudi vkJhičiti v organizirano delo vf-f. ki se z-.vnimajo za to zvrst am.Tf1ei-*ike!»2 kuKurneja udej- »Uovanja. SODIN KONRAD V Mestni galeriji v Ljubljani bo od 6. julija do konca meseca odprta razstava skupine slovenskih likovnih umetnikov pod skupnim naslovom Sodobni likovni tre- nutek. Posebna komisija je izbrala tudi akademskega kiparja Vasilija četkoviča iz Celja in je v ta namen ustvaril diie leseni plastiki, simbol prostorskega odnosa ter gibanja v tem prostoru. Foto: D. MEDVED 5t. 24 — 16. junija 1977 NOV! TEDNIK — stran 9 ZAVODNJEJ ČETRTA KOLONIJA MLADIH LIKOVNIKOV OBMOČJA Zveza prijatedjev itUadme že četrtič organizira likovno kolonijo mladih v Zavodnjah nad Šoštanjem, kjer je bil doma m hodil v šolo Ivan Napotnik, velikan v obliko- vanju lesa, slovenski kipar, ki ga po krivici še danes premalo poznamo. Vsako le- to se zbero v Zavodnjah učen- ci devetih šol iz velenjske občine pa tudi gostje. Letos so to učenci osnovne šole iz Prebolda in Celja iz osnov- ne šole Pranja Vrunča. Zve- za prijateljev mladine vsako leto pripravi raapis za ome- njeno srečanje, kjer mladi v sodelovanju s svojimi li- kovnimi pedagogi oblikujejo likovne stvaritve v lesu. Pri tem pomagajo tudii domačini, ki dejajo na valj o les in gozdni obrat v Šoštanju Glin —Nazarje. Vsako leto sode- luje v koloniji tudi kipar sa- mouk, tokrat Peter Jovanovič iz Gorenjske. Njihove plasti- ke ostajajo v Zavodnjah in tako bo nastala z leti zani- miva likovna galerija na pro- stem. S časom misUjo kolonijo y okvii-u Jugoslovanskih pio- nirskih iger tudi razširiti na vso Slovenijo. Etoslej tega ni- so storili zaradi tega, ker so se hoteli na osnovi izkušenj dokopati do temeljitega pr<^- rama dela. Tudi likovni peda- gogi si ob vsakoletnih sre- čanjih v Zavodnjah, pridobi- vajo potrebne izkušnje. Likovna dela, ki jih mladi ustvarijo v Zavodujali so vsa- ko leto razstavljena v osnov- ni šoli Karla Destovnika v Šoštanju pod skupnim ime- nom Likovni svet otrok. Sodelovanje mladih v kolo- niji v Zavodnjah je koristno z več vidikov. Ob tem, da se spoznavajo med seboj, se spoznavajo z novo tehniko de- la, povsem svojsko, zahtevno a tudi takšno, ki dopušča fantazijsko razvejane oblike, Id napeljuje po svoji naravni obliki in strukturi mladega ustvarjalca na določene za- konitosti itd. Razveseljivo je tudi to, da je likovna kolonija v Zavod- njah deiležna tudi širše druž- bene podpore v občini, saj jo financira občinska kultur- na skupnost, z razšiirtivijo programa dela pa pričakuje- jo pomoč tudi iz republike. DRAGO MEDVED DERSU UZALA Dersu Uzala je pra\-zuiprav filmska balacia, dovršen sj»j filmskega izraza — slike m besede, ban? in notranjega doživ- ljanja. Posnela ga je skupno sovjetska in japoa.ska kinema- tografija, mojstrsko pa ga. je zrežiral Akiro K.iirosawa. Sporo- čilo filma je prepro.sto — rešitev za človeka, njegove najglobje vrednosti in človečnost je le v naravi, v liarmoničnem sožitju, miru, preprostosti in popolnem zlitju s prirodo. Oficir Alekse- jev sreča v sibirskih tajgah lovca Dersu Uzalo, ki v prostranili gozdovli\ živi sam, srečen, dober, človeški. Skleneta prijatelj- stvo in Dersu zna prikazati Alelcsejevu vso moč prirotle, njeno pomirjujočo tihoto in čai-e, tako različne od hrupa in zmot civilizacije, njenili vojn in nenehnili sporov. I/Ovec jo uteleše- nje člo^-eskih vrednot, zato ga želi Aleksejev ob sebi. Popelje ga v m.esto, kjer bi skupaj živela. A korak v civilizacijo je bersujev propad. Kot izruvano drevo ostane brez svojih kore- nin in njegov propad je boleče neizogiben . . . Čeprav je film dolg, morda t .nekaterili delih celo monoton, je tako dovršeno pomirjajoč in nudi t^aliko užitJcov, da gle- dalca iz temne dvorane preseli naravnost na mesto dogajanja, vzbudi mu hrepenjenje po ne.s.končni lepoti narave, pc svetu, kakršen je bil, pa ga danes ni več, saj ga je na svojem neza- držnem pohodu uničila civilizacija. To film jasno pove že v uvodu, ko se pripovednik po dolgih letih vrne na m/"sto, kjer je Sijcznal Dersuja in ko v prej tako tih^m in mirr.cm gozdu pojejo ž.age. Dersu Uzala je iilmsiti\ mojstrovina, ki jo upravičeno krasi ameriški oskar za najboljši tuji film v letu 197,5. BIl.\NKO STAMEJČIC 20. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPINi OB PREDSTAVI BURNSOVfH VESELIH BERAČEV Na jubilejnem zaključnem srečanju amaterskih gledaliiš- kih skupin Slovenije v Tr- bovljah so se prejšnjo sre- do predstavili člani Prosvet- nega društva šm_artno ob Pa- ki, Ici so uprizorili Burnsovo pesnitev Veseli berači v pri- redbi in režiji Bogomira Ve- rasa. Burnsova pesnitev Veseli berači (iz leta 1?8,5) nudi skupini dovolj možnosti za razposajeno, radoživo in pol- nokrvno predstavo, kakršnih na slo^^ensldh odrih ni veli- ko. V pesnitvi nam Bums predstavlja stalne goste revne podeželske krčme, ljudi obeh spolov, ki sodijo na socialno dno in so bolj aH manj skre- gani z zakonom, čeprav ni- majo no^bene dmžbene moči, saj so takorekoč brez imetja, pa so vendar svobodni m že- ljni preprostega, pijače in lju- bezni polnega življenja. Opre- delitev za svobodno življenje, brez vpletanja v mreže me- ščanske dvojne morale in brez želje po brezobzirnem vzpe- njanju po dražbeni lestvici, se najbolj jasno pokaže v za- ključni arijii Ljubezen in svo- boda z refrenom: »Vrag naj jaše bogataše, svoboda je sve- ta stvari Le za mevže so pala- če, cei-kve, da jih gleda far!« Nostalgija po preprostem in svobodnem življenju, ki je prisotna tudi v ljudeh našega časa, je gotovo primeren te- melj komunikati.raosti te up- rizoritve. Izvajalcem in gle- dalcem pomeni zato Burnsova poezija in njeno nedvoumno sporočilo prijeten beg v svet elementarne in polnokrvne svobode, beg iz nenehnega pe- hanja za materialnimi dobri- nami tn iz ujetosti v vsako- dnevne družbene norme. Na teh osnovah je omogočena ve- lika angažiranost igralcev, ki skozi interpretacijo Bumsove- ga besedila laliko izrazijo tu- di del sebe in naše sodobnos- Uprizoritvi velja očitati vse- binsko in izvedbeno nepotre- ben »predtakt« s pesnitvijo Dva i>3a, ki se nikakor ne zlije v celoto in zato škoduje učinkovitosti samih Veselih beračev, šele v gostilni Cma mačka se namreč začne prist- no odrsko dogajanje, ki mu je režiser Bogomir Veras us- pel pričarati dovolj izrazite- ga pivskega vzdušja in drama- tične dinamike, ki izhaja iz skrbno uprizorjenih odnosov med osebami. Posebno posre- čena je uvedba radovedne po- deželske svetohlinke, ki s svo- jo radovednostjo in moralno vzvišenostjo nad dogajanjem v krčmi primerno za5toi>a gledalce tn jih vpelje v svet osvobojene radoživosti. Na začetku deluje ta kot izrazito pa.sivno na.sprotje razuzdani radoživosti, kot vzvišena opa- zovalka, ki pa jo svet prvin- ske svobode vse močneje ma- mi, dokler man^ifestativno ne prestopi na strani tistih, ki jim je življenje samo dovolj pomembna vrednota. Na ustrezni sceni in v us- treznih kostumih uspeva ig- ralcem ustvarjati primemo radoživo pivsko razpoloženje, iz katerega izhajajo posamez- ne izrazite interpretacije ži- vi jonskih izpovedi (Veselega vojaka, Soldaške ljubice. Po- klicnega bedaka. Vdove, itd.). U.strezen je tudi glasbeno-pev- slri delež predstave, ki veliko prispeva k doživljajski celo- vitosti uprizoritve. Med po- manjklj.ivosti smemo šteti, po- leg spornega »predtakta«: ne- izenačen tempo, ki včasih nevarno zastane in se premalo stopnjuje; redke trenutke, v katerih se burkaška razuzda- nost prevesi čez rob primer- nega; in zaldjučni prizor (od- hod iz gostilne', ki sledi lo- gičnemu zaključku in je tOt radi neizdelanosti malce pre- dolg. V celoti je predstava dovolj zanimiva in tekoča ter sporo- čilno sodobna. Posebno vred- nost pa ji daje za slovenske razmere prav izjemna radoži- vost, ki seva tako iz celote, kakor tudi iz mnogih prepri- čljivo izdelanih detajlov. SLAVKO PEZDIR' LAŠKO POSTANE iESTO 1. novembra 1918 so se zbrali v župnijski dvora- ni v Laškem Slovenci iz trga tn okolice in izvolili »Krajevni odbor Narodne- ga sveta v Laškem«. Nače- Toval mu je dr. Kruljc, la- ški deklin, člani pa so bili dr. Kolšek, Konrad Els- bacher, Blaž Zupanc_ Ivan Cetina, Karel C^selreiter, Štefan Jarec, Emil pie3k(3- vič in Anton Zdolžek. »Markt Tiiffer« je bil se- veda preimenovan in so mu v tistem času rekli »Laški trg«. V Laškem so ustanovili tudi narodno stražo pod vodstvom oficirjev doma. činov Maksa wad:erja m Franca Perenčaka. Januarja, leta 1919 .ie prišel v Laško tudi del varaždinskega pešix)lka m za teden dni zasedlo Laš- ko, šele tokrat se je po- svetilo tudi nemščurskim glavam, da je avstroogrsl^e dokončno konec in s hiš so zavihrale slovenske na- rodne zastave. še pred dvema desetlet- jema je v Laškem za Slo- vence glasovalo le peščica zavednih meščanov, kaic- šnih pet šest, vse ostalo se je štelo za nem.ščursko. In iz tistega časa še po- sebna zanimivost. Vojak Jožo Rabatič iz prej urne- njenega polka je nenado- ma umrl in grob na laš- škem pokopališču, označen tudi z nje.govim imenom, so po drugi vojni »spre- menili« v grob neznane- mu vojaku iz prve vojne. Vojak iz prve vojne je bil, ni pa bil neznan in ni umrl med vojno ampak po njej. Kot povsod, tako je tu- di v Laškem meščanska demokracija razvnela strankarske boje. Laški trg je bil spremenjen in se je na kratko imenoval samo Laško. Zanimivi so podatki o prvih volitvah, ki so bile po 1. svetovni vojni in si- cer v ustavodajno skupš. čino 20. XI. 1920. Slovens. ka ljudska stranka je do- bila 205 glasov, Narodno- socialLstična 10, Jugoslo- vanska demokratska stranka 78, Jug. socialno cteniokratska stranica 2)0 g.asov. Samostojna kme- tijska stranka 6, Komuni- stična stranka Jugoslavije (KPJ) pa 28 glasov . če so se v Avstroogrski vse družbene institucija, kot so društva, hranilnica, bile za Slovence posebej in za Nemce tudi posebej, se je zdaj v strankarskecn preverjanju rodila enake dvojnost. Liberalci so us- tanovili »Sokola«, klerikal. C' »Orla« obojni so imeli svoje hrani niče_ svoje društvene prostore. Dvoj. nosti ni bilo v šoli in ga- silskem društvu, kjer pa se je znotraj bil boj za vo- dilno vlogo v društ\Ti. Laško je kot sodni okraj pripadalo celjskemu poli- tičnemu okraju in je leta 1924 dobilo okrajno gla- varstvo. Po razdelitvi na mariborsko in ljubljan- sko oblast pa je laški ok- raj (po vidovdanski usta- vi) pripadal ljubljanskemu področju. V ilustracijo današnjem negodovanju okoli zdrav- stvene službe je imelo La- ško takrat za ves okoliš le enega zdravnika, dr. Anto- na čedeta, ki se je ukvar- jal še z zdraviliškimi go- sti imel hude epidemije na skrbi kot so bile črne ko- ze, trebušni tifus in griže. V letu 1927, ko je potex- io 700 let, odkar je bilo Laško prvič omenjeno kot ti-g je laški župan dr. Roš predlagal, da bi Laško po. stalo mesto. Res je kralj Aleksander I. dne 17. juhja 1S27 podpisal ukaz, s ka- terim se trg Laško pro- glaša za mesto. Da bi bilo mesto vredno svojega naslova so takrat začeli izvajati razna javna d?la. Vodovod je bil ena velikih akcij, saj se je La- ške z vodo iz Rimskih To- plic otreslo vodnjakov, če- stih virov okužb. Druga ve- lika zadeva je bila asfalti- ranje glavne ulice, kar je bilo takrat v državi red- kost. In iz tistega časa je tudi sedanji, hudo obre- menjeni in problematični laški most, svoje dni naj- lepši nad tokom Savinje. ODMEV NA ZAKAJ TAKO? V avezi s kritikami v lokalnem časopisu, ki se nanašajo na odnos osebja očesnega oddelka do bol- nikov Va« obveščam, da sem sklical sestanek de- lovnih ljudi naše enote, na katerem smo ugotovili sledeče zaključke, ki Vam jih posredujem: Tov. Z. S. je želel naba- viti očala, čeprav očala za starovidne prvenstveno naročamo v popoldanske ordinacije. Nekako mu je uspelo priti do številke 24, ki pride normalno na vrsto okrog 13. ure, zato je izjava vratarja pri dvi- galu, da bo pregledan ob 11. uri, neodgovorna in nemerodajna. Ce bi Z. S. počakal do 13. ure, bi bil pregledan, čeprav mimo rednega vrstnega reda. Ker pa je demonstrativno zahteval nazaj zdravstve- no knjižico, ni seveda opravil ničesar. Sestra v ambulanti kliče po številč- nem vrstnem redu z izje- mo šolarjev, katerim da- mo prednost, da ne izo- stanejo preveč časa od pouka. Tov. Z. S. si je torej sam določil datum in uro okulističnega pregle- da. Morda mu ni znano, da so v Celju le trije spe- cialisti, ki so lani opravih preko 30.000 pregledov, če- prav bi Jih v normalnih pogojih v rednem delov- nem času lahko opravili le 10.000? Ravno zato, da upravičenci do optičnih pripomočkov ne bi tratili časa, jih naročamo v po- poldanskem času. Le na ta način je možno obdr- žati čakalno dobo v ra- zumnih mejah 2 mesecev. Ker se Z. S. ni držal usta- ljenega reda, ampak je ho- tel mimo njega uveljavlja- ti svoje pravice, je ostal praznih rok, vendar brez krivde zdravstvenega oseb- ja. Tov. Z. S. osebno napa- da v članku Miro Iskrač, ki je oddelčni administra- tor in ki 28. aprila ni imela niti z njim, niti z ostalimi bolniki tistega dne nobenega opravka, sti- ka. Spor med tov. Z. S. se je namreč zgodil s sestro Vilmo Stropnik. Kritika javnega delavca za nekaj, kar ni naredil, se imenuje kleveta, za katero se tudi kazensko odgovarja! Me- nimo, da je bila dolžnost prizadetega tov. Z. S., da bi se natančneje pozani- mal in obvestil nadrejene osebe o incidentu, preden se je odločil, da nas napa- de v javnih občilih. Spre- jemamo kritiko, vndar konstruktivno! Zaključno še to: k nam prihajajo bolniki iz Ljub- ljane, Radovljice, Kranja, Murske Sobote itd. Če bi bilo osebje očesnega od- delka Splošne bolnišnice v^Celju do bolnikov zares tako nepozorno, arogant- iTiO in cinično, kot nas poskuša žigosati tov. Z. S. v svojem članku »Zakaj tako?«, verjetno ti bolniki ne bi hodili k nam na zdravljenje. Zakaj torej t^ko? Predstojnik oddelka prim.dr. S. JURKO KRAJEVNI PRAZHIK GOTOVEU Prvič v zgodovini praznujejo Gotoveljčani svoj krajerai praznik. Proslave in svečanosti se bodo vrstile ves teden od 19. do 26. junija, osrednja slovesnost pa bo 22. junija pri Joštovi zidanici v Gradišču nad Gotovljami. Na ta dan je mmreč okrožni komite KP za Celje, ki ga je vodil Franjo Vrunč sklenil, da prestavi svoj sedež iz Joštovega mlina v Medlogu v Gotovlje. Zaradi velike oddaljenosti zidanice pa .so organizirali tudi javko v sedanji osnovni šoli. Na proslavljanje so se dolgo tn temeljito pripravili. Se- Sitavili so poseben odbor, ki so ga sestavljali predstavniki vseh društev in družbenopolitičnih organizacij v kraju, ak- cije pa je usklajevala kraje\'na skupnost. Ob tej priložno- sti so se končno odločili urediti okolico spomenika NOB, ki je vrsto let kazila podobo vasi. Okoli spom^- 'za pravkar urejajo zelenice in poti, središče vasi pa boao a.-^faltiraili. Za to potreben denar so prisi^evali krajani, del pa seveda kra.jevna skupnost. Celotno središče vasi je dobilo tudi kanalizacijo. KRISTTJ.AN MARKOVIČ mmiK: USPELA REVIJA Prostovoljno gasilsko društvo Vojnik je pripravilo :;eiO uspešno III. revijo narodno-zabavndh ansamblov. Tako je v soboto zvečer na prijetnem prostoru pred gasilskim domom dolgo v noč odmevala prijetna domača glasba, katero imajo ljudje še vedno radi, saj so to potrdili tudi z obiskom. Prostor, kjer je bila revija, je bil namreč popolnoma poln. Za uvod so se predstavili domači pevci, člani moškega pevskega zbora »France Prešern« pod vodstvom Toneta Volacka. Med ansambli pa so nastopili Komet iz Zreč, Fantje štirih vasi. Trio Franca Podvratnika, brata Zeme, Savinjski kvintet, bratje Sentočnik iz Socke, Celjski instru- mentalni kvintet, kvartet Frankolovčani, Veseli Libojčani in domači trio Francija Zcmeta s kvartetoin Fantje iz Celja. Program je bil pester, vendar bo treba v bodoče napraviti določene korekture, da bo prireditev še na boljši kvalitetni ravni, saj to navsezadnje obiskovalci tudi pričakujejo. Tre- tja revija v Vojniku je še enkrat potrdila, da je zanimanje za nai-odno pesem, zato je treba takšne oblike sodelovanja in nastopanja gojiti ter utrje\-ati. Lep primer jf tudi utrdi- tev sodelovanja med domačim PGD Vojnik in Svobodo iz Liboj. do katerega je prišlo prav na tej reviji. Pokrovitelj III. revije je bilo Gostinsko podjetje Celje, TOZD Oj^-irica. ANDRAŽ NAO POLZELO: REFERENDUM USPEL Minulo nedeljo so se občani Krajevne skupnosti Andraž nad Polzelo odločali o krajevnem samoprispevku za izgr,^d- njo krajevnih cest. Čeprav je bila udeležba na voliščih 79 odstotna, se je za plačevanje samoprispevka oalocilo 68,5 odstotka občanov. Samoprispe\^ek bodo plačevali pet let, zbrali pa bodo SOO tisoč din. S tem denarjem nameravajo v naslednjih petih letih asfaltirati okoli 5 km krajevTiih cest. Leta 1977 bodo asfaltirali cesto v zaselek Hotunje, i978 na Lovce, 1979 del Dobriča, ki še nima asfaltne prevleke, 1980 v Jajce in 1981 leta v Sevčnik. Stopnje po katerih bodo plačevali pa so naslednje: zapo- sleni bodo plačevali 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, kmetje 10 odstotkov od katastrskega dohodka (od poseka- nega lesa se ne upošteva), obrtniki 1,5 odstotka od dohod- ka in upokojenci 1 odstotek, če mesečna jK>kf>jnina zna.ša več kot, 2 tisoč din. SMIHEL: GLASBENI POSVET Cklbor za glasbeno dejavnost pri zvezi kulturnih orga- nizacij Slovenije prireja v so]x>to v ftmilielu nad Mozirjem posvet o poteku in dosežkih letošnjega 12. mladinskega pev- skega festiva.la v Celju. Po uvodnem .govoru predsednika ZKO Slovenije Jožeta Humra, bo o idejno po^litičnem vred- notenju festivala govoril Emil Roje. Organizacijsko poročilo bo podal Jurče Vreze, Egon Kunej pa bo podal kritično analizo sodelujočih na festiv^alu. Sledila bosta dva referata in sicer bosta Branko Rajšter in Marjan Gabrijelčič govori- la o vsebinskih smernicah festivala v bodoče, torej o vse- binski in programski politiki. Na posvetu bodo sodelovali člani zveane in mednarodne glasbene žirije, predstavniki festivala, preds-tavniki zavoda za šolstvo SRS ter zboro- vodje. D. M. PBEBOLD; OBlE^TACfJSKA LIGA Po programu žalske občiaiske lige v planinski orientaciji je bilo minulo nedeljo že tretje orientacijsko tekmo- vanje, ki ga je tudi tokrat organiziral meddruštveni odbor savinjskih planin- skih društev pod pokroviteljstvom ob- činske telesnokulturne skupnosti. Letos so prvo takšno tekmovanje pripravili planinci iz Polzele, drugo planinci iz Žalca, zadnje, tretje, pa planinci iz Prebolda. Na startu pri osnoTOi šoli v Pre- boldu je bilo veliko ekip, največ pio- nirskih. Vsi tekmovalci so morali pre- magati pot do planinskega doma v Marija Reki, ki pa je bila glede na starostne skupine udeležencev različna. Med šestnajstimi ekipami pionir- jev so prvi dve mesti zasedli planinci j a Prebolda, tretje pa pionirji iz Za- bukovice. Enak vrstni red je bil tudi pri planincih. Pri članih so zmagali preboldski planinci pred eki:po Jamar- skega kluba Črni galeb in planinci iz Zabukovice. V skupnem seštevku točk vodijo jamarji iz Prebolda. DARKO NARAGLAV KOZJE: KOLESARSKI IZPITI Na osnovni šoli Kozje imamo pro- metni krožek. V njem smo se pri- pravljali skozi vse leto na kolesarske izpite. že na teoretičnem delu je padlo nekaj učencev, potem pa je bila še praktična vožnja. Naslednji dan smo zvedeli, da je iZ(Pit uspešno opravilo sedemnajst učencev. Tisti pa, ki ga niso opravili, bodo lahko pokazali svoje znanje o prometnih predpisih čez teden dni na dnigl progi v Kozjem. DEJAN KRESNIK LAŠKO: OifSK V VOJAŠKI OflVillAZtJI Komisija za pridobivanje in vklju- čevanje mladine v vojaške šole je or- ganizirala strokovno ekskurzijo za še- stošolce in sedmošolce v Ljubljano. Lani je OK ZSMS Laško zasedla 3. mesto v tekmovanju za Odličje 22. de- cember v Sloveniji in nagradno poto- vanje v Zagreb preusmerila v Ljub- ljano. Iz vseh treh ce:itralnih osnovnih šol si je 60 učenk in učencev ogledalo najprej kasarno in se pogovarjalo z vojaki in predstavniki iz lete, nato pa še obiskalo vojaško gimnazijo »Stane Rozman« v Ljubljani. Navdušenje obiskovalcev, ki so si ogledali najmodernejše urejeno šolo, je bilo nepopisno. Najbrž bi n^oraii ob prihodnjih ekskurzijah povabiti še starše otrok, ki so zainteresirani za izobraževanje na vojaških - šolah. F. LAPORNIK UPOKOJENCI NA OBISKU Minuli petek so se spet zbrali v HP Pivovarne Laško upokojenci te delov- ne organizacije. Presenetila jih je opremljenost no- ve polnilne linije na nekdanjih trav- natih površinah nogometnega igrišča. Ti prostori so sedaj urejeni in opre- mljeni s celotnim strojnim parkom polnilnih linij zia steklenice in kovin- ske sode. Presenetila jih je tudi opre- ma v kleteh in vsako primerjanje z nekdaj težkimi delovnimi stroji, vlago in mrazom bi bilo težko. Tudi za de- lavca, ki je zapustil delovno organi- zacijo pred morda dvemi leti, je bil og^led nekaj posebnega. F. LAPORNIK V LASKI OBČINI UČENCI RADI BEREJO Dne 9. junija so na Aškerčevem do- mu pri Rimskih Toplicah podelili bral- ne značke učencem vseh osnovnih šol laške občine. Da so tam res pridni bralci, priča podatek, da je bralno značko prejelo kar 751 učencev, od tega iz osnovne šole Laško in njenih podružnic 361, iz Radeč 242 in iz Rim- skih Toplic 14S. Seveda niso mogli priti po značke vsi učenci, ampak so se zbrali le predstavniki razredov iz vse občine. Na Aškerčevini so pripravili učenci prijeten kulturni program s folkloro, recitacijami in pf-tjem. Med mnogimi ■ ter redkimi gosti pa jor Anton Aškerc, pe- jjia za nadaljnje delo je-odločitev laške šole, uspešni bralci vsako pO nagrado. JOŽE LIPNTK ELA: DOM lANCEV BREZ (ODE ga torka dalje pa vse 5lega tedna so bili v jcev na Polzeli brez , je povzročilo precej jrali celo perilo voziti lin. Zanimivo bi bilo rodstvo doma, v kate- ) oskrbovancev, o \em, iDjkalo, ni nihče obve- bili brez nje tudi sta- ježečih stanovanjih na )] dneh nastali proble- lanjkanjem pitne vode jasno. J. V. 10 OB PAKI: OVSKI DOM I »Oljkami v šmartnem ila šolsko poslopje v šoli že nekaj let ni loslopje začelo propa- nili zaradi premajhne- , Lovska družina bo ila in jo spremenila v ;. Da bo v njem tudi 11 treba posebej ome- ».'■neje znova odprli dbi sklenjeno, da jo liti prvotnemu name- rav! ZOR.KO KOTNIK ;eutev ifakturno trgovino so z dosedanjih v lastne teh prostorov je bila di zunanji videz nove kupen in bo prav go- »rivabljal več kupcev, bira blaga poslej večja ZOR KO KOTNIK rCE: MLADI ELALI učencev osnovne šole iulo soboto imelo ve- jo, čistili so breg Sa- do .Šempetra. Akcije Idi učitelji. T. TAVČAR iENTJOBJA ievi strani ceste proti o pred nedavnim as- napeljali telefonsko alci soseske so za ta iko prizadetost in O "/o sredstev za iz- I- Gradbeni odbor je *voje delo, prav zato hitro opravljena. Po- e prispevala KS Šen- razširjena je bila ^leka na cesti od Bo- po kateri poteka ceste Slovenike vse E. R. ★ e, ki spada v KS — so se vaščani lotili Od odcepa pod krne- li v dolžini približjio vaščanov se je dogo- dobršen del opravah ° razmerje med nji- sred^vi in sredstvi Traso ce.ste so ti»li ne bo treba z-graditi Sezovski potok. in okolice so se j je par štorkelj pri- ^tavbe kmetijske šole ^ katerem samica že-, ^^j posebnost, saj se ^ nikoU niso stalno ljudmi se rahlo Sii-- '^fjetno tudi vplivalo ^- E. R. . v PASJIH DNEH ZA ZIMO Smučarski klub Brashnče jc minulo soboto pripravil delovno akcijo pri gratlinj« nove 70-melrske smučarske skakalnice. Vabilu za akcijo so se odzvali tudi mladinci iz 4gro- teluiike Ljubljana, Tovarne nogavic Polzela, Tekstilne tovarne Prebold in domačini. Skiip- tho je delalo 45 mladincev in to na zaletišču in na mostu skakalnice. Po usjieišni sobotni akciji HO se mladi dogovorili, da se v ssoboto zopet vidijo. Na sliki: skiiipina mladinceo' na delovni akci^. Tekst in foto: T. Tavčar PO TEKMI LOTO : STOP ŽOGOBRCARSKA PREDSTAVA JE NAVDUŠILA Za konec pa še prijateljski skupinski posnetek. Nekateri na sliki od leve proti desni: ureitiiik .Stopa Edi Hraii.skj, peli pravdač Lado .lakše. zraven pred.scclnik skiip.ščine občine Velenje Nest! Žgank, deveti slavni konjenik (zdaj začasni nogometaš) iMiro Cerar, trina.jsti ndlični vratar Janez .skof, za njim Dare Hering in Boris Gavazza. potem Janko Ropret, dvaindvajseti Ivo Mojaer, ob nJem ,Tanez Hočevar-Rifle pa Alfi Nipič in Edvin Fliser, pred .'Mojzerjein še šiportni no\inar Tugo Klasinc in še bolj pod njim te!e\izijski napovedova- lec Had« Casl ... Iz naše redakci.je pa ni nihče na>*topiI. ker imamo premalo »zveneča«^ imena ... Foto: r.ojze Ojsleršek) Ženski spol močnejši od moškega, bi lahko zapisali za prijateljsko noig^ianetno tekmo med žensko eki.po LO. TO ter skupino, ki jo je se- stavil STOP. Vendaa- ta pre- moč je sriDio malenkostna in nekateri iz poraženega tabo- ra celo pravijo, da bi sicer lahko z^nagali, vendar so po stari slovenski šegi bili raje dobri kavalirji (kasneje so nekateri bili tudi kravalarji, upravičeno!). Iz zmatgovalne- ga tabora pa smo izbr.skali zanesljive izjave, da bi lahko »višje zmagale, samo so bili fantje v nasprotni ekipi tako fejst, da si tega niso zaslu- žili«. Kakorkoli že, v soboto po. poldne je bilo na staidionu ob velenjskem jeze™ tako, kot da bi igrali dve ekipi v prvi zvezni ligi, saj se ;e na prijemi šou partiji zbralo kair .35(K) gledalcev, ki so bili s predstavo zadovoljni. IIu- dfmiušneži so rekli, da bi morali tudi v našo prvo zvez/no ligo med ekipe' uvr- stili po vsaj enega igralca jiz igralskih vrst (gledališče, film itd.), saj bi imeli vs.aj kaj videti . . . Naši »ta pravi<; nogometaši so sicer tudd »igralci«, ve^idar se jim ne moreš kaj dosti smejati, če pa se jim že, se kislo . . . No, tem igralcem ob velenjskem 'ezeru na so se lahko nasme- sjala od srca in še kakšno dobro nogometno poteao »za poobedek« so videli. Oljub- Ijeni začetni udarec ni izve- del predsednik Izvršnega sveta občine Velenje ing. Fra. njo Kljun, ker je odpotoval v Nemčijo. Pa menda ne na pregovore o nastopanju za njihovo profesionalno ligo . . . Tekma Je sicer s tem izgu- bila na svoji uradnosti, ne pa tudi kasnejši privIa:;no- sti. Dekleta so dobro »ba- rantala« z žogo, riaši pa so jih hoteli s hitrimi menja- vami zbegati. Menjave- pa so bile plod pomanjkainja kon- dicije, velike vročine in — žeje! No, kljub temu se je vse dobro končalo in mar- sikdo ie rekel, kako bi bravur med tremi »štangami«.' V ekipi je bilo precej pevcev (Mojzer, Fhser, Nipič, Ropret, Koren, Bončina), ki so s tretjem ]x>- skušali »zapeljati« nasprotni- ce, da bi potem lahko so- igralci dali gol. V začetku je ta sistem še nekako dr- žal, potem pa so ga na- sprotnice odkrile in so rek- le, "naj raje to delajo po teik- mi... Oni, ki se učijo vloge, so poskušali z recitiranjem i-om antičnih st.ihov, učinek pa je bil isti, kot pri pr- vih . .. Dekleta so namreč \'So stvar vzela zelo zares, saj se jim je nenazadnje šlo tudi za ugled (ena najbolj- ših ekip v Jugoslaviji)! Prav. dač je bil bivši mednarodni sodnik Lado Jakše, ki ni po- znal milosti, kar je za tako pomembno srečanje tudi prav, kajti v obratnem pri- meru bi se lahko srečanje »izrodilo«. Med tekmo so imeli največ dela tisti, ki so odpirali steklenice, saj so Stopovci bili po nekaj kora- kih na zeleni površiTii kot posušene gobe ... Tekmo so odločile enajst- metrovke, kjer so več pri- sebnosti za reševanje težav- nega položaja p>ka.zale izku- šenejše gostje. Fantje ]>a so .se izgovarjali, da niso imeli ustreznih skupnih nekajte- denskih priprav, da so ne- kajkrat zamenjali trenerja, da še dolgo ne igrajo sku- paj in so neuigrani, skratka našli so cel spet opravičlji- vih vzrokov, med katerimi so bili tudi nizki honorarji . . . Kakorkoli že, 3500 gledalcev je resnično preživelo lepo sobotno popoldne v tekmi, ki je zaradi zasedl>e navdu- šila. Brez dvoma bi takšnih srečanj moralo biti .še več. TONE VRABL MAtiA ANKETA PRVO RAZPOTJE •o dnevu šotle v Rimskih Topli--;ah so razdelili pai- . ija najboljšim pri učenju in izvenšolskih dejavno- stih. Letos bera odličnjakov absolventov ni bila velika kot prej.šnja leta. Ta, čast, da je bila vseh osem let odlična, je pripadla Iieni Martinškovi. Pred prireditvijo, ki so jo pripravili učenci pod vodstvom svojih mentorjev, je stekal klepet z nekate- rimi, ki so se zna*:li na prvem razpotju. Kam? -MILAN CVEK. Dosegel je dober uspeh. Navdušil se je za strojništvo, zato bo šel na srednjo tehnič- no šolo v Celje in monia pozneje tudi naprej na vis jo. Milanov oče je rudar in. je gotovo vesel, da bo sin segel po lažjem kom kruha. Za tehniko se le Milan odločil sam. Ve<«eli ga pač , . . Ne ve, aJi bo dobil štipendijo. DARINKA CVEK. Z Mi- lanom je v sorodstvu, si- cer pa odličnjakinja. Od- kar je stopila v šolo in zaverovano poslušala tova- rišice, ve, da bo učiteljica. Zato se je odločila,, da bo šla na pedagoško gimna- zijo in se bo kasneje od- ločila za višjo pedagoško, da bi bila predmetna uči- teljica, štipendijo bi po- trebovala . MIHAELA BRLEČ je prav dobra, sicer pa nasa »stara« znanka. Pogosto se je oglasila z dopisi tudi v Nevem tedniku. Je ze nekaj let aktivna čJan-ca novinarskega krožka. Mi- haela tudi ne pomišlja. Vpisala se bo na gimna- zijo, pozneje pa na fa- kulteto za novinarstvo. Pri njih imajo pet otrok, za- to se štipendije ne bi bra- nili. BOJAN DJSTRŠEK je prav dober. Vpisal se bo na ekonomsko srednjo šo- lo. Razlogov za to ima več. Pravi, da nima kake- ga izrazitega talenta. Da mu je delo, ki ga obsega poklic; ekonomskega tehni- ka, všeč, da ga nekoliko pozna. Da bi lahko dobil delo bliže doma, tudi to je navedel za razlog svo- je odločitve. Pač prakti- čen fant. ANICA STOPINŠEK, do-- bra učenka, se je odločila za poklic medicinske se- stre. Njen sorodnik dela v tem poklicu, no, pa tudi sicer ji je bil ta poklic vselej všeč. Ko }X) kon- čala medicinsko šolo, bi se rada posvetila negi otTOk, bodisi v bolnišnici, bodisi kot patronažna se- stra. Od kod ta smrsel.' Pet bratov in sester loia in je mlajšim že bila ne- govalka. Na prireditvi smo zvedeli kaj vse so na tej šoli na- redili. Navdušeno sta bila pozdravlejna tudi operni pe- vec LADKO KOROŠEC in pisateljica PAVI,A ROVANO- VA. In še razstavo svojih izdelkof, od risb. ročnih del do strojčkov so nam pokazali. Naših pet sogovor- nikov in njihovi vrstniki iz osme se bodo razkropili. Življenju naproti. J. Kr. 12. stran — NOVI TEDNIK Št.24 —16. junija 1977 KMET KARL JUHART TUOi DELEGAT V REPUBUSKf SKUPSCSNI čeprav ae je rodil kot sin mizarja in se je pozneje te- ga poklica tudi sam- izučil, je Karla Juharta kmečko delo vedno veselilo. Prilož. nost se mu je ponudila ta- krat, ko mu mizarsko delo ni nosilo niti toliko zasluž- ka, kolikor ga je rabila nje- gova družina za normalno prehrano. Tako se je odlo- čil, da bo postal kmet. Ku- pil si je m.ajhno hišico in nekaj zemlje v Tepanju ter s pridnimi rokami postavil hlev, vanj pa de^et glav ži- vine. Posta! je kmet. »V začetku je bilo težko,« pripoveduje Kari Juhart. »Nisem imel nobenih stro- jev, za vsako delo sem mo- ral, poprijeti z golimi roka- mi. Seveda pa mi delo, če. prav je bilo zelo trdo. ni prineslo željenega zaslužka. Tako nekako je bilo do le- ta 1972, ko Je prišel moj mlajši sin od vojakov . . .« Juliartov oče je tedaj ^>o- sedel za mizo svojo ženo, mlajšega sina in snaho ter zahteval, naj se skupaj z njim odločijo, kako in kaj bodo delali v bodoče. Pred- vsem je želel sinovo odloči- tev o tem, ali bo ostal do- ma na kmetiji, ali bo na- daljeval z ,delj)m v konjiški tovarni. Od te odločitve Je bilo namreč odvisno, ali bo ostala Juhartova kmetija takšna kot je, ali pa sodob- na, specializirana kmetija. Karlov mlajši sin se je te- daj odločil, da bo ostal do- ma na kmetiji. »Takoj, ko mi je sin po- vedal, da bo ostal doma, sem odšel v kmetijsko zadrugo v Konjice in tam prosil za na- svet in finančno pomoč, že- lel sem specializirati svojo kmetijo, vendar sem za to potreboval veliko denarja. V zadrugi sem naletel na veliko razumevanje in kma. lu ."=em dobil njiiiov kredit za nakup lunetijskih strojev, živine in za obnovitev gospo, darskega poslopja.« Kari Juhart je z desetimi milijoni zadružnega kredita postavil popolnoma nov hlev. ki ga je napolnil z živino, potem pa si je kupil še trak. tor, nakladalko, obračalnik, molzni stroj .. . Delo je po- stalo nenadoma veliko lažje, zaslužek pa se je iz dneva v dan večal. Juhartova dru- žina se je kljub temu lepe. ga dne odločila, da bo na kmetiji uredila še kurjo far- mo. »Tako unamo sedaj tudi osem tisoč brojlerjev in za njihovo vzrejo še vse po- trebne pripomočke. Lahko rečem, da sedaj res dobro zaslužimo, ko smo razširili in uredili našo kmetijo. Me- sečno prodamo okrog dva tisoč litrov mleka, letno od- damo deset do dvanajst pi- tancev, zaslužimo po še z vzrejo piščancev. Če bo do. hodek tudi letos dober, bo- mo v začetku prihodiijega leta izplačali že vse dolgo- ve. Reči pa moram, da smo do vsega, kar imamo, pnšli le s složnostjo in pridnost, jo,« je povedal Kari juhart. Delo tega prijetnega le. panjskega kmeta i^a ni usmer. jeno le v njegovo k^.ietijo. Kari Juhart je namreč tudi del^at zbora združenega de- la republiške skupščine. »Sedež naše skupine dele- gatov imamo v Žalcu,« je povedal oče Juhart. »V sku- pini smo skoraj sami kmet- je, zato imamo precej težav pri prebirajiju gradiva za se. jo republiške skupščine. Ve. ste, mi kmetje ne razumemo kompliciranih zadev, zato je delegatsko delo za nas pre- cej te.žko. Vendar smo kljub temu z vso resnostjo oprav- ljali svoje dolžnosti, prosDi smo za nasvete kmetijske strokovnjake, da smo se po- tem o predlogih skupščine lažje odločali. Mene je za delegata predlagala kmetij, ska zadruga' v Slovenskih Konjicah, zato se sam na- njo velikokrat obrnem za nasvet ali pa delavcem za- druge poročam o svojem de- lu v skupščini. Mislun, da je bila povezava med me. noj in zadrugo, katere de. legat sem, v vseh teh letih delegatskega dela, zelo do. bra.« )AMJAN-\ STAMEJČIC Kari Juhart s svojim vnukom Boštjanom. POSKUS MLADIH ZADRUŽNIKOV ŠE NI ZNANO KOLIKŠEN BO NJEN PRIDELEK Delavci, ki delamo vkme. tijstvu, čutimo določeno ne- skladje med tem, kar pripo- ročajo strokovnjaki, ki pro- učujejo nove sorte in med tem, kar kmet Ip^hko kupi, ko želi posejati določen po. sevek. V poročilih kmetij, skega inštituta smo tako za- sledili, da so nove sorte pše- nice bolj rodovitne od sta- rih, da so bolj odporne pro- ti boleznim in vsem dioigim nadlogam, s katerimi se ra- stline spopadajo v času ra- sti, želeli smo preizkusiti teh nekaj priporočenih sort tudi na našem konjiškem področju. Zato smo zastavili poskuse s pšenicami sorte Zlata dolina, Novosadska ra- na, Drina, Sava, Partizanica. Kmetom moramo mimogre. de povedati, da teh sort pše- niče ni mogoče dobiti v trgo. vini in da ,smo se tudi sa- m-i nemalo iiahodili, preden smo jih dobili vsaj nekaj za naš poskus. Mladim kmetovalcem, ki so vključena v aktiv mladih zadružnikov, je Kmetijska zadruga v Slovenskih Konji- cah razdelila navodila zapri- dobivanje, nakaznice za gno- jila in seme ter sredstvo zo- per plevel. Semena je zadru- ga razdelila tako, da so za- družniki lahko z njim pose. jali 10 arov njive. Prvi pre- gled posevkov je pokazal, da so vsi, brez izjeme, lepši od tistih, ki so jih kmetje sejali brez ustreznega gnoje- nja in brez čistega semena. Posevki so bili tudi skrbno obdelani, brez plevelov. Pri prvem pregledu so vse pše- nice cvetelo, ne glede na to, ali so bile posejane v hri. bovitem predelu Loške gore ali v dolini Zgornjih Laž. Ne- kateri posevki sc bili dovolj gosti, drugi pa preredki. Red- ki so predvsem tisti, ki so bili pozno sejani. To spet potrjuje znano dejstvo, da je treba sejati veliko več se- mena, če sejemo kasneje, kot tedaj, če sejemo pravo- časno. Res je, da je redek posevek p>o navadi tudi bolj debelega zrnja, vendar pa debelina zrnja ne odtehta velikega števila zm, ki jih ima gost posevek. Koliko pridelka bodo da- le sorte p.šenice, ki so jih mladi zadružniki sejali na področju Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, bomo še poročali. V poskusih, ki jih je opravil Kmetijski inštitut Slovenije, so dale omenjene sorte pridelek od 36 do 47 stotov semena na en hektar. Sodimo, da bo pri nas pri- delek nekoliko slabši, ker mladi zadružniki nimajo to- liko izkušenj s pridelova- njem pšenice, kot jih imajo lijnetijski strokovnjaki. Vse- kakor pa moramo počakati še nekaj več kot mesec dni, da bomo videli, kakšen bo pridelek. IDA TEPEJ CELJE MISLI OB NEKATERIH NALOGAH V KMETIJSTVU Ni naključje, če je tudi zadnja razprava na seji iz- vršnega sveta celjske občine o nekaterih problemih kme- tijske proizvodnje dobila iz- redno kritično vsebino. Mno- gi člani so se namreč vpra- šali, ali smo' v resnici na- pravili vse za razvoj kmetij- stva, za proizvodnjo hrane? Ali so perspektive kmetijstva v sicer močni industrijski občini jasne, dovolj oprede- ljene? Navzlic srednjeročne- mu načrtu. V občini imamo zdaj le 8,4 f/b kmečkih prebivalcev. To pa je tista spodnja meja, ki že prižiga alarmno luč. Pod njo bi ne smeli iti. To- da ob nenehnem naraščanju števila drugih prebivalcev, se bo ta odstotek zniževal. In kaj potem? ^ Težko je reči, oe je kme. tijska proizvodnja v celjski občim stranskem tim. Težko bi .se tudi strinjali z mislijo, da so ta vprašanja ob robu drugih. Toda, na- vzlic temu, so zlasti minule razprave o stanju in nalo- gah v lunetijski proiz\'Odnji opozorile, da je odprtih več vprašanj. Pri vsem tem ne gre samo za samoupravno povezanost kmetov-kooperan- tov, zatem za položaj kme- tijskih delovruh kolektivov v občini, marveč še za kaj več. Odgovor, ali uspevamo pri preusmeritvi dvajsetih kme. tij na leto v specializirano proizvodnjo, bi prav gotovo pokazal, da zaostajamo tud; na tem izredno perečem po- dJPčjik.Nl deaafjat bi lahko bil tudi eden od izgovorov. Pa vendar bi ne smel biti. Prav tako bi se morali vprašati, kaj smo naredili, da bi dosegli več v pridelo- vanju vrtnin, ki so za me- sto in občino življenjskega pomena. Osnova je prav go- tovo živinoreja — mlečna in pitanci. Pa še kaj več. Tudi kmetijska pospeševal- na služba je vprašanje zase. Smo ji namenili dovolj sred- stev? In ne nazadnje — ali je edinole Dobrina tista, ki je odgovorna za preskrbo pre- bivalcev? V končnem kora- ku prav gotovo, toda, v or- ganiziranju in zagotavl;a.n.iu večje proizvodnje hrane, prav gotovo ne sama. Gre za dosti širšo družbeno odgo- vorno.st, pri kateri tudi orga- nizacije združenega dela ne morejo in ne smejo stati ob strani. Pa tudi drugi dejav- niki ne! Preskrba prebival- cev je širša družbena nalo- ga in je ni moč naprtiti sa- mo eni delo^Tii organizaciji. Skratka, do-volj vprašanj, ki terja-o odgovore. Zato je tudi izvršni svet naročil svo- jemu svetu, pristojnemu za to poglavje da prouči vso to problematiko in pride pred izvršni svet s še bolj konkretnim programom. Na- vzlic sprejetemu srednjeroč. nemu načrtu. Večja konkre- tizacija nalog in o-preJSvlitev njenih nosilcev je v tem pri- meru prav gotovo uteme- ljena! M. BOŽIČ LETUS: KRAJEVNI PRAZNIK Nedelja 12. junija le- tos je bila velik dan v okviru letuškega krajev- nega praznika tudi za pre- bivalce in počitnikarje v naselju vikend-hišic na le- vem bregu Savinje. Kljub letošnji najhujši vročini smo se malo pred opol- dnevom zbrali na travni- ku ob Savinji v velikem številu. Naš predsednik krajev- ne skupnosti Mirko Flere je spregovoril nekaj besed o napeljavi vodovoda k nam v takoirnenovano »Gmajno«. Kar iP, pri- ključkov za vodo je bilo napravljenih. Večino sred- stev za ta vodovod smo zbrali »vikendaši« in stal- ni prebivalci sami. Bilo je mnogo delovne priza- devnosti tudi na strani interesentov za vodo in seveda dobre volje in po- moči s Krajevne skupno- sti Letuš. Ko Je Mirko včeraj za- klical »vooodaaa!«, je po cevi najprej počasi, nato pa v močnem curku prite- kla voda iz vodovoda. Ne- kateri so se z veseljem pomočili s to čedalje bolj cenjeno tekočino. Pili pa vode včeraj nismo, ampak smo imeli v naravnem »hladilniku« za hudo žejo pripravljene ra- zlične pijače. Jedli in pili smo vsi veseli, čeprav smo sa istočasno tudi sončili oblečeni. Pevci letuškega mešanega pevskega zbora pod vodstvom tov. Marov- ta so nam zelo ubrano in lepo zapeh nekaj pesmi. Kako čudovito je zvenela pesem »Pozdravljam te. Savinjski dol, moj ljubi rosjni kraj«, zapeta ob bi- stri Savinji! Dosti je vredno to, da imamo dobro pitno vodo, mnogi pa tudi, da smo se ob tem prazniku spo- znali z mnogimi prizadev- nimi krajani Letuša in sklenili v bodoče še bolj sodelovati. VERA PEIiKO OKOLJE NI VEDNO CINKARNA KRIVA! Pogosto smo izredno ostri in prepričljivi, ko obtožu- jemo to ali ono tovarno, da je le zaradii nje, zgolj nje in njenih izpuhov ali odplak, prizadeto okolje našega bi- vanja, v pretežnem številu primerov so ti očitki upra- vičeni in naslovljeni na pra- vi naslov. Vsaj v Celju sko- raj vedno na Cinkarno. Toda industrija vselej le ni kriva. Ce pustino vne- mar d.elež slehernega obča- na pri onesnaževanju oko-lja bodisi s hrupom, praiiom, odpadki ali pa dirmiimi pli- ni iz lastne kurilnice, še ve- dno ostaja vrsta dejavnikov, ki vplivajo na okolje. Ne za- nikarno napak, ki jih dela industrija, vsekakor pa dr. ži, da v njej le vse preradi iščemo vesoljnega krivca za vsakršno ekološko nesrečo. Pred nedavnim, točneje v mesecu maju, je Cinkarna na pogoste očitke okoliških prebivalcev poslala Inštitutu za hmeljarstvo pri Hmeza- du v analizo vzorce solate, vrtnic in drugega cvetja. To je bilo očitno poškodovano in za poškodbe so, kot je to že v navadi, okrivili Cin- karno. Analiza instituta pa je pokazala drugače. Rdeč- kastorjava barva na listih solate Je bila njen sortni znak — solata je bila nam- reč zimska in zimsko sola- to označuje takšna barva li- stov. Vrtnice so bile pegaste in mlajše listje na njih sko- drano. Obe vrsti poškodb sta bili posledica zmrzali in nizkih letošnjih temperatur. Tudi odmiranje listov tuli- panov je povzročil mi"az. Na lilijah so povzroč.ile poško- dbe hroščeve ličinke, na španskem bezgu pa so na. stale poškodbe zaradi 2anr- zali. Zaključek; Kriva ni bila Cinkarna, ampak muhasto pomladno vreme. Za verodo- stojnost podatkov jamči in- štitut in oba podpisana: Mi- lj e^r-a Kač in Jože Brež.nik. To ni opravičilo za Cinkar. no ;n druge onesnaževalce iz industrije. Je pa resen opomin vsem nam. ki tako radi upiramo prst na znane krivce, smo pa hkrati zelo površni, ko gre za pometa- nje pred lastnim pragom. BRANKO STAME-JCIC št. 24 — 16. junija 1977 NOVI TEDNIK — stran 18 MALO GOSPODARSTVO JUSTIN FELICIJAN: »PREVEČ JE ŠE ŠUŠMARSTVA« Razvojni center Celje je prei njduvaiin iz.deiau ŠLU- diiu o malem guspouca-sivu v obilni, v kateri je osnov- na ugotovitev, da se stanje v ceiljskem malem gosipodar- stvu le malo razl!ku.,e od stanja v drugih, podobno razvitih slovenskih občinah. Ob tem pa tuu., da je pred- vsem v zaseonem sektorju niailo gospodarstvo šibko ra.z,viLo. Te ugotovitve so nas spodbudile, da smo za razgovor zaprosili avtorja študije Justina Peliciana. Vprašanje: Za uvod v ra- zgovor ^norda vprašanje, Kaj je pravzaprav malo go- spodarstvo? J. Felician: Malo gospo- darstvo je, preprosto reče- no, nov izraz za obrt. Gre za storitveno dejavmost za občane, storitve in dopol- nitve maloserijske proizvod- nje, poiproizvodov in uslug za »veliko gos;podarstvo« ter za lastno proizvodnjo v ma- lih serijah. Vsa ta področja so med seboj tesno poveza- na in razvita tako v diiižbe- nem kot tudi zasebnem sek- torju malega gospodarstva. Dejavnosti malega gospodar- stva pa smo razdelili v po- dročjie proi^zvodnje in vzdr- ževanja trajnih in trajnej- ših dobrin, (gradbeništvo, predelava kovin in nekovin, izdelovanje električnih apa- ratov, popravila, servisi itn.), področje preskrbe s tekočimi dobrinami (izdelo- vanje oblačil, osebna nega, gostinstvo in turizem, opti- ka, foto, ročna dela itd.), ter področje ostalih stori- tev (zlatarstvo, papirništvo ln črkoslikarstvo). Vprašanje: Koliko ljudi v občini zaposluje malo gos- podarstvo in kolikšen je de- lež malega gospodarstva v celotnem gospodarstvu obči- ne? J. Felician: Po naših oce- nah je v malem gospodarst- vu celjske občine zaposlenih kar 20 odstotkov od skup- nega števila zaposlenih v občini. Jedro malega gospo- darstva v občini je družbe- ni sektor, v katerem y& za- poslenih 60 odstotkov od delavcev v malem gospodar- stvu, ob tem pa unamo še zelo pester in raznolik sek- tor zasebnega malega gospo- darstva s celo kopico težav in slabosti in v katerem je povprečna starost zaposle- nih 1>6 let. Delež malega go- spodarstva v celotnem gos- podarstvu celjske občine pa že dosega tretjmo. Vprašanje: Nedvomno bo zanimivo izvedeti, česa je v Celju s področja malega go- spodarstva dovolj in česa manjka. J. Felician: To je bilo eno osreanjili vprašanj študije. Nismo pa ostali le pri ugo- tovitvi česa je dovolj in če- sa manjika. To je bila le os- nova za naše predloge o spodbujanju tistega dela malega gospodarstva, ki ga v občini najbolj pogrešamo tako v storitvah za občane kot tudi za »veliko gospo- darstvo«. Ugotovili smo, da najbolj primanjkuje instala- terstev za elektriko in cen- tralno kurjavo, plinovod ter sob: slikarstva in pleskarst- Va, zidarstva in fasaderstva, ženskega in moškega krotja- štva ter krzna^rstva. Ob teh strokah jih je še nekaj, ki So sicer dovolj razvite, a J^ninj donosne, zato tudi za- ^jp (Irizerstvo, kemično či- ^^enje mizarstvo, montaža ?'ini, pletilstvo in pranje ter ''*kinje perila) predlagamo spodbujevalne ukrepe. V ta- ko imenovani srednji sku- J>^'ni, torej med delno defi- '^'^amimi deli malega gospo- *^'i"stva so predvsem: avto- ^iiehaniiki, avtoelektričairji, akumulatorstvo, avtoklepar- stvo, avtoličarstvo, čiščenje in mazanje vozil, elektro- mehan.ka, finomehanika, go- stinstvo, pečarstvo in stroj- no ključavničarstvo. Zadostno pa so razvite de- javnosti kot so: avtotaksi, avtoprevozništvo, brušenje rezil in stekla, cvetličarst- vo, čevljarstvo, fotografira- nje, galvanizacija, črkosli- karstvo, izdelovanje usnjene galanterije, plastičarstvo, te- kstilstvo, klobučarstvo, izde- lovanje igrač, krovstvo, izo- laterstvo, gumijasti izdelki, kamnoseštvo, kleparstvo, svečarstvo, kovaštvo, lesno- strugarstvo, lončarstvo, me- sarstvo itd. Vprašanje: Kakšne pa so temeljno ra7b'kc meri druž- benim in zasebnim sektor- jem malega gospiidai.^tva? J. Felician: Družbeni sek- tor je močneje razvit, razpo- laga s sodobnejšo tehnologi- jo, obseg poslovanja je več- ji, ustreznejša je kvalifika- cijska struktura zapcstenih, bol-e je o.skrbljen z repro- dukcijskimi materiali itd. Družbeni sektor je hkrati bol' usmerjen v storitve za »veliko gospodarstvo« kot pa v zadovoljevan'e potreb občanov. Tako cenimo, da je delež plasmana družbene- ga sektorja malega gospo- darstva v gradbeništvu 60- 70 odstotkov, v elektrome- hanski stroki 40 odstotkov, v kovinsko predelovalni kar 70 odstotkov, v prometu ce- lo 80 odstotkov in v pre- delavi nekovin 70 odstotkov. Zasebni sektor je skoraj izključno usmerjen v zado- voljevanje potreb občanov. Storitve zasebnikov so pra- viloma cenejše od storitev družbenega sektorja, razlika v ceni pa se pretežno nado- mesti s kakovostjo, ki je v družbenem sektorju višja. Vprašanje: Kaj bi bilo po ocenah študijo poirebno v Celju še storiti, da bi malo gospodarstvo le hitreje na- jirrdovalo. Pri tcan mislim tako na ti.sti del, ki ga naj- bolj pogrešajo občani kot tudi na storitve za veliko gospodarstvo. J, Felicijan: V študiji smo predvideli oblike spodbuja- nja z nižjimi obrestnimi me- rami in vsaj v začetku, ob startu nove obrti, tudi z davčnimi olaijšavami, mož- nostjo cenenih kreditov in tako dalje. To pa seveda še ni do- volj. Več bi morali storiti za ustrezne poslovne prostore oziroma za oblikovanje v tujrlni laredno uspešnih obr- tnih centrov. Cilj tega bi bil, da občani na enem mestu dobijo čimveč storitev. V Celju je po moji oceni več lokacij, kjer bi lahko priče- li z oblikovanjem takšnih skupnih obrtnih centrov. Potrebna je tudi stabilnost v orientaciu — torej stalna družbena skrb za razvoj ma- lega gospodarstva, ki je, to smo končno in upam za vse- lej le ugotovili, nepogrešljiv del celotnega gospodarstva in tudi nepogrešljiv del bi- van:a v razviti urbani sre- dini. Ne bi tudi smeli do- puščati stalnega preraščanja dela malega gC'spodaTstva v industrijo. Podpiramo tudi ustanovi- tev skupne naibavno-prodaj- ne zadruge, ki bi skrbela za prodajo izdelkov in storitev kot tudi za organizirano na. bavo reprodukcijskih mate- rialov. In slednjič, potrebno bo še razvijati sodelovanje med »velikim« in malim go- spodarstvom. Le za primer naj povem, da je po moji oceni samo v EMO čez 100 polnrozvodov, ki bi jih ce- neje lahko proizvajalo malo gospodarstvo, ki bi lahko izčistilo svoje serije. V tu- jini je to že uvelijavljen si- stem. General Motors, na- primer, ima kar 5,5.000 ko- operantov, med njimi jih je približno 30.000 iz obrti ozi- roma malega go^sipodarstva. In ne nazadnje, osnova ma- legp. go.spodarstva m^^rajo ostati storitve za občane, kjer je še vse preveč škcd- lijivega šušmarstva. BRANKO STAM-EJČIČ iVtOZmJE: ^EOOLACIJA TRNAVE ..Trnava. Potok skjiii Mo- zirje. Kdo ve, koilikokrat le prestopil svoja bregova :n poplavil bližnje in daljnjo območje. Bil je strah in tre- pet. Zdaj posta,ja bolj kro- tek. Po zaislugi v^dni-iiregu- lacijskih del. Nova struga dobiva .kam- nito oblogo. Razen tega je tudi b'J.Lj globoka in tudi ne- kat,eri popravki v njenem ■^ku k'ilrr;o, da voda, tudi ob nalivih, ne bo več tako ZLi.:>lJ .ila in grozila. V teku so regulacijska de- la, ki jiih izvaja Nivo iz Ce- lja. Za financiranje teh del morajo imeti na voljo 102 milijona starih dinarjev. Po- lovico oziroma 50 milijonov je dala območna Vodna sku- pnost, 5 krajevna skupnost Mozirje, 8 Temeljna vodna skupnost Mozirje, 17 milijo- nov pa občinski rezervni sklad. Preostalih nekaj nad 20 milijonov bo dala še ob- močna Vodna skupnost. Ta- ko bodo regulirali strugo do mosta. Kaj pa naprej ozd- roma nazaj? Regulirati bi morali še okoli 30 met-rov. Za ta dela bi potreibovali še okoli 25 milijonov starih di- narjev. M. B. SVEČANA AKADEMIJA Telovadno društvo Partizan- Gaberje Celje je eno najmoč- nejših društev v celjski re- giji, saj je nosilec množič- ne telesne kulture. Ima red- no organizirano vadbo vseh oddelkov in sekcij, predvsem sekcijo za hokej na travi, odbojkarsko sekcijo tn sek- cijo za namizni tenis, člani se z veseljem in v polnem številu udeležujejo raznih po- hodov in tekmovanj, obstoje- čih rekreacijskih objektov in TRIM stez v Celju in oko- lici. V počastitev Titovih jubi- lejev se je dmštvo odločillo, da bo pripravilo svečano akademijo s prikazom celot- ne aktivnosti vsega članstva. Svečano aikademijo bo društvo pripravilo v petek, 17. junija ob 19. uri na let- nem telovadišču, na Mari- borski 42. V programu bodo poleg telovadcev nastopili tu- di recitatorji, godba na pi- hala in drugi. Društvo je to- rej poskrbelo za vse, da bi čimbolj svečano proslavilo te visoke jubileje. Torej, vab- ljeni! • DARJA GLANČNIK Svet Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko Kranj razpisuje za šolsko leto 1977/78 sprejem učencev v 1. razred: 1. Tehniške tekstilne šole, in sicer v: — predilski odsek 30 učencev — tkalski odsek 30 učencev — pletilski odsek 30 učencev — tekstilnokemijski odsek 30 učencev — konfekcijski odsek ' .30 učencev 2. Tehniške čevljarske šole, fio učencev 3. Šole za čevljarske delavce, in sicer za poklice: — šivalec zgornjih delov 70 učencev — prikrojevalec zgornjih delov 35 učencev — navlačevalec zgornjih dolov 17 učencev — dodelovalec 16 učencev 4. Poklicne tekstilne šole, in sicer za poklice: — pletilja 30 učencev — šivilja ženskih oblek 30 učencev — krojač moških oblek 30 učencev — konfekcionar 30 učencev 5. Šole za tekstilne delavce, in sicer za poklice: — konfekcijski šivalec 30 učencev — konfekcijski krojilec 15 učencev — konfekcijski likalec 15 učencev Pogoji za sprejem v Tehniško tekstilno in Tehniško čevljarsko šolo: 1. uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika; 2. kandidat ne sme biti starejši od 18 let ter mora biti telesno in duševno sposoben za učenje izbrane stroke. Poleg prijave (kolkovane z 2,00 din) je treba poslati: — spričevalo o končani osnovni šoli (original) — izpisek iz rojstne matične knjige — zdravniško potrdilo Prijave za vpis prejemamo do vključno 23. junija. Seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov bo ob- javljen 24. jimija na oglasni deski. Če bo prijav več, kot je razpisanih mest, bodo sprejeti kandi- dati z boljšim učnim uspehomi. Če bo prijav manj, bomo vpisovali še do vključno 29. junija. V Poklicno tekstilno šolo bomo vpisovali učence, ki so končali 8. razred osnovne šole in imajo sklenjeno učno pogodbo. V šolo za čevljarske delavce in v šolo za tekstilne delavce bomo vpisovali učence, ki so končali naj- manj 6 razredov osnovne šole in imajo sklenjeno učno pogodbo. Učenci, ki nameravajo med šolanjem bivati v Dija- škem domu v Kranju, Kidričeva 2, se morajo pri- javiti na ta naslov. Do 31. avgusta sprejemamo tudi prijave v oddelke za odrasle na Tehniški tekstilni šoli in 2-letno Delo- vodsko tekstilno šolo. Podrobnejše informacije za ta študij se dobe v taj- ništvu šole. Naš naslov je: šoLski center za tekstilno in obu^ veno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. »ROGLA« SLOVENSKE KONJICE DNEVNO SPEČEJO 6000 KG PEKARSKIH IZDELKOV Pekarna in slaščičarna Ro- gla v Slovenskih Konjicah sodi med srednje velike pe- karne pri nas. V minulih le- tih, ko je pekarsko proiz- vodnjo pestila nizka akumu- lativnost, si je kolektiv Ro. gle vendarle ustvaril bojše delovne pogoje s sicer majh- nimi, a učinkovitimi nalož- bami. Tako so povečali de- lovne prostore, predvsem pa močno razširili pečni pro- stor. Letos imajo v načrtu še ureditev nove prodajalne v Slovenskih Konjicah, ki bo stilno opremljena in se bo lepo prilegala izgledu sta- rega konjiškega mestnega jedra. Ob tem, ko so v Rogli dva- kratno povečali pečne po- vršine, so prišU tudi na bolj- šo organizacijo dela. Troiz- mensko delo so nadomestili z enoizmenskim in se tako uvrstili med prve pekarne v Sloveniji, ki so odpravile nočno delo. Boljša organiza- cija dela je vplivala na pove- čanje delorae storilnosti, ob tem pa na zmanjšanje režij- skih stroškov. V pekarsko in slaščičarsko proizvodnjo so vključili nekaj novih izdel- kov, ki so jih kupci z vese. Ijem sprejeli. Tako dnevno spečejo okrog 6000 kilogra- mov pekarskih izdelkov, 2000 kosov svežega slaščičarskega peciva in 400 kilogramov d-o mačih keksov. Če se nekoliko pomudimo pri proizvodnji in ponudbi kruha pekarne Rogla mora- mo povedati, da je njihov kruh zelo cenjen in po svo- ji kvaliteti znan daleč na- okrog. Kupci najbolj pov- prašujejo po domačem, pol- belem kruhu, ki ga peki tu- di največ spečejo. Veliko- krat se zgodi, da kruha — ravno zaradi velikega pov. praševanja po njem — v prodajalnah že zjutraj zmanj. ka. Vendar je tudi v takih primerih preskrba s kruhom zagotovljena za vse občane, tudi za tiste, ki kruha še ni. so kupili. Pekama in slašči- čarna Rogla ni namreč s pogodbami vezana na pro- dajo krulia v trgovinah. O ponudbi kruha se sproti dogovarjajo. To pa pomeni, da trgovine takoj potem, ko kruha zmanjka, naročijo v Rogli dodatne količine kru- ha in problem preskrbe ob- čanov tako v hipu rešijo. Le malokdaj se zato zgodi, da ponudba kruha v konjiški občini zataji (to seveda ne bi mogli trditi za celjsko občino. Spomnimo se le prazničnih dni!). Priznanj e za to pa gre kolektivu Ro- gle, ki je v vsakem trenut- ku pripravljen zavihati ro- kave in s skupnimi močmi (tudi tako, da priskočijo na pomoč peki, ki imajo sicer prost dan) napečejo kruha za vse obča.ne. DAMJANA STAMEJČIC 14 stran — NOVI TEDNIK Št. 24 —16. junija 1977 SMRAD V ČRETU ¥ SLABEM VAGONU POGIMILO ŠESTNAJST PRAŠIČEV žalostna slika se je nu- dila zadnje nedeljsko do- poldne na tovorni postaji v Čretu slučajnemu opa- zovalcu. Podjetje Vaj da Cakovec je poslalo celj- skim Mesninam večjo po- šiljko živih prašičev. Pou- darek je na živih, kajti ni- so vsi prašiči doživeli iz- krcanja na lastnih nogah. Ko smo popoldne »obis- kali« nakladalno ploščad v Čretu, so žive že odpeljali, šestnajst crknjenih praši- čev pa so nakladali na ka. mion. Med njimi je imel najtežji — po nepotrjeni informaciji — 350 kilogra- mov. Grmada mesa, toda žal neuporabnega. Kaj se je zgodilo? Končni odgovor in potek bo verjetno dal nekdo drug, vsaj upamo lahko, mi pa lahko zabeležimo predvsem izjave v tej na- peti, čudni, žalostni zgod- bi. Vajda Cakovec je posla- la Mesninam Celje tri va- gone prašičev. In dva spremljevalca. Ta dva sta zadolžena za prašiče med potjo — voda naj bi bila njuna prva skrb. Danes — zdaj, ko je zabeležen po gin šestnajstih prašičerv^ — govorijo o takoimenova- nem »sončnem udaru«, da v vsakem vagonu vedno pogine en ali dva pred- stavnika prašičjega rodu, da tovorni vlaki stojijo iz- ven postaj in da spremlje- valci ne morejo nositi vo- do v vedrih itd. Zakaj I>otem spremljevalci in za- kaj takšen režim na želez- nici, ki skuša biti hitra in učinkovita? Prvi vagon je prispel v Celje na tovorno postajo ob 5. uri zjutraj, druga dva ob 10. uri. V prvem je crknil le en prašič, ker je bil baje vagon dober — star in zračen! No, še zdaj pa ni jasno, kdaj so crkovali ostali prašiči. Med potjo ali potem, ko so v čretu čakali na dežur- nega voznika Mesnin. Na- mreč, pri Mesninah imajo tako urejeno, da tovori ob nedeljah ali prazaiikih prihajajo okoli 11. ure in je temu prilagojeno tudi dežurstvo šoferja. Torej ga je pač polomila Vajda, menijo v Mesninah. Zgodba se plete dalje! Železniški delavec je ob 6. uri opazil v vagonu dva crknjena prašiča in nato so pričela »deževati« ob- vestila čuvaja tovorne po- staje ter vratarju Mesnin. Od Mesnin ni bilo niko- gar, ob 10. uri so jih kli- cali kar trikrat, saj je bilo stanje ob prihodu pi-eosta- lih dveh vagonov nevzdrž- no. No, šofer Mesnin je le pripeljal — ob 11.45. Nato so ljubezsnivo najprej po- skrbeli za žive prašičke, ob 15.45 pa so nakladali še crknjene. * Andi Goršeik, direktor Mesnin — po telefonu: »Poginilo je šestnajst prašičev in to zaradi sla- bega, nezračnega vagona ter nezadovoljivega režima prevoza, ki ga je zagotovil proizvajalec Vajda čako. vec. Spremljevalec bi mo- ral na vsaki postaji oskr- beti prašiče z vodo, na- močiti pesek itd. zaradi neznosne vročine. Očitno je, da tega ni naredil! Škode je za nekaj več kot pet milijonov starih dinar. j€(v in smo že intervenirali pri Vajdi.« Nekdo je kriv! Ne samo zaradi tistih petih milijonov, ki jih bo pač moral pokriti ta ali oni delovni kolektiv! Tuai zato, ker svinjskega mesa še vedno ni dovolj, mi pa ravnamo s prašiči kot s prašiči! Prav po prašičje! živali bi res šle »pod nož«, toda če je bil konec že ne- izogiben, bi jim lahko vsaj prihranili trpljenje v raz- beljenih vagonih ob po- manjkanju vode. Morda bi takšne prevoz* imeli samo pozimi, saj ta- krat ne bi bilo potrebno skrbeti zaradi vročine. No, pa raje ne! Takšni smo, da bi nam v tem primeru verjetno prašiči zmrznili! Milan SENIČAH SANACIJA NOVEGA CELJA NA ZAČETKU tO SOSEDA TOVARNA KRMIL? Novo upi-avno vodstvo v Domu oskrbovancev v No- vem Celju si počasi utira pot v celotni reorganizaciji dom- ske oskrbe. Sanacijski načrt ne zajema samo gradbenih del, za katere je odgovoren gradbeni odbor, pač pa se srečuje tudi z vsebinskimi spremembami. O njih bomo pisali kdaj kasneje, važno pa je predvsem to (ugotovitev pa je nastala pred kratkim), da so se medsebojni odnosi in odnosi do oskrbovancev v zadnjem polletju močno spre- meriili. V začetku je bilo nekaj ne- zaupanja, ki se je kmalu po- kazalo, da stoji na majavih nogah. Topla beseda in čas za poslušanje, ki si ga nova ravnateljica Marinka Mucko- va najde, je zgladilo začetno napetost in odstranilo ovire tudi med delavci kolektiva. Razgovor s tistimi, ki so pred pol leta razgalih nemogo- če razmere in neupošteva- nje samoupra^mih aktov je pokazal, da so le-ti optimis- tično razpoloženi, predvsem pa v*&do kaj hočejo. Sto starih milijonov, ki so se v lanskem letu iz;kazali kot višek bodo porabili za sana- cijo, seveda pa bo potreb- no k temu še veliko doda- ti. Letos nameravajo urediti sodobno kuhinjo, idejni pro- jekt zanjo je že narejen, čez štirinajst dni bo nared cen- tralna kurjava, za njo pa pri- de na vrsto kotlovnica in sa- nacija graščinske stavbe, ki bo prišla na vrsto prihodnje leto. Celotna sanacija Doma os- krbovancev v Novem Celju predvideva sto oskrbovancev manj kot jih je zdaj (300 od 345 možnih sedanjiih kapaci- tet), je pa tesno povezana z vsetMnsko preobrazbo namem- bnosti tega zavoda. Prve korake sanii-anja No- vega Celja pa je neliote za. vrla novica, da se bo petsto metrov od Doma gradila to. vama močnih krmil. Novit^ je delovala predvsem psiho- loško ubijajoče, kajti gi^adlj«. na dela in ostalo poteka nor. malno. Pa vendar, kljub te- mu je domska skupnost na- pravila ustrezne koraJce. Zakaj gre? če bo do gra- dnje nove tovarne res prišlo, potem je sanacija doma po- vsem odveč- kajti oskrbovan- ce bo motil smrad, promet, neprijeten vonj v neposredni bližini. Domsko skupnost, da bodo dobili novega soseda ni nihče obvestil, ko pa so sa- mi zvedeli, da se jim obet.a neprijeten sosed, so s začeli obračati na ustrezne forume. Da se z novim sosedom n« strinjajo so obvestili občin- sko skupščino Žalec in Celje, hkrati pa so poslali protest- no pismo, kjer so j^ih sezna nili s celotno zadevo, komite- ju za zdravstvo in republiš- kemu sanitarnemu inšpektor- jv.- Zdaj v Novem Celju čalca- jo na odgovor in se hkrati tudi sprašujejo, če je mo- goče nekaj načrtovati, kar je skregano z zdravo pamet- jo in nima opraviti samo s soseski mi o^dnosi. če se bo to zgodilo, bo uničen eden izmed nalepših pairkov v Slo- veniji, kjer je do zdaj vla- dal mir in čist zrak. Z morebitno gradnjo take to vame, kot se načrtuje v re- zervatu Kmetijskega kombi- nata Žalec in meji na Dom os- krbovancev v Novem Celju, pa bi bilo uničeno oboje. Ver- jetno bo morala kaj reči tu- di komisija za varstvo oki> Ija pri skupščini v Žalcu. In ne samo reči, temveč tudi ustrezno ukrepati. ZDENKA STOPAK 40 Sveta zemlja Koroška, sibel slovenstva, kjer si je nekoč naš človek v svojem jeziku ustoličeval kneze na Gospo- svetskem polju! Sladko čustvo je prešinjalo zelence, ko so stopali zdaj tod skozi milk. Veliko in ponosno veselje je bilo v njih, da morejo baš oni biti med odrešitelji uboge in lepe zemlje. Noč je prehajala v dan! Da, danilo se je že, trgali so se oblaki na nebu. Skozi gozd so stopali, mimo polj, vseh v snegu, in spet skozi gozd. Zašumela je pred njimi Drava in kmalu jim je pod ko- raki zabobnel veliki leseni most, temno valovje se je grma- dilo pod njimi v široki strugi. In tam onkraj nje je na višini gnezdilo mesto, množica hiš in hišic, staro mesto Velikovec. Bataljon se je pomikal m.imo Malgajeve straže ob mostu in navzgor po cesti. Ustavil se je na trgu. Vojaki so postavili puške v piramide, vsi so še bili polni zelenja in zastavic, pravi zeleni bataljon. Tu in tam se je odprlo okence in zaspan meščan je pogledal na trg. Morda se je vznejevoljil, da 7iiso bili dospeli nemški Celovčani. čemu in s kakšno pravico pač silijo Kranjci in Spodnještajerci na Koroško, ki jo hočejo raztrgati? Saj tudi Korošci ne hlepijo po tujih deželah. In kaj bi bilo potem s kulturo? Da, čudne in velike krivice se zdaj gode! Tako je mislil meščan in se je zagrenjen vrnil pod toplo odejo. . Nadporočnik Malgaj je bil dospel na trg; visok se je vesel smejal izpod črne kape z veliko slovensko kokardo. Pozdravljal je znance krepko stiskal roke zelencem: »Cel bataljon! Vsega Celovca se ne bojimo več. Zdaj pojdemo naprej!« Razmestili so se v dveh šolah, Icjer so po sobah na debelo nastlali slame. Tu so še visele slike avstrijskega in vem,škega cesarja, slike o junaških dejanjih njunih armad na bojiščih in napisi v gotici: »Jeder Sioss — ein Framos, jeder Schuss — ein Russ, jeder Tritt — ein Brit!« »Gott strafe England« Med Peco, Karavankami in Svinško planino se je razprostirala ravni?ia, prelepa slovenska koroška zemlja. Tu in tam so še megle ležale v višinah, a so se dvigale. Ponoči so razpošiljali pogoste patrulje. Vsaki dve uri je četvorica m,ož odhajala proti Grabštanju po celovški cesti. Odtam je bil možen napad, ki naj bi dal revanžo za nedavni neslavni umik izpred Velikovca. Tudi Ivan, TiJie in Polde so hodili to pot skozi noč. Včasih 30 se vračali v jutru mimo šentruperške cerkve, kjer so bile svitanice. Tam so kmečke ženice molile slo- venski na glas. Ob tej koroški .slovenščini, ki se je glasila prav pristno in starinsko naša, je bilo tovarišem lepo in dobro. In božič se je bližal, prvi v osvobojeni Koroški. Popoldne pred svetim večerom je vod Ivana Meglica zamenjal prednje straže pol ure severnovzhodno nad Gre- binjem in se udomil v obeh kočah na zložnem griču pred prelazom., ki se preko njega prevali cesta v Labudsko dolino. Večja koča je bila prenapolnjena z zatohlostjo. Po razmočenih tleh okrog nizkega želetnega štedilnika je slo- nela deselorica vojakov, skoro le fantov pod petindvajse- timi leti. Metali so kvarte v dim cigaret, ki se je vil pod nizki leseni strop in okrog petrolejke, na vrvi viseče, ki ji je svetloba utripala v dušečem ozračju. Tik pod lučjo je na stolčku čepel čevljar, gospodar, kakor voščen v obraz, zgrbljen v svoje delo. Troje otrok je slone bedelo na postelji. Njihova mati, šibka žena, je ob mizi krpala že premnogokrat zakrpane nogavice. Potem se je napotila v hlev, da pomolze kozo. Telefonski zvonec je pretrgal tišino. Ivan se je odzval. V plašču je stal tam, z revolverjem v torbici pod bokom, s pohabljeno levico v rokavici. Tine Praznik mu je javljal iz Grebinja: »Z Nemci je sklenjeno premirje. Od pete ure popoldne do iste ure dneva po praznikih. Poročnik ti naroča: Ves ta čas ne pričenjaj sovražnosti! Tretjina voda naj se vrne. Ostane naj še straža na cesti in zveza z Grebinjem. In še nekaj. Zate, Ivan, je dospelo dvoje zavitkov. Anica in mati nista pozabili nate. Polde že spi, napil se je bil vina. Jutri j)opoldne, ko se vrneš, bomo slavili božič. Srečne praz- nike!« Ivan je oznanil vest o premirju, ki je v koči budila praznično občutje. Nekaj minut so kvarte počivale. čevljar je dvignil glavo. Odleglo mu je ob misli, da bo njegov dom vsaj v praznikih tmren. Vojaki so mu .sicer tesnili prostor, a prinašali so drva, petrolej. Ostajala jim je hrana, dobrega vojaškega kruha je imela vsa družina dovolj. Le zdaj in zdaj je kdo izmed čevljarjevih izrekel bese- do, plaho slovensko besedo. Plaho tudi zdaj, ko so bili Nemci izgubili vojno in so jim Slovenci vzeli ta del Koroške. Ivan se je napotil venkaj v sneg. da izvrši povelje. Skrčil in izmenjal je straže. Se je snežilo in komaj je ra.zločeval gaz. V manjši koči sta dve slarikavi ženski, najbrž sestri, gospodarili sami. Zdaj sta sedeli v črnih klobukih in me' žikaje strmeli v velik slovenski molitvenik. Na cesti se je zgodil iz mraka vojak s polnim, težkim nahrbtnikom, obloženim s snežno plastjo. Ivan se je vrnil v čevljarjevo kočo in je v veselem pričakovanju odpiral pošiljki. Materino pismo, skrbi polno in toplo, je čital nad čevljarjevo glavo, pod petrolejko. Pripovedoval mu je drobne novice. Gospoda Otorepca so operirali na slepiču in bo skoro spet zdrav. Ravnatelj Gomoll in še nekateri profesorji in uradniki so se preseliti čez mejo, tudi stari Greiler. Kanarček je bolehal, pd'. je spet zdrav. In svoje zdravje naj Ivan varuje. ' Nato se je zamaknil v rožnati papir z drobnimi črka- mi. Aničine besede so ga zapredale v sladko sanjavosl. AH mu je dobro? Ali ni v nevarnosti? Nato goste vrste samih besed, ki so mu božale dušo. Čevljar je pospravil čevlje in orodje ter stopil iz koče. Ivan se je približal otrokom in prisluhnil. Sepetaje so se pogovarjali deček in deklici, vsi med osmim in dvanaj- stim letom. Komaj je razumel nemške besede v koroškem narečju. »čemu ne govorite po naše?« je vprašal začudeno. »Tako, kakor znata oče in mati?« Ivan je segel v zavitek po piškote in jim ponudil. Nezatipno so sprejemali dobrote, ki jih ponuja roka nežna- nega vojaka, gosposkega človeka, ki ne govori gosposki. »čemu ne govoriš po naše s sestro in bratom?« je ponovil starejši deklici. Tiho je odr>rnila: »Tudi v šoli tako govorimo, tako je lepo.« »Z očetom in mamo?« »Saj ne znata lepo.« »V Grebinj hodite v šolo?« »Da. Pa zdaj se dolgo ni šole.« . $1 24—16 iumja 1977 NOVI TEDNIK stran 15 Tri.siavSka stesia C TELESil mmm v torek je bila v Žalcu druga seja seja sveta za telesno kulturo pri Občan- ski konferenci Sociabstične zveze. Na seji so ocenili uresničevanje stališč in sklepov predsedstva Republiške konfe- rence Socialistične z^/eze, spregovorili o objektih za tele&no kulturo ter ob koncu še o problemabiiki kegljanja v žalski občina, kjer sta dve avtomatski kegljišči, in to v Preboildu in Žalcu, kljub temu pa ne moremo govoriti o kakšnem organiziranem kegljanju. Prav ta dve kegljišči bi lahko bolje izkori- stili sindikati za rekreacijo delavcev. J. V. ALPINISTIČNI KOTIČEK ČOPOV STEBER SFINGA KONČNO ODPRTA PLEZALNA SEZONA V JULIJCfH Končno se je odprla tudd plezalna sezona v najvišjih in najtežjih stenah Julijskih Alp. I>o pred ki'atkim so bile te stene še močno zasnežene in mestoma v ledu. Vsako ple- zanje je bilo tA^egano zara^di padajočega kamenja in taleče- ga snega. V takih slabih raz- noerah sta prejšnjo nedeljo Knez in Ziipanc odprla sezono v težkem s ponovitvijo Steb- ra v šiitah. To nedeljo pa so uspešno plezaii v severni ste- ni Triglava kair dve celjski navetzd. V petek, dne 10. 6. st«, Knez in Zupan že proti večeru pre- plezala Jugovo grapo in biva- kirala v Kotlu pod Sfingo. Ta strmi in gladki del trig- lavske stene sta prvič zmogla Kvmaver in Drašler leta 1961 in mu dala do takrat najvišjo tehnično oceno v naših Al- pah. Leta 1966 pa sta Ante Mahkota in Peter šče'tinin preplezala še Sfingin obraz ter ga ocenila s prav tako visoko, klasično in tehnično oceno: VT ter A2 in A3. Oce- na A3 pove, da je v steni eno aili več mest s previsa in strehami, ki zahtevajo popol- no tehnično opremo in kom- plicirane manevre z vrvjo in stopnimi zankami. Plezalca Knez in Zupan sta smer v Sfingi preprezala v šestih urah, kar je prva c^^ljska po- novitev v tem delu triglavske stene. Po vzponu sta o teža- vah dala laskai\'-o oceno in tudi precej poano ugoitovitev, da je za plezanje v tej saneri nujno tmeta s seboj še do- datno vrv za vleko nahrbt- nika, ker je plezanje streh s tovorom na rami skrajno na- pCnio. V soboto je naves^ Zupane Jože (Fajfai) in Bornšek Jo- že preplezala Dolgo nemško smer v osprednjem delu tri- glavske stene. Višina lOOO me- trov, ocena IV. Stena je še izredno mokra ter v votlimih in ria policah bladna in spol- zka. V nedeljo, 12. 6. so visd štirje izplezali še kombinira- no smer: Skalaška—<5opov steber z oceno: Skalaška IV do V, Čepov steber V do VI. Plezali so v navezi Knez—OBo- mšek in Ziipan—^Zupane. Nad Okrešljem je v Vzhod- ni steni Male Rinke plezala ženska naveza šah Marjana— Kovač Milena, v Turški gori (čadova) pa je i.mel Ciril De- bel j ak šolski vzpon s štirimi tečajniki letošnje plezalne šo- le. ■ Pred alpinisti celjskega od- seka so prvi odhodi v tuje Alpe. V naoriu je ledenišM tečaj ob 4. juliju na poboč- jih Grosisglocknerja, ena ali dve navezd pa potujeta v za- četku j'U]ija v Francoske Al- pe. Nad Okrešljem so idealne smučarske ramere. Sneg je gladek in čist, prisneren za celodnevi-io smuko in vse ka- kovostne razrede, od turis- tičnih do vrhunskih smučar- jev. Verjetno bodo letošnje ugodne pogoje izkoristila snm- carska društva za trening svo- jega naraščaja in ne bo tre- ba v Kaprun ali Cervinijo, če jdm seveda ne bo odiveč 3S minut hoje do snega. CIC v . v .C vi prodajni enoti Lah. I '-'.ovi bUci so te dni dobili odne pipe iz uvoza, in sicer !.mredl. Odiikuje|o se po lepi ranciji kakovosti. So dražje pa vendar nekateri pravijo, hta tistih nekaj dinarjev , idite, poglejte, izberite, .d, Gubcev« ulica, nasproti Velebfa- ■ice T. Stflša Gorenšek Ne glede m to, za kakšen stil poletnih oblačil se boste odločili, skoraj nepogrešljiv kos garderobe bo poletni bluzon. Nepogrešljiv v ča- su počitnic, za daljša aii krajša potovanja, ob piknikih in drugih iz- letih v naravo. Ker je bluzon izrazito športrio oblačilo, ga nosimo torej ob priložnostih, ko smo tudi sicer oblečeni kar se da športno, praktič- no in udobno. Najbolje bo služil svojemu namenu, če bo sešit iz nepremočljivega trpežnega materiala, recimo iz balonske svile. Krojen je v ohlapnem širokem kroju z mnogimi detajli: velikim ovratnikom ali kapuco, z mnogimi žepi, všitimi ali našitimi, obrobami in okrasnimi šivi, skratka vsem, kar nam včasih pride prav, včasih pa je tudi zgolj okras. Morda še sami ne veste in imate tak bluzon celo kje na dnu omare. Kajti nekoliko predelan ali dopolnjen očetov star balonski plašč ali jopič bo z malo spretnosti posfoZ vaša imenitna modna novost. t6 stran — NOVI TEDNIK §t. 24 —16. junija 1977 30. ŠPORTNO PRVENSTVO JLA ROKOMETNA EKIPA LAO SE PRIPRAVLJA V CELJU Vse bližje smo veliki ma- nifestaciji, začetku jubilejne- ga 30. športnega prvenstva JLA, ki se bo začelo 28. ju- nija in končalo 5. julija v, Mariboru. Gre za pomembno prireditev, kjer bodo nastopi- li vojaki športniki iz vse Ju- goslavije. V Maribora še hi- tijo z zadnjimi deli pri pri- prava športnih objektov in drugih stvari, ki so nujno po- trebne za dobro organizaci- jo. Reprezentfintje Ljubljan- skega armadnega območja se po postojnskem prvenstvu še bolj pospešeno pripravljajo, saj želijo na prvenstvu doseči največ. Rokometna ekipa LAO se pripravlja v Celju, saj je največ članov prav med vo- jaki, ki služijo rok v Celju. Pa tudi ekipa je zmagala na prvenstvu v Postojni. S celj- skega območja pri prvenstvu sodeluje tudi konjiški Konus, ki je prevzel pokroviteljstvo nad press službo med prven- stvom. Pokroviteljstvo nad letoš- njim prvenstvorti je prevzel tovariš Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in ZKJ, ki je pred dnevi tudi sprejel po- veljnika Ljiubljanskega ar- madnega območja Franca Tavčarja in njegove najbližje sodelavce. Tovariša Kardelja so seznanili s potekom pri- prav na bližnje prvenstvo. Gostitelji letošnjega prven- stva — Ljubljansko armad- no območje, delovni ljudje in mladina Maribora — bodo storili vse za uspeh te šport- ne, družbeno-poiitične in kul- turne manifestacije. Ta ma- nifestacija bo poleg ostalih aktivnoisti pripadnikov oboro- ženih sil v letošnjem letu predstavljala tudi velik pri- spevek k proslavi jubilejev tovariša Tita: 40-letnici priho- da na čelo KPJ in njegovi >!3-lernici rojstva. Udeleženci letošnjega jubi- lejnega vsearmadnega prven- stva bodo neposredno poka- zah moralno-politično in psi- hofizično pripravljenost enot, ki je bistven in sestavni ele- ment borbene pripravljeno- sti pripadnikov oboroženih sil. Zaključili so, da takšna ma- nifestacija jugoslovanskega značaja prispeva nadaljnji uveljavitvi športa in telesne kulture v JLA in družbi v ce- loti, hkrati pa predstavlja po- membno vzpodbudo nadalj- njemu dvigu telesne, s tem pa tudi borbene pripravljenosti vojakov in starešin. 1 TONE VRAJBL Pokrovitelj 30. športnega prvenstva .TLA Edvard Kardelj in poveljnik ljubljanskega armadnega območja Franc Tav- čar-Rok med sprejemom in seznanjanjem o pripravah za prvenstvo v Mariboru. NOGOMET DOSEGLI CILJ KLADIVAR NA TRETJEM MESTU Nogometno pivensUo Slovenije je zakijuČLiio. Novi prvak je Rudar iz Velenja, ki je v zadnjem kolu sicer klonil proti Železničarju v gosteli 2:3, toda kljub temu za točko pieliitel drugouvršeeno Muro. Nogometaši Kladivarja so z zmago nad Rudarjem i? Trbovelj z 3:1 tretji, nogometa.ši šmartnega pa po remiju proti Izoli z 1:1 odlični četrti. Torej tri moštva celjske iiogometue rcgiju med prvo čit\erko! Uspeh, ki ga pred prvenstvom nismo pričakovali. Do jeseni, ko .se bodo znova začele območne si>lekcije boriti za točke v republiški ligi, bo edinolc velenjski Rudar moral ua uoilatiiib kvaliiiikacijali repubiiškili prvakov m nekaterili drugoligašev sebi izboriti mesto med drugoligaši. Vsekakor nova obremenitev, ki je prišla šele po zadnjih sklepih Nogo- metne zveze Jugoslavije. Nogojnetaši Kladivarja so .svojo uvr.stitev v nedeljo zvečer pozdravili na eni redkUi skupnih večerij. Skromno in lepo so zaključili sezono in dosegli načrtovano tretji mesto. Kesda z nekoliko priokusa grenkega, kajti pred srečanjem proti Ru- darju iz Velenja so imeH še možnosti za naslov prvaka. O tem pa trener ilija Lbavič ocenjuje sezono takole: »Imeli smo resda priložnost, da se v zadnjih treh kolih priključimo Velenju in Muri v borbi za prvo mesto. Toda mo- štvo psiliiCno ni bilo pripravljena za ta podvig. Tudi organi- zacijsko nismo sposobni v Celju, da bi vsaj trenutno lahko posegli v borbo za 11. zvezno iigo. Mimo igralcev mora imeti društvo tudi močno upravo in ostale pogoje za ta podvig. Tega pa žal mi nismo imeli. Pokazali pa snjo, da smo lahko med vodečimi v Sloveniji in je zato tretje mesto za nas velik uspeh. To srao tudi načrtovali v najboljšem ijrimeru. V.sem igralcem nsoram iskreno čestitati, da so s svojim pristopom k igri dali delež k našemu skupnemu uspehu.« Kje ste izgubili korak z Velenjem? »Vse prvenstvo smo igrali dokaj dobro. Uoma smo osvojili 1(», ua tujem pa 14 točk. V gosteh smo osvojili največ točk od vseh ekip v republiški ligi. Torej nam manjkajo točke z Glazije. Tu smo nesrečno izgubili proti Muri in Litiji, točki pa sta nam z neodločenim n>zultatom odvzeli še vrsti Velenja in rrimor.ja. Ko bomo te dni analizirali preteklo sezono bomo šele videli, kje smo zgrešili. Toda sami smo zelo inirni. Dosegli smo vrhunec treiiutuih zmožnosti naše ekipe. Zato želimo no- vemu pivaku veliko sreče v kvalifikacijali.« Kapetan ekipe Janko Kuder: »Tako ugodne .sezone že dolgo ni bilo v C;clju. Vse do po- raza proti Velenju smo imeli ob sHani tudi lepo število na.ših navijačev. To nas obvezuje še za naprej. Seveda pa bo moralo Celje v bodoče ob naši najboljši selekciji pridati več material- nih movnosti, če bon'.o hoteli v Celju še gledati drugoligaški nogomet. Nismo zahtevni, tcda letos nismo imeli nikakršnii> pogojev za delo. Zato je tretje mesto za nas velik uspeh.« V taf)Oi-u Kladivarja so torej zadovoljni. liealni pri oceni preteklega dela, ki je bilo vzorno in tovar-Sko. Za kaj več pa bo potrebno pridati .še večjo pomoč in razumevanje celotnega športnega Celja. J. KUZMA KOriOS ZA NO^SNABJE Pokrovitelji press službe na letošnjem 30. prvenstvu športnikov JLA v Maribo- ru bodo delovni ljudje KONUSA iz Slovenskih Konjic. Ob tem na je Franc Ban povedal: »Da smo se odločili za pokroviteljstvo in sodelo- vanje, je vzrok v tem, da že dalj časa zelo uspe.šno sodelujemo z JI^A in da želimo te stike ter odnose še poglobiti in okrepiti. Prvi dan prvenstva bomo dopoldne pri nas v KO- NUSU pripravili tiskovno konferenco (po zdajšnjih podatkih bo navzočih pre- ko 270 novinarjev iz Jugo- slavije) in ogled tovarne, isti dan proti večeru pa v Mariboru še v Domu JLA kulturni večer (nasto- pile bodo naše skupine) z revijo, kjer bomo prika- zali naše izdelke. Seveda bomo za novinarje poskr- beli tudi s tem, da jih bomo opremili s torbica- mi, kjer se naj nabere čimveč materiala, katere- ga bodo potem preko ča- snikov, televizije in radia Ix>sredovaiI vsem ljudem naše Jugoslavije.« TONE VR-\BL KONEC ROKOMETNE SEZONE >:OAJ SO CELJSKI ROKOMETAŠ! NASTOPILI ZASLUŽENI ODMOR Lepšega darila ljubitelji športa v našem mestu niso mogli dobiti, kot zmago do- mačih (res okrepljenih) ro- kometašev nad olimpijskim zmagovailcem iz Montreala, reprezentanco Sovjetske zve- ze. Tekma je bila takšna, kot bi si jih želeli še več. Niso iz trte zvite izjave (navdušu- joče) gledalcev, ki so rekli po tekmi: »S to ekipo bi bi- la evropski pi-vaki!« Gostovanje Sovjetske zveze je bil velik dogodek za Celje, kot je bil tudi velik dogodek nastop naših državnih repre- zentantov, Celjanov in tistih, ki trenutno služijo vojaški rok pri nas. Ekipa je poka- zala vse lepote rokometne igre, tako da je vsak gleda- lec resnično prišel na svoj račun. S tem srečanjem je tudi kronana uspešna roko- metna sezona, ki so jo Celja- ni prestali in še enkrat do- kazali, da je prd nas veliko pra\-iii talentov za to igro. Kratek odmor pred novo sezono i>a bo samo postojan- ka za razmišljanje, kako na- prej. Delo je dobro zastav- ljeno, pravijo, da ga bodo še izboljšali in to je garancija za čim večje dosežke. Zadnje gostovanje pa je poleg Modnega salona iz Ve- lenja podprla tudi Keramič- na iz Liboj. Celjskim rcko- metašem (tudi mladincem, državmim prvakom) pa še en- krat čestitke za vse. TONE VRABL IZ TKS LAŠKO r ESNfČEVANJE DOGOVORJENE POLITIKE' v občuli Laško uresničujejo dogovorjeno politiko razvoja telesne kulture z utrjevanjem množičnosti, predvsem s po- globljenim delom v ŠŠD, \-se bogatejšimi oblikami dela v uveljavljanju športne rekrea- cije, pa tudi športna aktivnost je na primerni ravni. Pogoji dela še niso najbolj- ši. Pomanjkanje igrišč in stro- ko\Tiih kadrov v marsičem ovira večji razmah telesne kulture v vseh njenih pojav- nih oblikah. Tudi materialnivj sredstev je trenutno premalo za uresničevanje bogat e,ga petletnega načrta razvoja te pomembne družbene dejav- nosti. Telesni kulturi režejo v laški občini tenak kos kruha pri financiranju. Prispevna stopnja znaša le 0,26'ro, v II. F>olletju pa bo še nižja — 0,23 "/0. Skupno bo v tem letu na voljo za pokrivanje vseh po- treb le 105 starih milijonov dinarjev. Od tega zneska pa mora TKS odvajati kar 1/4 sredstev za solidarnost in vzajmnost republiški tKS. To je vsekakor izredno visok znesek, ki ga daje laška obči- na za vertikalno usklajevanje programov. Ob vsem tem pa iz republiškega kreditnega sklada še niso dobili nobenih ■redistev za največjo investici- jo, ki jo imajo v 5-letnein na- črtu — izgradnjo odprtega plavalnega bazena v Laškem. Vse dosedanje vloge za najet, je kredita so bile odbite. Od večjih investicij, ki jih zasledimo v razvojnem pro- gramu so poleg plavalnega ba- zena v Laškem še telovadnica v Radečah in izgradnja igriš- ča v Rimskih Toplicah pri osnovni šoli. Igrišče bo ob fi- nanciranju izobraževalne in telesno-kulturne skupnosti zgrajeno že letos. Ob skrbi za množičnost pa velja podčrta- ti _ da 5 letni načrt predvide- va izgradnjo funkcionalnih igrišč pri vseh 13-tih krajev- nih skupnostih v občini. Vzporedno z gradnjo igrišč je v ospredju izobraževanje m šolanje strokovnih kadrov, še predvsem za tiste panoge, ki so v prednostnem razredu. Te panoge pa so — I. razred atletika in košarka, li. razred — rokomet, odbojka in nogo- met. Potrebe po aktivnosti na po- dročju telesne kulture pa ob- čani zadovoljujejo v petih društvih Partizan, treh šols- kih športnih društvih, 11-tih strelskih družanah, treh pla- ninskih društvih, AIVID in ŠD Rod. v kvaliteti prednjači se- daj karate, ki so ekipno na 2. mestu v SRS, pa strelci (kar 6 Laščanov je bilo v tem letu na državnem prvenstvu!) v Radečah je rokomet na kva- litetni ravni (ženske so bile visoko na lestvici v hgi SRS), V Laškem se uveljavlja ko- šarka, saj so moški v II. re- publiški ligi dobro držijo, v Rimskih Toplicah so najbolj prizade\-ni pri razvoju planin- stva. Zelo se uveljavlja šport- na rekreacija v TOZD, kjer na občinski ravni tekmujejo v odbojki, malem nogometu, na- miznem tenisu, streljanju in plavaaju. Osnovna usmeritev pa je sedaj v ustanavljanju osnovnih organizacij v kra- jevnih skupnostih. JUG K. NA KRATKO Celjski strelci so se ponov- no izkazali in to na republiš- kem prvenstvu v Ljubljani, kjer je zmagala ekipa in med posamezniki Tone Jager. Sled- nji je bi! še enkrat drugi. Dve tretji mesti sta osvojila Jože Jeram in pionir Bx*anko Malec. Na repubhškem mladin- skem prvenstvu v Celju so največ uspeha imeli preds.tav- niki AK Kladivar, ki so os- vojili 26 odličij, od tega 11 zLaitoh, 7 srebinniiih m 8 bro-, nastih. Zmagali so Rozman, Račečič, Blažič, Banjegiav, Kožar, Erjavec, Maroša, Blat- nik, četina in Poteko. Organi- zacija je bila ponorao brez- hibna. Ponovno je treba po- hvaliti amaterski sodniški zbor, ki se je odrekel dveh lepih vikend dnevov in jih preživel ob delu z mladimi na atletskem stadionu. Mlada selekcija celjske no- gometne regije Je gostovala v Bonnu in odigrala šest te- kem: trikrat so zmagali, dvak- rat igrali neodločeno in samo enkrat izgubili. Selekcijo sta vodila dr. Alfonz Debel,)ak in trener Janko Križnik. Na občinskem prvenstvu v malem nogometu je zmagala ekipa Aškerčeve ulice, iz li- ge sta izpadla ekipi Galeba in Signala, na novo pa uvretila ekipa Podgorja. Člani Aero kluba Celje Franc Peperko, Miloš Pešec In Vojko Staro\-ič so odpoto« vali na državno prvenstvo * jadralnem letenju v Zrenjam' nu. želimo jim miren in us- pešen let ter uvrstitev med Celjski rokoinetaši so zaključili sciiono z dobro igro proti olimpijskemu zmagovalen, reprezentanci So- vjetske zveze. Res je, da so na.stopiIl olarepljt^ni s fanti, ki so državni reprezentantje in trenutno služijo vojaški rok v Celju, vendar to vseeno ne zmanjšuje njihovega uspeha. Tako so mnogim prejšnjim usi>e. bom, zlasti pa 7. mestu med najboljšimi v I. zvezni ligi, dodali tudi to nadv.se pomembno zmago. Na sliki stojijo od leve proti desni: Božič, Anderluh, Vukoje, Peuiiik, V. Bojcvič, Fejzuia, Serdarušič, trener pror. Tone Ooršič in Zorko, spredaj pa so Miljak, Levstik, NimS, Marguč, Ivezič, Miha Bojevič in teh- nični vodja ekipe Peter Hribernik. Foto: TONE TAVČAR Si. 24 —16. junija 1977 NOVI TEDNIK - stran 17 ZAUPNO: SPET TABLElKE stara st-m o^t;ninaj6t let in miam lanla, s kateiim se mi- slim tudi poročiti, že dve leti jemljem kontracepcijske table- te, zdaj pa ne vem, če jih ne bi prenehala jemati. Slišala sem, da šest mesecev ne za- nosiš, ko preneha,« iiživsti kontriicepcijske ta-blete. Je to res, ker potem jih bom kar nehala jemati? MIŠA DRACiA MIŠA, ne zameri, ampak zdiš se mi prava avša. Va ne zaradi ne- \ednosti, ampak zato, ker po- slušaš vsemogoče nasvete, ki prihajajo iz neodgovornih ust. Za spremembo raje preberi navodila, ki so priložena h kontracepci,jskim tabletam in se ravnaj po njih. Ce si se do sedaj znala zaščititi, potem boš znala tudi zanositi, saj mislim, da gre za to, kajne? Ce bi na vsak način rada zi- bala, potem prenehaj z večer- no tabletico in se v mislih ra- je pozabavaj s pripravami za ])Oroko, čeprav se mi zdiš za tak življenjslii korak še pre- malo zrela. NATAŠA Krajevna skupnost Laško razpisuje prosto delovno mesto GROBARJA z zahtevano izobrazbo NK delavec Osebni dohodki po pravil- niku delovne organizacije. Prošnje dostavite na nas- lov: Krajevna skupnost Laško. Razpis velja do ssasedbe delovnega mesta. Program prireditev VEČER ROCK GLASBE S PLESOM, sreda, 22. 6. od 17. do 22. ure — dvorana Golovec Izbor najboljše nove slovenske ročk skladbe Nastopajo: Predmestje, Prah. Horizont, Rudolfovo, Izvir, Jutro Gostje večera: YU TOP ROCK SELEKCllJA — posebej, za to priložnost izbrana skupina najbol.jših jugoslovan- skih ročk glasbenikov, ki .jo sestavi ja.io: Jernej Podboj — (sax. Mladi levi), Sloboclan Marko Vič — klaviature, Kornelije Kovač — klaviature, Josip Boček — kitara, (vsi Komi grupa), Ratko Divjak — (bobni, Time, September), Carli Novak — (bas, Sep tember). Pero Ugrin — trobenta, violina (September). Vokalista: Dado Topič (Dinamiti, Komi grupa, Time) Janez Bončina-Bcnč (Mladi levi. September) Vstopnina: .)() din VEČER ŠANSONOV, četrtek, 23. 6. ob 20. uri — Slovensko ljudsko gledališče Celje Nastopajo: Elda Viler, Marjana Deržaj, Majda Sepe, Meri Avsenak, Irena Kohont, Janez Hočevar-Rifle, Ar- sen Dedič, Alfi Nipič, Lado Leskovar, Boris Cavazza, Andrej šifrer Gost večera: FRANCO TRIANCALE (predstavnik itah janske angažirane šansone) V.stopnina: 80, .50. 30 din VEČER NOVIH SLOVENSKIH POPEVK, petek, 24. 6. ob 20. uri — dvorana Golovec Nastopajo: Pepel in kri Nadie Valada — Francija .:)itka Haberl Vince Hill — BBC London Marjetka Falk Jana Kocianova — Radio Bratislava Alenka Pinterič Kathjr Nugent — Radio Dublin Eva Sršen Zsuzsa Cserhaa.ti — Radio Budimpešta Strune Skupina Sher Elegance — Radio Luxemburg Marjeta P^mšak Regina Thoss — Radio Berlin Duet sester Jerman Zbigniew Wodecki — Radio Varšava Ivo Mojzer Maria del Mar Bonet - Radio Madrid Edvin Fliser Slephanie Lindbergh — Radio Hamburg Tomaž Domicelj Peter Doyle — ex New Seeckers, .Anglija Oto Pestner Radojka šverko Braco Koren Ismeta Dervoz Janko Ropret Marjan Miše Aleksander Mežek .Ansambel Makedonija Franjo Bobinac Teška industrija Vstopnina: 80, 70, 60, 40 din ZAKLJUČNI VEČER, sobota, 25. 6. ob 20. uri — dvorana Golovec Razglasitev nagrajencev — revijalni nastop tujih go- stov — show nastop Marie JVlvriam — zmagovalke Ev- rovizije '77 — družabni večer s plesom (do 0,4 ure) ob glasbi plesnega orkestra RTV Ljubljana pod vod- .stvom Jožeta Privška. Vstopnina: 150 din Predprodaja vstopnic: poslovalnice TTG in dve uri pred pričetkom prireditev. POKROVITELJI SLOVENSKE POPEVKE '77 SO: Aero Celje, Ingrad C^elje, Ljubljanska banka, TTG — Ljubljana. Radio Luxen)buvg bo zastopala skupina SIIEER ELE- GANCE v alternaclji z domačim ansamblom PEPEL IN KRI. Kol zanimivost, ob rob letošnji popevki velja povedati, da bodo nastopili kar trije Celjani. Debitant Fran.io Bobinac, Oto Pestner in Tadej Hnišovar. 1« stran — NOVI TEDNIK Št. 24 — 16. lumja 197T ZASTAVO 75iS w ... ivi, prodaiai aa Jj.a, Rat©j, Trnovijie J5. MSU 1200 C, letndik 1972, ka- namboliran, pradaim. Ogled in informajcije v halii lovec«. rRt\fe.lČK.K ?ia zakol prodam. Pavel Krajnc, Vojinik 62, HIŠO 3 1300 lev. m aenilje (vrt, sadovTvjaflc m nijiva), ob asfaltni cesti, ug^odino proda.'.n. Cena po dogovo- ru. Marija KLepej, Tel-kainje 48 pri Celjru. VEČ P(\R€EL na lepi sonč- na legi, prmtierne za vi- keoM, prodani zato ugodno. Angela Fidit^r, Le^je, Skoif- j.a vas • NEMŠKE Lwčarje, miaidi^Se, rodovtitške, čmo^sive, pro- dam. Kreuch, štore 3. AVTO škodo 1001) B/IB, letnik 1970, brezhibno, sadn-.j ^sti- aikalnico, ca. 120—1501, ko- vaško ogni.jiiisče, malo, z venfci!latyorjem, prodam. Jo- že šarlah. PMinovec 12, Grotielno. KOTEL aa žg'a'njeQaihio in ki<)- silnioo alpina prodam. An- ton Leber. Marija, Marija- Dobje, Drami je. TAUNUS 17 m, stroj letrvJk 1970 in fiat PZ 125, letnik 1970, prodam. Infonnaciije po telefonu 772-118 aUi Ar- clin 87 — popoldne. AMI 8, letnik 1971, ugodr>3 prodam, tudi na ček. Jož:- Hren, Lembei^ 13, p. Str. mec. OTROŠKO posteljico z jogi- jem prodam. Rednak, Lo- čica 63, Polzela. VINOGRAD, v bližiini š.m.ar- 'a pit Jelšah, prodam. Ru dt stancer, Čopova 9, Gf- Ije. PLEMENSKO telioo sirnen- talko in malo mlat:ilnico, ki delno čisti, prodam. Mirko Belej, Vodruž, Šen- tjur. ŠIVALNI streli »bagat-maija« prodam. Pinter, šmarjeta .58. KOŠ JO sena prodam v Votj- niki.s. Zglasite se; Teharska cesta 38, Celje. JAWA 175, letmk 1*975, regi- striirana do 6.6.1978, pro- dam. Maks Druškov>.č, Ho. tunje 33, Ponikva. OBRAČALNIK maraton 140 za kosilnico BOS 1"^ ugod- no pr-odam. Ivan Cmok, CvPVaeL-io 42. yw 121», letnUk 1965. ugioidnio prodam. Marija Ivič. Gori- ška 1, Celje. TKAKTOR »zeijorK, 25 KM. odliično ohranjian, s kabiino prodam. Gobec, Zavrže pri Grobelnem. VO^ilCEK. terano-niodeo:, do- bro ohranjen, za dojenčki, prodam. Kristina Grab*r, Partiaansika, . Letus. ZASTAVO 101. lepo ohranje- no, redno vadrževano in garaairano, ugodno pro , dam. Ogled in informacije Bife Park, Maistrova ul. 2, vsak delavnik od 16. do 17.30. AMI 8, letnik 1971, ugodno prodam. Tel. (063) 710-379 ŠOTOR za štiri oseba »br: omi — Induplati Jarše z blazinami, prodam. Infor- macije po telefonu (063) 34-295, vsak dan od 14. do 17. ure. HIŠO z gospodarskim p3- slopjem, 2 lia zemlje, vino. grad, vseh kultur, prodam ugodno. Voda, elektrika v hiši. Celje, Lisce 35. HIŠO, 12 km iz Celja, rela- cija 2aleo—Zabukovica, pro- dam. Ponudbe pod »35 M«, PARCELO, lepo, na sončna legi, ob vsakem vremenu dovozno, 20 arov veliko, v šmartnem v Rožni dolini prodam. Marija Grlica, Voj- nik n.h., naselje z* črpal- ko v bližini cerkve. ŠOTOR nemške izdelave, za večjio družino, dve sobi, prodam. Ivan Pere, Čopo- va 10. KRAVO, 3 mesecev bieijo, prodam. Prane Breznik, C^ljie, Lopata 16. OTROŠKI globok voziček, nemški, prodam, Telerost 34.200 int, 35, ZASTAVO 750, 1. 1970, ugod- no prodam. Ogled popold- ne. Dani Gorišek, Globoko 13 a, Rims^ke Toplice. FIAT 750, december 1973, pre- voženih SO.OOOkni, prodam. Celje, Ljubljanska c, 80. >IOTORNO žaigo nemške iz- vedbe, brezhibno, prodani aa 3.001) din. Ponudbe pod »Poceni',;. ■ZASTAVO 750, letnik 73, ugodno prodaan. Branko Cm(3ik, Hruševac 3. Šentjur. Spaček, letnik 1.972, pro- dam. Tel (063 ) 317.34. BETONSKI mešalec prodam. Stanko Grobim, Do'brna 49. RENAULT 10 maJOT prodam po ugodni ceni. Informaci- je po tel. 22-231, int. 203, od 6. do 13. ure. GLISER GT 401, odlično ohranjen, voizen, *34m, sa- mo v sladki vodi, motor Johnson 35 elektrik, leto izdelave 1973, prodam. Opremljen je s kabriodet streho in z vsemi pokrivali. Telefon (083 ) 710348. GUMIJAST čodn »siport Beo- zrad« za tri osebe, rabljen eno sezono in motor to- mas 4, rabljen tri sez'me, prodam. Tel. (063) 710-379. OSEBNI avto škodo Š loO, letnik 1973, prevoženih 60.000 km, prodat n. Matke 55, 63312 Prebold. . SPAČEK ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Viktor Žuratj, Miigojinioe 135, Griže. POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. Stiherl, Cilelje, Čo- pova 7, tel. 22-768, ogled od 15. ure dalje. AVTO fiat 750 luxe, letnik 1973, ugodno prodam. In. formacije v popaldanskem času po tel. 735-214. ALFA romeo 2000 letnik 74, prvič registrir-an julija 75, prevoženih 49.000 km, pro- dam. Informacije po tel. 850-181, 851-181 — Jagrič, od 6. do 7. ure zjutraj. I!\IV kombi kasouer, letnik 1959, registrjjran do 20, 8 1977. prodam. Branko 3tr.i(j- har, Vransto) 97 AVTO zaiporiOižec, letnik 1974, v 10. mes, prodam. Infor. macije lahko dobite po t,e- lefonu 22-117. KUPIM MOTORNO kolo BMW ali cindap, 750 com, sta-rejiši letnik, vizen ali nevasan, kupim, Marjan Lajpomik, Korje 3 a, 63270 Laško, OSEBNI avijo fiat 750 ali R4 katroo, novej.ši tip, lih- ko karamboiiran, kupmu. Telefon 22-830. VEČJO sobo, po možnosti sobo tn kuhinjo, proti P'Ol- aeli ali Konjicam nujin^i iščem. Plačam za eno leto vnaprej. V popoldamskeni času pomagam tudi pri de- lu. Ponudbe pod »Nujno«. STANOVANJE z odločbo od- stopim v najlbolij prometu: ulici v sredini Celja, za p' same ali lokal. Pismene ponudbe pod »Stanovanje«. DEKLE išče opremljmo so- bo v Celju, Kornelija Bak- tarič, Elegant, Stanetova 17 a, Celjie. OPREMLJENO sobo v Celijci oddam. PoniJidibe pod ossna- ko »Takqj vseljivo«, LEPO dvosobno stanovanje zamenjam za garsonjero na Oboku ali Lavi. JusU Es, Mariborska c. 64, Celje. OPREMLJENO sobo v Celju oddam samskemu moške- mu. Ponudbe pod oznako »Enoletno prad|pl3jčilo«. SAMSKO siobo v Laškem išče samska uslužbenka, po možnosti s posebnim vho- dom in souporabo sanita- rij. Ponudbe pismeno na upravo NT pod »Celjanka«. POŠTENO dekle išče sobo v Celjiu, možnost kuharnja. Ponudbe pod 'oeanako »Pro- dajalka« . ZAPOSLITEV VAJENCA v uk alt :■ . ,i- tev sprejmem, ro Slavko Rožanc, Ceije, Par- tiaanska 5, tel. 26-314. ZAPOSLLMO dekle v gv^stilni' tn kuhinj'!. Hrama in sta- novan^je v hiši. Gostilna Cim,perman, Pol-3ela V UK 3pre;miem učenko 'sa mo.ško frizersko sbrako. Sa- lon »Eriikat, Banko, Cesta na Ostroano 2, Celje, VE.šČ:0 goiipoidknjio, z dakiim ztianjeru nemškega jezika iščaitvD. Od 30O0 ND meseč- no in hran/a. Strojno klju- čavničarstvo Artnaik, Šen- tjur, Nova vas, n. h., tel. 741-144. DVA učenca m kvalifictraine. ga pom.>čnijka spr lina-Valter Vrečar, Rogar ška Slatina, BRIVSKO-frizenako pomočni- co sprejme salon Pucetj, Novo mesto, komandant i _Steia^ _a£..-_. ^._________ RAZisiO ''IJ. i KINO masko za traktor .>era izgubil na raU- ctji Geije—ŽaHe?. Najlditelija proisim, da mi jo vrne ah pa javi proiti niagradi na naslov; -Jalob Pajnvm, škofja vas II. VARSTVO za ott»jik,a, 8 mie- secev, -^/isak drugi teden, iščem. linfotmactje pri Re- bemiik, Vruinioeva 25 b. Delavski STOt TOZD VODOVOD CELJE objavlja prosto delamo mesto;, 1. TAJNICA Pogoji; dveletna admitiistrativna šola in pet let de- lovnih izfoisenj ali popolna srednja upravno-admini- strativna šola ali ekonojTi3kt>komercialna šola in tri leta delovnih izkušenj s znanjem strojepisja 2,. UČENEC za poklic inštaila- terja vodovodnih naprav ?■;'■}-):: •cončatvi osemletka in da kandidat m soarejSi 17 let Delavski svet TO,ZD PLINARNA CELJE objavlja pro-sto- delov!W mes^o- 1. UČENEC za poklic instala- terja olinskih naprav -:3^;\:.:;--:;i :a da kandidat i. Vloge sprejet ska služba petnajst dni po objavi v časoyi.>>. u sedežu TOZD Celje, Ljubljan- ska cesta 19. »METKA« tekstilna tovarna m konfekcija Celje razpisuje za šolsko leto 1977 '7S naslednje štipendije 1. Fakulteta za naravosiovje la tekst. tehn. II. stop- nje — smer tekstil — 2 štipendiji 2. Ekonomska fakulteta ali VEKš II. stopnja — 1 štipendijo 3. Tehniška tekstilna šola Kranj — tkalska sm;er — 6 štipendij 4. Pravna fakulteta v Ljubljani — 1 štipendijo 5. Ekonomska srednja šola — 2 štipendiji OBJAVA dveh prostih učnih mest — strojni ključavničar — obratovni elektrikar OBJAVA prostih mest za — administratorja — 2 mesti Za delovno mesto administrator želimo, da ima kan- didat končano srednjo šolo ustrezne smeri s prakso. Kandidati za štipendije naj predložijo; 1. obrazec DZS 1,65 »prijava za štipendijo« 2. potrdilo o končanem šolanju oz. zadnje šolsko spričevalo 3. potrdilo o vpisu v šoto 4. potrdilo o premoženjskem stanju 5. potrdilo o osebnem dohodku staršev oz, skr[> nikov. Prošnje oz. vlogie za štipendije, kakor tudi za pro- sta delovna mesta sprejema »Metka« — tekstilna tovarna in konfekcija Celje v splošno-kadrovskem sektorju podjetja do 30. junija 1977. CARINARNICA CELJE Komisja za premoženjsko pravna razmerja razpisuje PONUDBO :sa zamenjavo: — LOKAL 1 v stanovanjski stolpnici S 13, Velenje, Partizanska cesta, v sestavi: a) trgovinski del — 47,40 kv. metrov b) skladišče — 13,70 kv. metrov c) garderoba s sanitarijami — 6,80 kv. metra skupaj 67,90 kv. metrov poslovnih prostorov za sta- novanjske prostore, in sicer 1 kv. meter trgovin- skega prostora za najmanj 1,30 kv. metra stanovanj skega in za 1 kv. meter ostalega 1 kv. meter sta- novanjskega prostora. Interesenti (pravne osebe) naj pošljejo svoje ponud- be v 15 dneh po objavi oglasa na Carinarnico Celje, kjer dobijo tudi vse ostale informacije. št. 24— 16. junija 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 UNION: Iti. .junija še ameriški barvni film »Dan dellinov« od 17. do 30. juiii.ja trancoski bicviii film »Razjezil se bom« od 21. Junija dalje »Pobegnil sem s hudičevega otoka« .MKTROPOL: do 19. junija hong- konški bai-vni film »Meč zlatega zinaja« od 20. junipa dalje ameriški barvni film »Čuvarji gradu« DOM: 16. junija še angleški barvni film »Hudičevi dvojčici« od 17. do 19. junija angleško- Italijan.ski barvni film »Plačanec Indio Blacka« od 20. do 21. junija angleški barvni film »Kalanov dosije« od Zi. junija dalje Italijanski barvni film »Gusarji zelenega otoka« IJCTNI KINO: od 18. junija da- lje ameriški barvni film »Ljubi- mec velikega stila«, ob 20.30. Petek, 17. junija, ob 19. uri — Pavel Lužan: »Zlati časi, lepi krasi« — gostovanje na Vran- skcin, Sobota, 18. junija, ob 19. uri; »Zlali ca.si, lepi krasi« — gosto- vanje v Libojah. CKI Jt' Poročili so sie Štirje pari, med njimi SREČKO CENTRIH, Celje in MARJANA f:VEK, Ljubljana. sENTJLU PRI C:ELJU JUIIIJ MALOVRH, 31, proiuetni ii./enir, Podgrad in ROZAI.IJA FIDl.KR, 23, krojačiea, Zlateče. CELIE AMALIJA PLAZNiK, 71, Zidani mflst; LEOPOLD fiOBEC, 44, Ga- brovec; NEŽA ŠKOKJ.ANC, 79. Rožni vrh; BRANIMIR VOH, 27, Gorica; AVCiUŠTIN P.AJ, 71, Za- grad; ALOJZ KRISTAN, 74, Pe- co vnik; ALOJZ REŽEN, 41, Pav- la vas; JOŽEF KOCJANČIC, 71, Vojnik; OLGA RAVNJ.AK, 41, C^e- Ije; FRA.NC ŠKRUBEJ, 85. Na- Mtrje; MARIJA HINDEL, 72. Sp. Gorče; JOŽE ŽLENDER, 76, Pil- štanj; .A(.ATA KOI.\K, 43, Padež; ANA PUSMK, 78, Laško; -AMA- LIJA KUMBERGER. 70, Gornja vas; MATIJA KUMER, 41, Krni- ce: ANA FIRST, 74, Ccl.K'; JU- LIJANA RIZMAL, 69, Gomilsko; MIRKO BANDELJ, 75, Celje; FRANC PLESNIK, 79, Robanov kot; ELIZABETA KRANJC, 62, Gotovlje; JOŽEFA GOLAVŠEK, 67, Celje; TEREZIJA TERGLAV, 79, C^elje; M.\R1JA STKAŠEK, 86, Šentjanž in FRANcIj^KA RIBIC, 86, Dobriša vas. ŠENTJUR PRI CELJU HELENA OSET, 70, Jtmetoval- iia, Kranjčica; NEŽA BEVC, 75, knietovalka, Lažiše in MARIJA AOI ASKO, 72, kmetovalka, Brezje. CEUE 29 dečkov in deklic. ŠENTJUR PRI CEI,IU En deček. MRDMkJtESRECE GROBO IZSILJEVANJE l'o prednostni Ulici bratov Voš- njakov v (,elju se je pripeljal do križišča z Adamičevo ulico voz- nik osebnega avtomobila BR.AN- KO ŽEKAR, 29, iz Celja. Z nje- gove leve strani pa mu je grobo izsiljeval prednost voznik osebne- ga avtomobila MKOLA PEKO- VIC, 45, prav tako iz Cel.ja. Per- kovič .je prevozil STOP znak in vozil po .Adamičevi ulici, ki je zaenkrat zaprta za ves promet. Pri nesreči je nastalo škode za 15.000 dinarjev. PREHITEVANJE MED ZAVIJANJEM Iz Celja proti Ljubljani je vo- zil s kombijem JOŽE PAVLIC, 44, iz Vranskega. V Pondorju je nakazal spremembo smeri in začel zavijati levo. Za njim je ustavil tovornjak, oba pa je pri- čel prehitevati v Propagandna oddaja (Lj) 21 .(X) Kulturne, diagonale (Lj) ■ 21.50 Mozaik kratkega filma: Portret meniha ~ l)arvm film (Lj) TOREK 20.00 Diagonale (Lj) 20.30 Propagandna oddaja (Lj) 20.35 1. Bergman: Prizori iz zafcon&keRa živ- ljenja — barvna nadaljevanka (Lj) 21.25 Iz koncertnih dvoran — L. van Beeiho- ven: I. si m Ioni j a (Lj) .'^REDA 20.00 Film tedna: Noč (Lj) 32.00 Propagandna oddaja (Lj) 22.05 T V dnevnik (Lj) 22.20 Včeraj, danes, jutri — Skandinavija, barvna oddaja iz cikla Evropa v na.ših rokah (Lj) ČETRTEK 17.10 Profesor Baltaztii — barvna risajika (Lj3 li8.30 Zugo in njegwa senca — I. del (Lj) li9.15 Risanka (Lj) 19.2;0 Cikcak (Lj) 10.30 TV dnevnik (Li) 19.55 Propaganda odda.ia (Lj) 20.00 Svet v letih 1900—1039, d A Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zatinji poti JOŽETA NOVAKA na Prevorju, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru, g. župni- ku Jagru in podjetju Ele- gant za pomo(3. Žalujoča družina Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skiipnosti občine Šentjur pri Celiu je na svoji 26. redni seji dne 10. 6. 1977 v skladu z določili 14. in 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stano- vanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS .št. 8/76), na predlog komisije za druž- beno pomoč, sprejel naslednjo PREDNOSTNO LISTO za pridobitev najemnega stanovanja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju v listo se uvrstijo naslednji: 1). Vrečko Albina, Pod.grad n. h., družina z nižjimi dohodki 12. Antlej Franc, Trška gorca 14, družina z nižjimi dohodki 13. šmigovec Amalija, Šentjur 88, družina z nižjimi dohodki 14. Bijedič Vida, Rifnik 9, družina z nižjimi dohodki 15. Burič Jož,e, Šentjur 5, družina z nižjimi dohodki 16. Križnik Peter, Botričnica 10, družina z nižjimi dohodld 17. Podpečan Radrnila, Planina 44, družina z nižjimi dohodki 18. Cverle Ana, Slivnica, samohranilka 19. Kugler Mihaela, Nova vas 42, samohranilka 20. Ovsenički Albina, Šentjur 156, družina z nižjimi dohodki 21. Kulič Mate, Krajnčica 3, družina z nižjimi do- hodki 22. Covič Slavko, Rifnik 27, družina z nižjimi do- hodki 23. Brilej Dragica, Golobinjek 4, družina z nižjimi dohodki 24. Jazbin.šek Metka, Planinski vrh 18, družina z niž- jimi dohodki 25. Otarovnik Frfmc, Stopče 30 a, Grobelno, upoko- jenec 26. Pinter Ivanka, Sotensko 1, upokojenka 27. Juhart Marija, Hrušovec, upokojenka 28. Strašck Roberta, Šentjur n. b., mlada družina 29. Zupane Vida, Podgorje 14 a, mlada družina .30. Kalan Viktorija, Podgrad 42, mlada družina 31. šmid Boris, Jakob U, mlada družina 32. Cater Jože, Vodruž 7, mlada družina 33. Rahten Nevenka, Bezovje 1, mlada družina 34. Zupane Anton, Crnolica n. h., mlada družina Prednostna lista se začenja s tekočo številko U zato, ker so bili v letu 1976 uvrščeni upravičenci v prednostno listo 1—10 in stanovanja še niso dobih. Prosilci imajo pravico v 15 dneh od objave predlo- ga precinostne liste dati na prednostno listo pri- E>onibe in predloge na Samoupravno sUuiovanjsko skupnost občine Šentjur pri Celju. Prosilci, ki niso uvr.ščeni v precbiostno listo, ne izpolnjujejo p(^ojev, ki jih določa pravilnik o me- rilih za dodeljevanje najemnih stanovanj. ŠE PREMALO ZNANE LEPOTE NAŠE DOMOVINE Vm? kaže, da se od bratske reptihlikc Srbije kar ne mo- remo posloviti. .Sj)lošnim tu- ri.-ilicnim zapisom in beostraj- skiin razsk-dnkam, ki smo jih v našem tedniku že obja- viti, zdaj sledijo novi popot- ni utrinki. S poti po Ponio. ravju. Ni bila popolna. Zara- di kratkega ča.sa, ki je bil na r.i?;|«i!>lAgo, nismo zašli v vsak kifr smo videli in dciživeli, je vreitno opisati, čeprav na kiAtko, Tudi gostoljubnosti. ;ki je tam doma, ni moč opi- sati, saj bi jo morali jjonav- Ijaii na vsakem koraku. Za- to Ha j ta posebnost in odlika srbskih i.iudi ostane kot ka- žipot tudi v tem zapisu. Pot se je začela v Beogra- du in nadaljevala preko Po- ir*r*vca v Kruševac. Vrnjačko iP»i«yo, Kraljevo. Kra.s,'uljevac in zm drugačno. Sadjarsko ob- m«>č-ie, kmalu pred Smedere- vmi zamenja vinogradniško. Sicet pa veliko lepih viken- dov, pravcatih vil. Baje okoli tjiiSH>č. Krajd in vasi z bogato sta- rti.d:^.vTio in novejšo zgodovino. OkiK>l>er 1944. leta je tu še ži'v. v bdtki pri Boleči je pad- lo >kf>ti 7.000 Nemcev. Vas Udifvioe ima pravo ime. Tur- ki .'JO odgnali vse moške. Os- tale m le ženske. Sin-ederevo smo obšli in za- to le od daleč in s ceste ob- čudovali velikana železarske maustrije. Bližali smo se Požarevcu. Naš prvii postanek in prvo srečanje z domačini. Skoraj so biii užaljeni, ker smo mo- rali po dveh urah nadaljevati pot. Radii bi, da bi ostali. Ne samo za en dan To ni vpra- šanje. In tako je bilo p>ov- sod. Požarevac. Mesto z blizu 40 tisoč prebivalci. Novo si hit- ro utira pet. Tudi veličasten hotel »Dunav« ima še pritli- kave sosede. Vprašanje je le, kako dolgo še. PoLeg družbene turistične organizacije je nosilec turis- tičnega dogajanja v mestu in na širšem območju kolektiv »15. Oktobar«. Organizator iz- letov, ekskurzij, vikendov in letovanj. Nosilec avtobusnega pr.^raeta, g-ostinstva in turiz- ma. Toda, poskrbeli so tudi za to, da ljudje, turisti in izlet- niki, v več-ji meri prihajajo k rtjim. Na tem območju 3e ponaša,,;o kar s štirimi tradici- onalnimi prireditvami: v Ku- čevu (Homoljski motivi), Go- lobcu (Colubački kotič),vVe- kketu Gradišču (Alaske ve- čenV in v Požarevcu oziroma v LjubIČevem ob njem — Ljubioovska konjska igra. To je višek. Vsako leto prve dni septembra. Mednarodna pri- reditev, tekmovalnega in na- rodnega enačaja. Velik in mo- derno urejen hipodrom sprej- me več kot 20.000 ljudi! Mesto kneza Miloša ima tu- di driigače bogato zgodovino. Delavsko gibanje ima svojo tradicijo. Zato je bil Požare- V3C tudi močno središče na- rodnoosvobodilnega gibanja. Imenujejo ga mesto borcev za svO'bodo. Dal je kar devet nar'>dnib. herojev. _0 bogati davni preteklosti pričajo arheološki spomeniki, zbrani v muzeju z lapidarjem. Mesto je preživelo štirinajst vladariev, imelo v času rim- skega imperija svojo kovnico denarja, itd. In kako prijetno je, ko v ga'T3tHin; Milene Pavlovič-Barili srečaš tudi Celjana. Med sli- kami mlade in nadarjene sli- karke, ki je stara komaj 35 let umrla 1945. leta m večidel živela v Parizu in Združenih državah Amerike, je tudi po- večan rokopis ocene njenega umetniškega ustvarjanja, ki ga je zapisal prof. Franjo ši- janec, znani umetnostni zgo- dovinar, ki je pred vojno po- učeval tudi na celjski gimna- ziji. Na vsak način pa galerija, ki bi jo bilo škoda prezreti. Moderno središče mesta. Iz- ven njega pa lep hotel B ka- tegorije »Dunav«. Ima 140 le- žišč in vse prostore, ki so- dijo k takšnemu objektu. Za- res lep. Požarevac vabi. Je pa to tudi mesto mladih ljudi. Pra- vijo, da jih je več kot 12.000. Zato velike am.bicije za na- daljnji razvoj. Te čutiš in vi- di.š. Prvo presenečenje je za na- mi. Prijetno, čakalo pa nas jih je še precej. POŽAREVAC: poleg; velikana, lepo urejenega in modt-ine- galoiotela »Dunav« še nekaj iifiziiUi hiš . Z nenadno otoplitvijo vremena so se napolnila tudi kopališča sirom po celjski regi.ji (kolikor jih pač ,jel). Največjo gnečo so zabeležili v nedeljo v i^oštanju, kjer imajo bazen z ogrevano voilo. okoli njega pa prijetne travnate i)ovršine z drevjem. Tako se je pod mogočno termoelektrarno zbralo dopoldne 1300, popoldne pa že IHOO kop:tlcev, kar .je brez dvoma rekord. Nekaj podobnega .je bilo tudi v Rimskih Toplicah, medtem ko se v Celju zaenkrat lahko samo še vozimo mimo inazneiia korita ob Ljubljanski cesti. Toda, kot vse kaže, ne dolgo, saj so bazen pričeli polniti v torek zvečtr in tako lahko pueakku.jemo. da bo po zamudi, ki je nastala pri vzdrževalnih delih, te dni že na voljo kopalcem. Foto: Lojze Ojsteršek LD REČICA PR! LAŠKEM LAŠKI LOVCI USPEŠNO V PRAZNOVANJE 750-LETNICE Dclga desetleitja so bila po- trebr^a, da je lahko pridni rečidki knap, vajen nevarne- ga in trdega dela v zemelj- skih nedrih, ko si je v potu svojega obraza z napornimi delom služil svoj vsakdanji knih, svobodno stopil tudi v obsežne gozdove šmohorja in vseii ondotnih hribov kot lo- vec, gojitelj in čuvar narav- nega okolja. Ko je dosegel tudi to, je svojo oridnost in prizadevnost v celoti prenesel Tudi na piano in povsod se danes poznajo sadovi njego- ve žuijave roke, ki je, čeprav vajena le grobega jamskega dela, z vso nežnostjo posega- la v načrtno gojitev divjadi teh piredelov našega območja. Lovska družina, ki je bila v Rečici pri Laškem ustanovlje- na leita 1946, je pričela s svo- jim delom na območju lovi- šča, ki so bila v predvoj- nem času v dobrih rokah. Rsdko kje se danes lahko pohvalijo lovci, da je bilo v njihovem lovišču v času »has- kovanja« zakupnikov storjeno toliko načrtnega dela, kot prav na tem območju. Zaved- ni domačini so se načrtno upirali tujcem ter jim poka- zali, kako narašča njihova za- vest in odpor proti vsemu, kar je tujega in se šopiri po naši lepi slovenski zemlji. Zbrani okoli zavednega na- rodnjaka, so se lovci že ta- krat organizirano zbirali ,na skupnih pogonih enkratnih in nepozabnih brakadah in zad- njih pogonih, o katerih je ostal le še šcpek spominov. O skrbi takratnega zakupnika za ondobno lovišče, ki se je raztezalo vse od izliva Savi- nje v Savo do Velikega Slom- nika, prek Gozdnika do Ka- la, pa Ničnega na Kopitniku do širi j in nazaj do Save, priča tudi to, da je že leta 1934 skrbel za vlaganje fa- zanov, kar mu je v celoti uspelo. Leto kasneje se je lo- til osvežitea' krvi zajcev ter v ta namen pripeljal zajce iz Bosne in jih spustil v lovi- šče. Lov tistih dob je v glav- nem potekal v pogonih, le maio je bilo lova na čakanje ali klic. Veljalo je pravilo, da sme v odstrel, predvsem vi- soke divjadi, posegati le iz- kušen lovec, »zelenci«, kct so imenovali takratne začetnike, pa tega niso sm.eli. Svojevrst- no pripravništvo, ki ga uspeš- no razvijajo tudi še danes. O načrtih dela priča tudi to, da so že pred vojno pod Gozdnikom tik nad Rakuževo logamico zgradili lovsko ko- čo, v kateri se je zbirala slo- venska lovska dinižba. Vse do druge svetovne vojne je bilo lovišče v skrbnih rokah, saj je imel takratni zakupnik tu- di svojega poklicnega čuvaja. Okupator tudi njihovemu lovišču ni prizanesel in delav- ci, ki so lovišče po vojni pre- vzeli v svoje roke, so se zna- šli pred težkimi nalogami. Novoustanovljena družina je prevzela v upravljanje lovi- šče v izmeri 4290 ha in pred- stavlja zaokroženo enoto z naravnimi mejami. Začeli so delo na novo, saj skoraj ni- česar, razen dobre volje in pripravljenosti za delo, niso imeli. Lovišče je bilo dobe- sedno prazno, razen roparic. ki so se močno zaredile. Ni- so bili redki primeri, ko je na pogonu padlo tudi po 8 l:sic, o zajcih pa ni bilo ne duha ne sluha. Samo v pr- vih dveh letih je bilo skup- no uplenjenih 82 lisic in le dva zajca, kar dovolj zgovor- no priča o tem, kakšno je bilo stanje v lovišču. Poleg tega je bilo tod veliko pote- puških psov, pa divjih mačk in drugih roparic, kar vse je moralo načrtno iz lovišča. Hiter razvoj našega gospo- darstva je pripomogel, da so kmetje v višjih predelih vse bolj opuščali svoje kmetije in se selili v doline, kjer se je hitro razbijala naša mlada industrija. Tako je bilo tu- di na Šmchorju. člani dru- žine so spoznali pomen, ki ga lahko imajo za nadaljnji razvoj lovstva opuščene kme- tije, zato so jih začeli načrt- no odkupovati. Skupno so do danes odkupili kar 5 od os- mih posestev, kolikor jih je bilo na šmchorju. Tako da- nes razpolaiga družina na Šmohorju skar 45 ha pasišč za divjad, ka,r je za njen raz- voj življenjskega pomena. Ve- like travmi ške površine nudi- jo divjadi lepa pasišča, oko- liškim kmetom pa dodatno krmo za živino, saj jim dru- žina za simbolično odškodni- no odstopa košnjo na svojih pašnih površinah. Velika delovna vnema, Id je bila prisotna v družini vse c-d prvih dni njenega najtr- šega dela, in pa doseženi uspehi, so dmžino močno krepili in vse bolj je rastla njena samozavest. Divjad je (postajala vse šte^dlnjejša. predvsem pa se je povečal stalež divjih svinj, ki so dela- le občutno škotlo po kmeti- jah in hudo pestile prizadev- no družino. V letih, vse do 1960, so veljali uplenitelji div- jih svinj za \-elike in prave junake. Za uplenitev pa so bi- li deležni tudi nagrad. Kar na kraju samem ali pa na zadnjem pogonu je bila opra- vljena razdeditev plena, od ka- terega je polovica pripadla uplenitelju, polovica pa dni- zini. Taka delitev plena je trajala tako dolgo, dokler je bil pri lovski zvezi v Celju sklad za plačevanje škode po divjih prašičih. Ko pa je pla- čilo škcde prešlo v breme družine, se je delitev plena končala. Skrbno je bilo nam- reč treba gospodariti, da je denar od uplenjene divjadi rom.al nazaj v lovišče, oziro- ma, da so z njim poravnaU škodo, ki jo je divjad po- vzročala kmetom njihovega območja. Družina je imela v tistih letih s plačevanjem ve like težave, zato je bil orga- niziran lov na divje svinje še kako potreben. Spomini tistih dni pa nosijo v sebi tudi do- godek, ki bo med člani ved- no ostal neizbrisan, saj je terjal življenje njihovega so- tovariša Nandeta Deželaka, Bilo je, ko so lovili divje svi- nje v revirju Malic. Nande je, ne glede na to, da je bil iakušen brakir, storil usodno napako, ko je z lovske ste- ze napravil nepremišljen ko- rak, misleč, da bo po kraj- ši poti prišel do trate, kjer so se zadrževali divji praši- či. Spodrsnilo mu je na spolz. kih in strmih tleh in skota- lil se je v dolino, pri čemer ga je metalo od drevesa do drevesa in na koncu je oble- žal negiben. Ko je brakir cd- t;robil zadnji pogon in lovo- vodja zaključil lov, so spo- znali, da so izgubili tovariša;' ki bo za vedno ostal zapisan v njihovih srcih. Le počasi je po tem tra- gičnem dogodku normalno delo v družini spet steklo. Na pobudo gojitvene komi- sije pri Lo^'ski zvezi Celje je bila leta 1965 na območju nji- hove lovske družine naselje- na kolonija muflonov, saj je družina daleč na okoli raz- polagala z največjimi lastni- mi zemljišči, ki so tako na- črtno gojitev najbolj omogo- čala. Naselitev muflonov je povsem uspela. Enaintrideselletno delo dm- žine v Rečici pri Laškem je na gosto prepredeno z veli- kimi uspehi, ki so jih doseg- li. Nekoč prazno lovišče je danes bogato z raznovrstno divjadjo, s katero družina vzorno gospodari. Stanje v lo- višču, stalež divjadi in pa ob- jekti, ki jih upravlja druži- na, dovolj zgovorno pričajo o tem, da je družina na pravi poti. S smotrnim go- spodarjenjem v okviru naše samoupravne socialistične skupnosti želijo svoje dose- danje plodno delo nadalje\-a- ti tudi v prihodnje. MILAN BATISTIČ NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško. Slov Konjice. Šentjur, Šmarje pn Jelšah in 2alec - Uredništvo; Celje.. Gregorčič-ova 5, poštni preda! IGl Naročnina m oglasi; Trg V. kongresa 10 - Glavm m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Ssmčar, Brane Stamejčič. Damjana Slamejčič, Zdenka Stopar Milenko Stra- šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana - R-okopisov ne vračamo - Cena posameane številke 3 din - Celoletna narcK-nma 120 din polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za mozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601 21*012 ČGP »Delo« Ljubljana - Tel^Ian: 22-3C-9, 23-105, oglasi in naročnma 22-800.