)P t iT
A
i
st
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0.,
MONDAY MORNING, NOVEMBER 24, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.

so vzeli Capuzzo in Bardio
nov. — Angleške čete, ki so začele ofenzivo v Libiji, J Usedle trdnjavo Capuzzo na libijsko-egiptovski meji
Hrvatski ban kliče k skupnemu cilju, za svobodo in demokracijo
Včeraj sta bila hrvatski ban,
NOVI GROBOVI
^"sče Bardio. Nemške mehanizirane čete so se znašle v »i®So se zapodile v njih hrbet angleške čete iz pristani-, "A '
a'lta katerega so imeli Nemci in Italijani obkoljenega že aprila, pa ga niso mogli vzeti, vrhovno poveljstvo
nI
S?
W
%
1
s
uničenih že več kot a'ikov nemškega geneza. Angleži se v tej V^žujejo iste taktike, "Nemci pri osvajanju .JJ®^ da najprej so-bolijo in ga potem v 'j0- Angleži pravijo, Savni cilj uničiti nem-!zirane kolone v Afri-0 Potem lahko.
%
111 Novozelandci, ki Wrabrostjo branili To-Sest mesecev, so1 se z Veseljem zapodili

a
Nemcem v hrbet, katere je pograbila spredaj angleška armada iz Egipta.
Angleška posadka v Tobruku se je prebila skozi tri milje širok pas Nemcev, ki obkoljujejo pristanišče.
To je zdaj prvič, da so stopili v akcijo tanki, izdelani v Ameriki. Istočasno so stopili tudi prvič v akcijo štirimotorni bombniki, izdelani v Ameriki, ki uničujejo nemška in italijanska zra. koplovna pristanišča po Libiji z največjim uspehom.
Jci prodirajo za Rostovom
r •	..........- ~ —......—................................................-......
4
ttff
•t
![fj J Proti Kavkazu, do ondotnih bogatih poljnih polj
L lz Rima zatrjuje, da	'
"•Hieh

i Ct0V v iz^vu re^e Don v Azovsko morje in da prodira-
prihajajo poročila, da so nemške čete zavzele pri-
Frank Trebeč
Po dolgi in mučni bolezni je
. ...........umrl na svojem domu, 12811/k
dr. Ivan Šubasic m njegova E 55 gt> Fmnk Treb^ gtar 52
Premogarska stavka je končana
K flffe« atl^z^rana edinica i(,sto Novočerkask, 25
fW >od tu
i: I
fA> <41 Iv,
od Rostova. potegne či;to na-1 severu, so Nemci fonti
so že IGO
milj
l°skve.
|l. Pa poročajo, da so dni z vso silo pri-°*,ednji fronti pred ?e v sektorju Mo-^ je pa samo 57 I*' Ve- Rusi zatrjuje-■^emci vrgli proti silo, kot je še niso | J Vojni. Baje je doli, ,ariftada povelje, da * ve za vsako ceno.
ti10 Rusi, niso Nemci k 0 v a • od zahodne severne, kjer tako zavarovano z
m
^^nwnhoL "n,vt*iui' ^111 ^1 ?*j|ft!j,j0va odprte dve po-I, Kavkazu na jug, Vju rahanu na Kaspi-

ami. Nemci
t:

i
f'

0$
J
L^o---
H SE NI
\
R. V. Mar-
L' »!bolel. Šerif mu je 2a tisti dan. Po-
Litvinov se bo izognil Londona
London, 22. nov. — Maksim Litvinov, novi ruski poslanik za Zed. države, ne bo obiskal Londona na potu v Washington. Najbrže je jezen zato, ker on in njegova žena nista dobila prostora na angleškem avijonu v Teheranu, Perzija, da bi ju peljal v Egipt. Počakati sta morala na drug avijon, a angleška vlada zadevo preiskuje.
ZA NEKAJ ČASA JE RES DELOVALO
Alamosa, Colo.—Mlad fant, ki je bil pozvan k naboru, je računal, da ga ne bodo potrdili, ako bo prišel k naboru pijan. Res se ga je pošteno natreskal in res ga niso potrdili, pač pa poslali v ječo, da se mu je "iz-kadilo."
"Najdena hči" je bila" zelo lepo podana
Sinoči je vprizorila podružnica št. 41 SŽZ v SDD na Waterloo Rd. igro "Najdena hči" ob zelo lepi udeležbi občinstva. Vloge so bile vse dobro igrane, a predvsem moramo pohvaliti Mrs. Mary Jane v glavni vlogi Cornelije. Občinstvo je zelo rado poslušalo našo odlično so
ci
iN
vrnil s pripom-'pranistko Betty Raddell in tu-
li^ kočijo v blagaj-\nSl<e stranke, ki je
V„a' ^erif ->e t0 na'
rav

kislega obraza,
at.
di nastop Vadnalovega orkestra, tako v petju kot v glasbi, je dopadel. Članice te podružnice so lahko zadovoljne s tem lepim uspehom prireditve
iS 'Aj-jjE ZASTRUPILA OTROKA, J ^OPET NA SVOBODI
S
Keiper iz 1290?» bolnišnico, da bi bila mati vsaj
« leveland, O., ki je Sila dni v ječi, ker
^ Sv°jesa 4 mesece zopet pr°sta-
W 8e ->e zavzela nam-,-i j>>ace, poročevalka za h > Dealer.
6-iftbra jo je spoil/ dv in obs°jena do 15 let ječe.
\ j^.'16 Prošnjo za novo v , ftaj bi se bila pri-Mti ^rajni prosekutor " !VSo<1nik Kramer sta Miss Wallace ^iavua. '
Se je zagovarja-L °troku neka sred-OK^111. da bi otrok sa-
^ t
nekaj časa prosta. Ni pa imela namena otroka zastrupiti. Mrs Keiper je delala, da je pomagala vzdržati družino. Tega in še enega otroka je morala puščati pri drugih ljudeh. Mislila je, da bo za otroka boljše, Če bo v bol nišnici, kar jo je privedlo do ne. srečnega dejanja
Miss Wallace se je zavzela za slučaj, preiskala stanje družine govorila v ječi z Mrs. Keiper in končno spoznala, da mati, ki je stara komaj 21 let, res ni imela namena otroka umoriti. To je Miss Wallace dokazala okrajnemu pravdniku in sodniku ter ju pregovorila, da sta obsodbo raz. veljavila in umaknila novo obra-
da bi ga-vzeli v vnavo.
soproga Vlasta gosta cleve-landskih Jugoslovanov. Zlasti bratje Hrvatje so skušali dati duška srčnemu veselju, da jim je čast pozdraviti v svoji sredini tako mila gosta iz drage do-
movine.
Popoldne se je vršil v mestni dvorani javni shod, katerega se je udeležilo nad 1,500 oseb. Go-
voril je ban dr. Šubašič, ki je
v izrazitih besedah risal sedanji položaj Hrvatske, odnosno Jugoslavije. Povedal je, da sedanja vlada na Hrvaškem ni vlada naroda za narod, ampak je vlada, ki so jo postavili narodu nemški naciji in italijanski fašisti s pomočjo domačih izdajic. Narod kot tak pa samo čaka trenutka, da se otrese pijavk in da bo zopet svoboden v svobodni Jugoslaviji.
Zvečer se je vršil v počast banu in banici slavnostni banket v hotelu Hollenden, katerega se je udeležilo do 500 oseb. Joseph Erdeljac, kot predsednik pripravljalnega odbora, je najprej izrekel gostoma iskreno dobrodošlico, nakar je tam-Duraški zbor zaigral ameriško in hrvatsko himno. Father Joseph Mišich, župnik hrvatske župnije sv. Pavla na 40. cesti, e izrekel kratko molitev, nakar se je pričel banket.
Po banketu spregovoril ather Misich v imenu cleve-andskih Hrvatov banu in bani-iskrene pozdravne besede, nakar je izročil stoloravnatelj-stvo profesorju Matt Brajdi-chu. Ta je v kratkih besedah poudarjal, da Slovan ne bo nikdar podlegel in da ga nobena sila ,ne bo mogla za dolgo, kaj še za vedno, ukovati v verige.
Predstavil je župana Lau-scheta, ki je v- imenu mesta Clevelanda izrekel visokim gostoma pozdrav z željo, da bo njiju bivanje v naši metropoli nadvse prijetno. Nato je župan v globoko zamišljenem govoru poudarjal, da Amerika, največja demokracija na svetu, ne gleda na to, kako bi storila srečen samo en narod, ampak dela na tem, da bo zasijalo son bode, miru in lepšega življenja vsem narodom na svetu. Navdušeno ploskanje je sledilo tem besedam ljubljenega župana.
Potem so bili predstavljeni sledeči govorniki: senator W. Boyd, ki je prebral pismen po zdrav banu od governerja John J. Brickerja, Spencer D. Irvin, urednik Plain Dealerja, dr. "Gr-dawsky, češki konzul, dr. J. W. Mally, jugoslovanski konzul, Mihael Marinkovich, Anton Gr-dina, Mihael Cerrezin, Blaž Kaučič, Joseph Erdeljac, ki je ožji rojak gospoda bax\a in Daniel Stakich.
Nato je stoloravnatelj predstavil gospod banico, Vlasto Subašič, ki jo je občinstvo toplo pozdravilo in končno je poklical k besedi gospoda bana samega. Narod mu je priredil burne ovacije in ko se je navdušenje poleglo, je spregovoril v svečanih besedah poslanico hrvatskega naroda, nepozabne nam domovine, ki kliče ameriškim Jugoslovanom, naj pustimo vse zadržke, preskočimo vse ovire in hitimo za ciljem demokracije: da rešimo svet ti-ranstva in mu snamemo verige z rok in nog.
let. Doma je bil iz vasi Sos pri Bistrici na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, rojeno Dolence, štiri sinove: Franka, Edvarda, Johna in George, tri hčere: Josephine, Anselma in Margaret, v starem »kraju pa brata in eno sestro. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ in Moose, št. 234, Export, Pa. Pogreb bo v sredo ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6116 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje.
Frank Dejak
Sinoči ob 11 je po kratki bolezni umrl v Polyclinic bolnišnici Frank Dejak. Stanoval je na 1274 E. 59. St. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen.
John Vuraich
V nedeljo okrog dveh zjutraj je bil povožen od avtomobila na St. Clair Ave. in 55. cesta John Vuraich, rodom Hrvat, stanujoč na 1169 E. 58. St. Izdihnil je na licu mesta. Bil je star 48 let, doma iz sela Podgrad. Tukaj zapušča soprogo Ano, sina Johna in Josipa. V Ameriki je bil okrog 30 let in je- delal v West Steel Casting Co. Pogreb bo v sredo zjutraj v cerkev sv. Pavla na 40. cesti iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda.
Frieda Drašček Z Main Avenue mostu se je vrgla v petek večer v globo-čino 150 čevljev 21 let stara Frieda Drašček, stanujoča na 711 E. 159. St. Tukaj zapušča žalujočega očeta Antona, doma iz Doblarja pri Ročinju, tri brate: Jerry, Ernest in Freddy, sestro Madalino in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica društva Collinwoodske Slovenke, št. 22 SDZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v torek zjutraj ob 8:15 v cerkev Marije Vnebo-vzete in nato na Kalvarijo. Naj počiva mirno v rodni grudi.
RADIO KLIČE KRAVE K MOLžNJI
DIKTATORJI BODO DANES ZBOROVALI
Berlin, 24. nov. — Danes se bodo zbrali tukaj k zborovanju razni vodilni državniki, ki se bore proti boljševizmu. Zastopanih bo 10 ali več držav. Zborovanje bo imelo namen obnoviti in raztegniti protikominterni pakt, ki sta ga sklenili Nemčija in Japonska leta 1936. Ravno katere države bodo zastopane, javnosti še ni znano. Pričakuje se, da bodo pakt podpisale nove države. -o-
Roosevelt bo podpiral kongres za postavo proti bodočim stavkam
Washington, 22. nov. — Kljub temu, da je poravnana stavka v premogarski industriji, pa je kongres trdno odločen sprejeti kako postavo, ki bi omejila stavke v obrambni industriji. Poslanka Mrs. Norton, ki je načelnica delavskega odseka poslanske zbornice, je izjavila, da predsednik Roosevelt ne bo nasproten taki postavi.
"Pripravili bomo kak predlog, "je rekla Mrs. Norton," ki ne bo škodil sedanjim delavskim postavam, obenem bo pa na mestu v sedanjih kritičnih časih. Delavstvo je pa samo prisililo kongres, da nekaj napravi in omeji bodoče stavke, ki ovirajo obrambno industrijo.
--o-
Vojaki so pripravljeni kopati premog
Camp Forrest, Tenn. — Na grožnjo, da bodo vojaki zasedli premogorove, kjer se je vršila stavka, je izjavil John L. Lewis, predsednik premogarske unija, da vojaki ne bodo hoteli kopati premoga. Na te besede so' mu poslali vojaki topniške baterije sledečo brzojavko:
"Na Vašo izjavo,.da vojaki ne bodo kopali premoga, se mi, vojaki baterije C, 191. topniškega polka, ponudimo, da bomo kopali premog za plačo, ki jo dobivamo pri vojakih. Razliko med našo plačo in plačo premogarjev bomo pa izročili federalni blagajni za narodno obrambo."
-o-
Kapakonata. — Farmar Jack Stuotamire pravi, da ne potrebuje več psa, da bi mu prignal krave s pašnika. To opravi zdaj radio. Farmar je namreč inštaliral radio v hlevu v lastno zabavo. Ko je prišel zvečer hlev, da se pripravi za molžno, je odprl radio. Kmalu je videl da imajo tudi čade posluh. Ko' maj so namreč zaslišale radio so jo takoj ubrale s pašnika domov in verno poslušale lepe melodije, dočim jih je farmar molzel.
Stavkujoči premogarji se bodo vrnili danes na delo po šestih dneh brezdelja. Unija je sprejela priporočilo predsednika Roosevelta, da odbor treh mož odloči v sporu.
Washington, 22. nov. — John L. Lewis, predsednik unije premogarjev, je danes izjavil, da je bila v soboto popoldne ob dveh stavka premogarjev končana in da se bo vrnilo 200,000 stavkujo-čih premogarjev na delo takoj. Unija je sprejela nasvet predsednika Roosevelta, naj odbor treh mož reši spor. Lewis je obljubil, da bo odlok tega odbora unija upoštevala, dokler traja nujnost sedanjega položaja.	"
Roosevelt je nasvetoval v od- ppfoJn HitW in Muccnlini bor, ki bo rešil zadevo, John L. , V11^ ™S<»ml Lewisa, predsednika unije pre- Se bodo kmalll SCStall
Kdaj bo to? se je vprašal gospod ban. To bo takrat, ko ne \>o treba na svetu niti diplomacije, pa niti pušk in ne topov, ko bo svet odrešen in svoboden.
Gospod ban je izrekel ob zaključku sledeče značilne in pomenljive besede: "In takrat bo stopil Slovenec vrh Triglava, pa bo zavriskal na glas,.veseleč se sreče Hrvata in Srba in ta glas se bo slišal tja preko Soče na eni strani in preko Vardar ja na drugi strani."
Lep uspeh prireditve
Včeraj je dramsko društvo Ivan Cankar priredilo igro "Z vero v vstajenje," izpod peresa Ivana Jonteza. Slovenski na rodni dom je bil zaseden, skoro bi rekli, do zadnjega kotička. Marsikateremu našemu rojaku in rojakinji so stopile solze v oči, ko je gledal prizore, ki nam jih je prednesel pisatelj.
Ta predstava je bila res nekaj, kar bi ljudje še večkrat pričakovali od dramskega društva Ivan Cankar. Kakor pisatelj tako so se potrudili tudi igralci, da so nam podali vso sedanjo mizerijo našega naroda v stari domovini. Pisatelj kakor tudi igralci zaslužijo vso pohvalo za ves trud, ker ves čisti preostanek te prireditve gre v sklad naše slovenske sekcije za pomoč našim trpečim v stari domovini. Narod se je odzval in tako upamo, da bo tudi v bodoče.
Iz bolnišnice
Mrs. Albina Sajovic iz 894 E. 209. St. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice jo lahko obiščejo na domu.
mogarjev, Benjamina Fairlessa, predsednika United States Corp. in dr. John Steelmana, direktorja delavskega vladnega odseka.
Stavka se je pričela, ker lastniki premogorovov, to je jeklarske družbe, kjer je zaposlenih do 54,000 delavcev, niso hoteli priznati zaprte delavnice. John L. Lewis je nato napovedal stavko. Kakih 150,000 premogai-jev iz drugih premogorovov je odšlo na simpatično stavko.
V teh premogorovih, ki jih lastujejo jeklarske družba, je samo okrog 2,500 neunijskih premogarjev in samo radi teh družbe niso hotele sprejeti zahteve, da morajo vsi delavci pristopiti v unijo.
To, da je Lewis sprejel nasvet predsednika Roosevelta, je povzročilo veliko začudenje, ker je šele pred tremi dnevi izjavil, da tega petega in zadnjega apela od strani predsednika za poravnavo stavke, ne bo upošteval.
Ta odbor treh mož še bo najbrže sestal k posvetovanju že v pondeljek. Tako jeklarske družbe kot premogarska unija so se izrekle, da bo odlok tega odbora obvezen za obe stranki.
-o-
Naborni uradnik se je odpovedal radi stavk Orlando, Fla.—W. K. Price, načelnik naborne komisije v okraju Orange, se je odpovedal uradu radi stavk v obrambni industriji. Državnemu nabornemu direktorju je pisal: "Nemogoče mi je pošiljati fante našega okraja v armado, dokler delavci, ki bi morali izdelovati orožje za naše vojake, ovirajo obrambno produkcijo brez vsakega vzroka."
-o-
Razstava kanarčkov
V petek 28. novembra bo v hotelu Statler razstava kanarčkov, ki bo trajala tri dni. To je že 21 razstava, ki jo prireja zveza Clevelandskih rejcev kanarčkov. Nad 800 teh priljubljenih pevcev bo na razstavi. .
V bolnišnico
Mrs. Ana Cicelik iz 21100 North Vine St., Euclid, O., je bila v soboto odpeljana v St Alexis bolnišnico. Nahaja se v sobi št. 319, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Vichy, Francija.—Zanesljivi viri zatrjujejo, da se bo maršal Petain, načelnik francoske vlade v kratkem sestal s Hitlerjem in Mussolinijem nekje v okupirani Franciji. Na tem sestanku se bo razpravljalo o najnovejših dogodkih v Sredozemlju, v katere niso zainteresirane samo Nemčija, Italija in Francija, ampak tudi Španija.
Poluradno odgovarja francoska vlada na obdolžitev Zed. držav, da je Nemčija izsilila odstop generala Weyganda kot poveljnika francoske armade v Afriki, da je to samo izmenjava oseb in da radi tega Zed. države ne bi smele prekiniti diplomatskih zvez s Francijo.
PremieTPoljske^bisče v kratkem Stalina
Kujbišev, Rusija. — General Vladislav Sikorski, ministrski predsednik poljske vlade v izgnanstvu, bo v kratkem dospel v Rusijo na razgovor s Stalinom. Ugotovila bosta stališče poljske armade, ki se je formirala v Rusiji in drugih poljskih državljanov, ki se danes nahajajo v Rusiji.
LASTNICA ODGOVORNA ZA MAČKINE PRASKE
Paterson, N. J. — Mrs. Lum-baugh toži Kai ttoye za $500 odškodnine, ker jo je njena mačka opraskala. Sedela je v parlor ju pri Hoyevih, ko je prišel v sobo domači kuže. Tega se je ustrašila mačka, ki je skočila na glavo Mrs. Lumbaugh in jo močno opraskala.
-o-
Kaj se jim mara tam v sončni Kaliforniji!
Maša naročnica, Mrs. John Zeleznik iz San Pedro, Cal., nam piše, da je tam sedaj tako gor-ko, da je vsadila nageljne in vrtnice okrog hiše.
Mix Modic pozdravlja
Iz Los Angelesa, Cal., pošilja pozdrave poznani Mix Modic, sin poznane Modicove družine iz St. Clair Ave.
Odpuščen od vojakov
Korporal Michael Lah Jr. se je za stalno vrnil od vojakov. Dasi se mu je priljubil vojaški stan, pa vseeno je rad prišel domov.
AMERIŠKA LETALA SO RES TRDNA
tla in zgorelo. Ameriškemu letalu se pa ni zgodilo drugega, kot da se mu je nekoliko skrivilo desno krilo. Pilot ga je varno pripeljal nazaj v pristan in stopil iz letala ob navdušenih živio klicih svojih kolegov.
Poveljnik angleške letalske eskadrile je izjavil, da je bil to
Kaira, Egipt, 22. nov. — Ameriška tovarna Curtiss v Buffalo. N. Y. je dobila priznanje, da gradi letala, ki so zares trdna. To dokazuje sledeč slučaj, ki se je pripetil te dni v Libiji.
Eno izmed Curtiss bojnih letal, ki nosi ime Tomahawk, je v zraku trčilo z italijanskim leta. lom Fiat nekje nad afriško pu-ščavo. Italijansko letalo se je eden najtežjih preskusov, ki ga
prelomilo na tri dele, padlo na!more kako letalo prenesti.
t r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
■117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto 15.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43 50 Za Cleveland, po raznafialclh: celo leto $5.50; pol leta W00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O S. and Canada, $3 00 lor 8 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered us second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 273 Moil., Nov. 24, 1941
Ali bomo šli v Afriko?
Že parkrat smo na tem mestu omenili izjave naših vojaških izvedencev, ki so napovedali ekspedicijo ameriške mornarice in morda tudi armade v Afriko. Rekli so, da se bo prihodnja fronta odprla v Afriki in to v času, ko je imel ves svet obrnjene svoje oči na rusko fronto, k Leningradu in Moskvi, prdevsem pa doli na Kavkaz.
Dasi so želili vsi oni, ki se bore direktno ali indirektno za poraz Hitlerja, da bi Anglija odprla drugo fronto in k temu je silil angleško vlado celo narod sam, smo pričakovali nove fronte kje na zahodnem evropskem kontinentu. Toda kot nam kažejo najnovejši dogodki, se je Anglija ves ta čas dobro pripravljala za novo fronto, ne na evropski celini, ampak v Afriki. Zakaj v Afriki, ne vemo, prepričani pa smo lahko, da ima to svoj namen.
Trenutno bi se nam zdela ta nova fronta v Afriki brez vsake posebne važnosti. Povprečen človek bi podvomil: ali je tako važno, da angleška afriška armada počisti severno Afriko tistih nekaj nemških in italijanskih divizij? Ali bi ne bilo bolj važno, da bi poslala Anglija svojo afriško armado na pomoč oni, ki je zbrana v Perziji in bližnji Indiji, da bi ustavila pohod Nemcev proti Kavkazu?
Da tega Anglija trenutno ni storila, kaže na dvoje: 1) da je Rusija sama dovolj močna, da ustavi Nemce pred Kavkazom in zahodni Afriki, odkdder bi ogrožal dve smeri, proti Suezu in od zahodne Afrike proti ameriški hemisferi.
To, da je šel francoski general Weygand, ki je poveljeval francoskim četam v severni Afriki v pokoj, je jasno znamenje, da je imel pri tem svoje prste vmes Hitler, ki ni hotel imeti v Afriki generala Weyganda, ki je bil znan, da se je protivil sodelovanju z Nemčijo. S tem, da je Hitler odstranil iz Afrike sovražnega generala, jasno kaže, da ima Hitler namen zasesti severno Afriko. Značilno je, kako naglo so se izvršili dogodki v Afriki. Istočasno, ko je bil poklican domov v Francijo general Weygand in je počila po Evropi vest, da bo Weygand odstavljen, kar je francoska vlada ve-hementno zanikavala, prav takrat je udarila.angleška armada zahodno v Libijo, in francoska vlada je naznanila, da je stopil zaslužni general Weygand v pokoj.
Tukaj se vidi, kako dobro je računala angleška diplomacija in kako tesno sodeluje z Anglijo naš Washington. Medtem, ko je Anglija hitela zatrjevati, da ne more tvegati druge fronte, se je na to afriško ofenzivo skrbno pripravljala. Iz Etijopije in iz Indije je neprestano vozila stare izvež-bane puščavske borce, a iz Zed. držav so vozile ladje noč in dan tanke, letala in druge vojne potrebščine. Vse je bilo natančno preračunano in če je da nes kdo, ki je presenečen, je to Hitler, ki se te afriške ofenzive ni prav nič nadejal.
Vprašanje je zdaj "samo to: ali bo mogla anleška afriška armada sama počistiti severno in zahodno Afriko nemških in italijanskih čet, ali bo šla na pomoč tudi ekspedicijska armada iz Amerike? Predsednik Roosevelt je že spomladi izjavil, da mi ne smerno nikdar dovoliti, da bi Čete osišča zasedle zahodno afriško obalo, ker bi bila to resna nevarnost za ameriško obal. Že takrat se je dosti pisalo, da bo poslal Roosevelt mornarico v Dakar in na Azore, predno ta oporišča zasede Nemčija. Zdi se, da je ta trenutek prišel. Vprašanje je samo: ali bo mogla Anglija sama ubraniti severno in zahodno Afriko, ali bomo šli v Afriko tudi mi s svojo bojno silo? Sredozemlje bo' letošnjo zimo glavno bojno pozorišče. Ali bo prevzela vlogo v tej igri tudi Amerika ? To ve za sedaj samo Washington.
BESEDA IZ NARODA
P. Bernard Ambrožič OF M
Ti. fašistični elementi, ki so se posluževali vseh sredstev, da bi onemogočili razvoj slovenskih in hrvatskih društev in klubov v Julijski Krajini, ne samo, da niso bili preganjani od policije, ampak jim je ta celo pomagala. Enako so pomagale tudi druge odgovorne oblasti. Dasi so italijanske oblasti po okupaciji potrdile staro avstrijsko postavo glede družabnih organizacij in jo je generalni civilni komisar potrdi! v uradnem listu "Osservatore Triestino," pa so italjanske oblasti nastavljale na pot slovanskim organizacijam vse mogoče ovire. To ni bilo toliko radi nepoznanja gori omenjene postave, kot je bilo radi mržnje do vsake slovanske kulture.
Ako jim je bila predložena prošnja za novo društvo, so rešitev take prošnje zavlačevali v neskončnost. Od, že ustanovljenih' društev so oblasti neprestano zahtevale pravila in sicer v orjginalu, kot v italijanski prestavi; obenem so morala društva predložiti imenik vseh svojih članov. Če je hotelo tako društvo obdržavati kako predavanje, je moralo najprej dobiti dovoljenje oblasti. Celo za obdržavanje letne seje je moral klub dobiti poprej dovoljenje oblasti. In ker taka dovoljenja niso bila skoro nobenkrat dana, je naravno, da so bila društva in klubi zelo ovirana v svojih aktivnostih'. In če je bilo morda tudi izdano dovoljenje za kako predavanje ali za sejo, pa so doživeli člani navadno neprijetno presenečenje, kot so ga doživeli člani dijaške zveze "Balkan" v Trstu. Ti so namreč dobili od vlade dovoljenje za obdržavanje letne seje, toda tekom seje so bili vsi aretirani in šele drugi dan izpuščeni.
Jeremija se skuša rešiti
7. Prežvekovanje 'Dobrotnika.'
Kako je že rekel slavni gospod Poprtnjak siromakom, ki so ga prišli prosit pomoči?
"Ali vam ni dosti, da se je vam v prid ustanovilo društvo _1"
Takih Poprtnjakov je še vedno dosti na svetu. Zelo pi*av se jim zdi, da se je ustanovil odbor za pomoč, še to pravijo, da dva odbora nikakor nista preveč. Oba odbora pozdravljajo in obema želijo veliko uspehov, češ: potreba je zelo velika, naj le delata in veliko nabereta. Če pa kdo reče: Dobroti,jivi človek, dobrotnik ubogih in siromašnih, kdaj boš pa ti segel v žep? Tedaj pa tako čudno pogledajo in še bolj čudno rečejo: Zakaj Iji še jaz kaj dal, saj bodo mili rojaki v starem kraju dobili od enega odbora takoj, od drugega pa po
vojski. Kaj jim je treba še več ?
Beremo lepe oklice in spodbudne dopise za pomdg v starem kraju. Nekateri pišejo zelo navdušeno in pravijo: Naše JEDNOTE imajo milijone, nabrane od trdih žuljev delovnega naroda. Zdaj je čas, da sežejo globoko v blagajne in darujejo nekaj težkih tisočakov. Ko bodo jednote to storile, bo brž dosti na roki za pomoč in tisto sitno kolektanje lahko preneha nadlegovati naše žepe in naša rodoljubna srca . . .
Zopet drugi dopisniki — še bolj pa govorniki "ob dolgih zimskih večerih" v ožjem krogu — namigujejo na milijone, ki so "zmrznjeni" nekje v Washingtonu in ima neki zastopnik Jugoslavije ključ do njih. On naj torej da in da veliko, pa bo kmalu vse revščine konec in našim rojakom v starem kraju bo nastala topla pomlad takoj po Božiču, če že ne za sam sveti dan . . .
Beremo in čujemo tudi o načrtih za prireditve, veselice, plese in zabave v korist odbora za starokrajsko pomoč. "Rojaki, bližajo se dolgi zimski večeri, kaj drugega bomo delali razen da bomo pohitevali v dvorane in se razveseljevali in plesali in jedli in pili in kazali vsemu svetu veselje in /zado-voljnost, da smo v Ameriki,"ki je svobodna dežela, ki je predaleč od Hitlerjevega nosa, da bi nas mogel dobiti v kremplje in gnjaviti tako strašno kakor gnjavi naše mile rojake tam floma, ki se niso znali pravočasno umakniti čez veliko lužo."
Nisem dobesedno prepisal teh besed iz kakšnega časopisa, tudi jih nisem dobesedno vzel iz ust tega ali onega. Toda v bistvu je v njih tisto, kar se včasih bere in čuje, če ima človek odprte oči in še ušesa po vrhu.
Tudi take reči je mogoče opaziti, če ima človek odprte oči in še ušesa povrhu, ki diše po tistem, kar se je zgodilo v Cankarjevem DOBROTNIKU glede doprsne sohe ali spomenika gospodu predsedniku Poprtnjaku. Z drugo besedo: Kar preveč jasno kažejo nekateri,kako iščejo pri teh rečeh svoj£ osebna priznanje, svojo'osebno čast. Ne da bi ravno spomenika pričakovali sebi v priznanje iz nabranega denarja — kakor se je zgodilo Poprtnjaku — toda strašno se boje, da ne bi še kdo drug kaj naredil in morebiti hote ali nehote odnesel kako mrvico uspeha njim, ki se smatrajo za posebej poklicane.
Gospod Poprtnjak se je tudi { na policijo razjezil, da ne na-j
puhi, razcapanci, pokvečeni, po gnoju smrdeči ljudje. . . . Saj je vendar zanje ustanovil društvo in ima zanj take zasluge, da so mu prav včeraj sklenili narediti spomenik ... pa še niso zadovoljni in policija spi.
Tudi nekateri naši rojaki pravijo, da je dolžnost svetovnih policajev, mogočnih Angležev, da naredijo red in izvijejo Slovence iz krempljev tuje oblasti, zakaj in čemu bi sami posegali vmes in si morebiti pri tem še svoje lastne prste opekli .. .
Sploh je Cankarjeva povesti-ca o gospodu Poprtnjaku tako poučna, da bi .Cankar — če bi še živel in^videl vse naše dejanje in nehanje — prav gotovo kaj podobnega spet napisal in nam pomolil pod nos. Vse to namreč na ves glas dokazuje, da se skušamo izogniti resničnim ŽRTVAM in da se zlasti skušamo izogniti OSEBNIM žrtvam. Kakor v drugih rečeh, če nam je le mogoče, tako tudi v zadevi pomoči staremu kraju.
Poleg vsega tega in takega— pa sploh! Ali so mili rojaki v starem kraju NAS kdaj poznali? Naše dolarje, o, to že! Drugače so kaj malo vedeli o nas.'Ce je prišel kdo na obisk tja, kako so ga postrani gledali, kako so se skušali okoristiti na račun "Amerikanca"! — Zmanjkalo je papirja, zato: (Dalje)
redi svoje dolžnosti in pusti, da njegov krvavo zasluženi počitek motijo siromaki — pote-
Obstreljevanje Beograda
Washington, D. C. 14. novembra (JČO). — Prinašamo vrstice očividca o najbolj usodnih trenutkih naše jugoslovanske prestolnice. Beograd je med najstarejšimi mesti na svetu. Ustanovili so ga pred več kot dvema tisočletjema Kelti. Bil je pod oblastjo Grkov, Rimljanov in Slovanov. Pod njegovim obzidjem se je prelivala kri barbarskih azijcev, v njegove temelje so vzidane kosti hrabrih srbskih sinov. V prejšnji svetovni vojni so Beograd obstreljevali več let, dvakrat je prišel v roke sovražnikom, obakrat so ga njegovi branilci vnovič zavzeli. Vendar nikdar ni bil Beograd bolj barbarsko in bolj krvavo porušen in nikdar bolj po nepotrebnem kakor v prvih dneh nemškega vpada v Jugoslavijo, 6. in 7. aprila 1941. To krasno, odprto in ne branj eno mesto med Savo in Dopavo, slava in ponos naroda, katerega krona je bilo, je nepričakovano in neusmiljeno napadlo sto in sto nemških bombnikov. Mesto, ki je tisočletje bilo zibelka borcev za svobodo in edinstvo naroda in jugoslovanske kulture se je v teh dneh spremenilo v grob svgjih najboljših sinov. Trideset tisočev je pokopanih v njegovih razvalinah. Ko bo Beograd iz svojega trpljenja spet vstal, svoboden in ponosen, bo našemu narodu še bolj priljubljen in bolj svet ter še bolj neomajen znak ljubezni našega naroda do svobode.
V noči med petim in šestim aprilom je bilo malo spanja. Kakor da bi človek nagonsko čutil, da se bliža nekaj izredno velikega, nekaj zgodovinskega, nekaj žalostnega. Zaspal sem okrog treh zjutraj in se zbudil že ob 6:30. Sežem po nedeljki številki Politike. Čitam uvodnik; nisem ga še prav končal, ko se je malo-pred 7. uro zjutraj, začelo. Najprej presunljivo tuljenje beograjskih siren, takoj za tem odmevanje izstrelkov protiletalskega topništva in končno detonacije
eksplodiranih bomb. Torej je prišlo tisto usodno: Jugoslavija je stopila v vojno; Nemci so jo napadli preden so bile njene priprave za vojno končane.
Ni bilo veliko časa za premišljevanje. Detonacije letalskih bomb in streljanje protiletalskih topov je postajalo vedno strašnejše. Obleci nase kar utegneš in pojdi v klet. Tam so se že zbrali vsi stanovalci pet-nadstropnice, kamor sva se z ženo pred petimi dnevi preselila. Moški in ženske, ponaj-več v nočnih haljah, spalnih srajcah in oblekah, v copatah in sandalih so se stiskali v mračni kleti, tresoč se bolj vsled groze in strahu kot pa vsled mraza. '	,
Z majhnimi presledki je obstreljevanje Beograda, prvo, trajalo poldrugo uro. Ko se je končalo, smo pogledali na ulico. Pod klancem, proti Dušanovi ogromna jama sredi ulice; zgoraj ob Dositejevi gori Narodno gledališče pri Spomeniku. Plamen, zavit v oblake Črnega dima, sika proti nebu. Skočimo v hišo, se v naglici primerno oblečemo, ter spet na ulico. Po|žar v zadnjem delu gledališča je vse hujši, nikogar ni, ki bi gasil. Ogenj vse naokrog, povsod razdejanje, vmes pa posamezniki, povečini paglavci, stikajo v svoji radovednosti.
Prvi zadetki nemškega letalstva so razrušili vodovod in električno centralo, tako da je bil Beograd že od zgodnjega jutra brez vode in brez luči. Naša protiletalska obramba -mislim aktivno obrambo, delovanje protiletalskega topništva in lovskih letal nemškemu letalstvu ni moglo preprečiti načrtnega rušenja. Spričo razde-jalskega obstreljevanja nemških Stuka in bombnikov so se podirali, trli in razpadali živci ter vozlji beograjskega mastnega ustroja. Z električno centralo in z vodovodom je bila v istem času strašno razdejana železniška postaja z vsemi bliž njimi poslopji. V ruševinah je Vojna akademija, Vojno mini-sterstvo za notranje zadeve, Orožniško poveljstvo, Agrarna banka, hotel Srbski Kralj in hiša mestnega načelstva v Simini ulici. Najhujše je trpel že zjutraj židovski četrt.
Vse je zaplesalo v metežu zmešnjave. Iz podrtih hiš in iz poslopij, brez varnih kleti si stanovalci rešujejo golo življenje bežeč proti zgradbam z varnimi kletmi. Različne boleče vesti o strahotah in grozi se širijo v mestu : velikanska bomba je padla v sredo zavetja v Karadžordževem parku in ubila v njem sto petdeset, drugi pravijo tristo, tretji spet trdijo sedemsto ljudi. Dorčol je bil že po prvih bombah do tal razdejan; Ba j Ionov trg in okolica tudi.
Ni časa da bi se človek prepričal o vseh teh glasovih; ob pol desetih se spet oglasijo pi-ščali, ob enajstih v tretje. Sirene sploh več ne naznanjajo konca nevarnosti. Ljudje sploh več ne vedo, kdaj se nevarnost začne in kdaj je končana. Vse kar preostaja: ostajati v kleti, se stisniti kakor kdo more in pridržati sapo, kadar bomba pade v bližino in se hiša zamaje.
Oblak za oblakom nemških letal zatemnuje nebo nad Beogradom. Delovanje naših protiletalskih topov in lovskih letal pojema. Res, govori se, da so naši zbili štiri in dvajset nemških letal, drugi pravijo pet in trideset. V zavetišče prihaja dekle, ranjeno v nogo, po vsem telesu drhti, prestrašeno je do smrti, govoriti ne more od groze, jeclja: "mama, kje je moja mama?" Tolažimo jo, | kolikor moremo. Da stanuje v j sosednji ulici, pripoveduje, in j da je bomba raznesla njihovo | klet, da so ji mater slejkoprej i ruševine zasule, sama pa da je j ušla, sam Bog ve kako. Obveže-
mo ji nogo.
Nekoliko dečkov iz naše hiše se zbere, dogovore se, da bodo stražili. Kadar zaslišijo znak za nevarnost, skličejo vse stanovalce in jih priganjajo v klet; pazijo, da vžigalne bombe ne vnamejo hiše, zato so se obleki v nekakšne prevleke, ki se jih ogenj ne prime in si priskrbeli mask proti plinom. Vratarjev sin se je hvalil, da je tri vžgane bombe pobral in jih vrgel razstreho.
V	kleti je gneča. Ne ve se, kdo je domač in kdo prihajač. Vsekakor je več prihajačev kakor domačih. Sleherni hodi iz hiše na cesto, pogleda za bližnje ogale in se vrača z vestmi. Soseda je prvi znak za nevarnost presenetil na cesti. Ni se vrnil. S težkimi ranami so ga prinesli v klet. Kos bombe mu je odnesel nogo. Sneli smo vrata s tečajev, da bi ga prenesli na njih, ko nosil ni bilo, do bližnje pos.taje za prvo pomoč, ko mine nevarnost. Ali bo živel toliko časa? Umrl je.
Četrt čez tretjo popoldne se je začelo in ob pol petih je bilo končano najstrašnejše bombardiranje tega nedeljskega dneva. V jatah po dvajset in trideset skupaj so nsmška letala zagrnila nebo. Stuka bombniki se s presunljivim žvižgom strmoglavljajo, naše protiletalsko topništvo pa je skoraj čisto umolknilo. Bombardi ranje je bilo strašno. Bombe so padale kakor dež in eksplozija se je vrstila za eksplozijo. Grmele so eksplozivne bombe vseh velikosti in sikale bombe zažigalke. Ne samo posamezne hiše, celi bloki so se tresli v temeljih. Zdaj pa zdaj so se rušili in goreli. Zdelo se je kakor da bi sodni dan prišel. Med tem n a j s t rašnejšim bombardiranjem se .vi naši kleti ni več sli šalo ne govorenja, ne šepetanja. Stiskali smo se drug k drugemu. Obrazi se niso videli, ker ni bilo luči, a slišalo se ni nobenega diha. Hiša se je tresla, kakor da bi jo majal potres. Trenutek za tem je eks-plodirala velikanska bomba ta koj zraven naše hiše in podrla dve zgradbi. Naša klet se je tako potresla, da je v trenutku nastal oblak prahu in po vsej pet nadstropni palači je zračni pritisk pometal vrata iz tečajev in potrl okna med strašnim treskom razbitega stekla, padajočega tramovja in podira-jočih se zidov. Otroci in žene v kleti so jokali na glas. Komaj smo jih pomirili. Ko je bilo tega najstrašnejšega bombardiranja konec, smo stopili rfe ulico; in šele takrat smo se zgrozili zares. Vse okrog naše hiše je bilo v razvalinah, vse naokrog je gorelo.
V	nedeljo, po tem strašnem bombardiranju, je popoldne vse, staro in mlado zapustilo domove in hiše, kleti in zavetja. Samo ven iz mesta, čim dalje. V trenutku se je izpraznila tudi naša klet, kamor smo znosili že blazine in odeje, za prenočevanje. Ostali smo sami z rodbino. Služkinjo -je zgrabil histeričen strah, pa me roti, naj tudi mi bežimo iz mesta. Tudi žena je za to. Mogli bi na pokopališče, kjer se, kakor se sliši, ljudje skrivajo, ali pa na cesto proti Avali, pa naj se zgodi kar se hoče. Pade mi v glavo, da bi bilo še najboljše oditi v Zemun, ker Franzstala, ze-munske četrti, kjer je nekaj nemških rodbin, Nemci prav gotovo ne'bodo bombardirali.
To pa ni tako lahko. Od naše ulice do Zemuna je doberšen del poti, prevoznih sredstev pa no-/ benih. Zraven tega moramo čez zemunski most. Vprašanje je, če je še cel in če ga ne bodo bombardirali ravno takrat, ko bomo šli čez. Pa smo vendar odšli.
Prebijamo se skozi Simino ulico in ulico Kneginje Ljubice in čez Knez Mihajlovo, Karadžord-ževo in Carice Milice cesto do Brankove ulice. Noge se nam vdirajo v steklo in odpadke vsake vrste. Skoraj do členkov.
Ogenj na vseh straneh ne zijajo levo in desno^ kovi ulici sredi ceste ti - . čka v kmečki obleki, v s , segla v bila
boju mu je roka

•u v , . ip
tja najbrž, kjei je rana. Obraz brez ^ obrnjen v nebo. Takega
zem«^
kaplie iei
šel tudi še dva dni Poi Razvaline okrog
mesta so strašne, most je še cel. Vprašujem v
h
m
ce
so
straži pri mostu, obstreljevali most. r" ^
----■«- t' tro čez most in ^ji
Spušča se noč, a lZ ^
čih senc, vzhodno od 11
malja slika Beograd8'


lepa in prijetna za oko-^ tako strašna in P. :0jj fcij|jj Ognjeni jeziki se dvtf J.,r j, vsepovsod. Najhujši P ^ ^ okrog kolodvora. ve\ je v oblakih črnega o« podi oblak dima P1'0 ^^ nam zastira pogled na ^ cesto, na kolodvor, te^,
sam. Preden smo še enkrat ozrem Pr^or
v nek'
Vnoči se mi zazdi mesta v Sv. pismu Prenočevali smo Zemunu. Ponoči nas p lenje siren. Detona™ gradu ječe skozi zri^ tresejo celo tukaj-niso obstreljevali
D®
iutr»J
4
aprila, ne poslej
V ponedeljek ZK ^ z ženo napotila naZ«.^ p)
8'
I
%
i M
Že
|j i s '
Je
gradu, da si trebnejše, kajti Pr > ^ smo zbežali brez vse«^ la sva nepregledne^ kuncev, ki so zap"sC .gJii Strahote obstreljev* ^ H in dvajsetih "f^or* njihove živce hujše- reV ali kakršnikoli dne ^ff
tet./; (i 4,b
Med premožnimi
i
bilo prav malo ra^jeiii* reševali samo g°l°
30 bili enako Pomt" gebf) jeni, vsi so nosili in slabo zavite zaVOJ > zih in ustnah beze,V? •bilo več ličil in
zefli'
štravimi lasmi, s
fin \ >31
S
Slu te|
Pa
!k it
očmi in mrzličnimi ^ nogah sandali ali P8 0, T.ed njimi brez nog1da le obleke, spalne s^j Mafie in plašči, v tj' rttih urah je gizd<1 ?be odzvonilo. ^ V pondeljek
k sreči vrnila v dne od pol dveh , \fi dne je Beograd d" / cfiranje, o katerem
jO priče, ki so ga P1"^ ni

in ,
bilo najmočnejše ,jvCe
i
y
ko
*V|
aejše, kar zadev«i v vzročeno škodo. 30 se od tega in P°K J sle hiše v temelj"1 s0 klQ. Tri ure in P0 ^
letala razsajala
grajskem nebu-	j„ ^
rala so svoje žrtv	pfeLj ^ -
vala razdejalno #'	M &
kaze11® ^
kony
Ko sem se v to^^ vrnil v Beograd if ^ r lo dokončno. PeS , ne štiri ure P°vS°eVŽ ugotovil, da m nebopll/
dne in svojo 'o' do pravega
Jr ffd Vi
Si
v;
aj
\ ]
Gov
: V' %
k
V]
> V

ne bi bilo sledov " ^ Vsaj nekaj hiš v ^
1)1
bilo do temelja P omenjam samo Stari, pravi
delf^
megdana do Svet°Jp(ra m a in od panč^el* Bare Venecije se i ^ več pretrpel, ka^j/. južni del mesta- . cr J H ca in njeni stra^ ^ presekate, Lom*p
»hi
D; k
fS
S
v
k
k «b
i deli Miloševe 5e j k.' ževe na drugi str v j,
kor predmestne -j, o1'p ^
dupo dolgih	„ ;;Itl
Najhujše je v £ ^ J ja na podrtiji- * gerjev blok sta P. U jv Moskvi in RlU" Id^l S strehi in zgornja ^^ ^ čim je slučaj^jc^)
n<iP / V''j danelih je ogen.i 9c /
mu Carju in ^ ^ danelih je ogen.J ^ ciganska zabav^jginj Pogled vzdolž W ^ • (Dalie na
H
\S
SATAN IN I $ K A RIO T
-e nekaj! ah bi ne sto-stanovanje gospe Silver-,avi]a je, da je bil Old ^ Pri njej pa da ga illl'a v stanovanje. Bo-

mož ne bo mogel ven
"Mdi
niž se ne bojte in ne ,Za njega! Tak west-je Old Shatter-f pot iz vse drugač-'Za3ev ko iz takega za-
stanovanja!" ' Ze'o zadovoljen sem ilftn uspehi. Kdo bi si ^a bom tako naglo
p Copravil in še tisti
jji |(j la^ko odpotovali
.tfOTlr,;, Se v hotel in naj-r^el za zvezo v Gai-0,ti ;'iai:aVe Uri Je še bilo ča-
r*Y U Sta ka.j.pada debelo ■ hi- fc'žp° Sem ■'ima Povedal, našel sled za Melto-
$ 'fej
,fe^Prašal Emery.
H'
11 kot pisarniški rav-
^čunali smo, kdo ve a bom
Orieansu in poizve-
da bomo morali ča-lei
a-:-fuvi, pa sem v ne.
■ r Gi
Po nemškem livlralkn K. Maya
železniškem vozu in drveli na desnem bregu Misisipija in pozneje Red Riverja Shrevepor-tu naproti. Poslovili se nismo od nikogar, najmanj pa od odvetnika Murphyja in od njegovih slavnih detektivov. Tudi oblasti nismo povedali, kam potujemo.
Zgodaj zjutraj smo prispeli. Koj smo dobili zvezo iz Jacki-sona in Vicksburga črez Monroe v Dallas in Gainesville. Po našem računu je morala s tistim vlakom priti tudi Židinja.
Sedeli smo v jedilnem vozu in radovedni čakali, ali bo vstopila. Ker je mene in Winneto-ua poznala, sva sedla tako, da naju ni mogla videti. Emeryju se ni bilo treba skrivati.
Ko je vlak krenil iz postaje, je šel in pregledal vozove. Kmalu se je vrnil in zadovoljen javil:
"V predzadnjem vozu sedi!" "Se nisi zmotil?" "Ne! Lepa ženska, Izraelov tip se ji vidi od daleč. Poleg nje Indijanka. Prtljaga: kovčeg in popotna torba. Oblečena pa je v siv površnik in klobuk nosi, prav kakor si jo popisal. Kaj počnemo z njo?" "Nič. Pri miru jo bomo pustili."
"Well —! Pa bi bilo bolje, če bi jo zadržali —!"
"Cemu'—? Z njo.nimamo ničesar opraviti. Meltone iščemo."
"Posvarila jih bo!" "Ne bo mogla. Prehiteli jo bomo. Razume se samo po sebi, da prej prispemo v Albuquerque ko Židinja."
"Bi rekel. Pa človek nikdar ne ve naprej, kaj vse se še utegne zgoditi. Bi le bilo bolje, če bi jo prijeli—." "Kako pa?" "Po sheriffu,"
"Sheriff bi tudi nas pridržal za priče, žamudili bi se in si vse pokvarili."
"Torej misliš, da bi jo prehiteli? In počakali na vso družbo v Albuquerqui?"
"Da! Iz Gainesvilla bo potovala v Albuquerque, tako sta se ;lb>e naj bila nalaga-1 gotovo domenila z'Jonatanom. ni vedela, kdo sem, Seveda niti sluti ne, kako dr-' mi je zaupljivo ™a, da, tvegana je pot. Človek
kili res vsi trije na
Jonatan je bil za
le
I »h
$ ^,°umas Pa je bil pri ne-
P ^ Sn
,1, 0 neki njega nasta-
Mmv'
50 '1*1
i" fj k p za zvezo. Jonatan le hi Pokazati v mestu,
m i tudi
re*01 H
mnogo
ni smel Je so hkrati izginili
9"
l, jerque, praviš? tr
i IN**
kje okoli čakajo
k ' ki >1,
M °Lki Je aenkrat osta-leansu še na straži,
; t H
p.
i«' j
Jim
je odpotovala k Ponese veselo no-jim že za petami
Veftio, kam so name-
']C'*Mi ?T0 Jo bodo zelo polj0^ Sij, me je tako prijazno ir'.'ju Mihovih namerah !" & ...Prepričan, da te m
V>
»>. o Albuquerqui in ! bi rekel< da bo sPotoma Podle" l ^vjini "	! naporom
j niietou' L,e« led b,
je bil mne prava. °nio nemudoma od-njo!" je pravil po-
Pa kod?"' :o n'co seve!" ■M, ' tudi jezdili —,
v. a8al •Vi..
t Urleansa v
Kaj ti na misel
je daleč z skromno pripo-
i.
V
s
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
sul do tal. Nasproti železniški vprašujem, kaj počno v mrtvem, ]0 hitro učinkuje. Komur je za-postaji je lepa in velika palača'razdejanem Beogradu in kako j strupljena puščica pridrla do kr. na ogalu trga ob porušenem ho- živijo. Odgovarjajo: "Vse noči vi, za tega ni več rešitve. Zasle. telu Petrogradu podrta tako, da in dneve smo še vedno, v kleteh. | dovanje Indijancev je v teh kra-
Tam prenočujemo in tam tudi jih zelo težavno, ker bliskovito jemo, če imamo kaj. Najtežje'izginejo v brezkončnih gozdovih,
NOVEMBER
29.—Društvo	Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—Svetovidski	oder priredi dramsko predstavo v šolski dvorani sv. Vida.
30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND.
30.—Slikovno	predstavo priredi društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Lovrenca ob 7:30 v cerkveni dvorani.
DECEMBER
7.—Svetovidski oder ponovi dramsko predstavo v šolski dvorani sv. Vida.
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
20.—Svobodomiselne	Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND.
21.	— Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND.
31.—Slovenski	narodni dom na St. Glair Ave. priredi Silvestrov večer v SND.
31.—SND v Maple Heights, O. praznovanje novega leta v narodnem domu. 31.—Dom zapadnih Sloven-
bo še tisto treba odstraniti, kar je bomba pustila. Sploh je veliko število palač in ostankov, ki jih bo treba podreti, ker pomenijo veliko nevarnost za promet.
Razdejanje so izvršili temeljijo! Koliko je človeških žrtev samo Bog ve! Ne verjamem bajnim številkam, o katerih se govori, a tudi, ko se bodo resnične ugotovile, bo strašno. Gotovo je, da jih je bilo vsaj 30,000. Omenili smo ogromno jamo, ki jo je
ski ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.—Glasbena matica priredi plesno veselico v avditoriju SND.
24.—St.	Vitus Boosters plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Dramsko	društvo Ivan bomba napravila pri Voznesen-Cankar predstava in ples v av-,ski cerkvi. Ob strani je v dre-ditoriju SND. ;vesu visela človeška roka. Vise-
30.—Roosevelt	Ball v avdi-^a je tako na veji vsaj osem dni. toriju SND. 'Na dnu Topničnega venca je ob
31.—Društvo	Kristusa Kra-1 samem pločniku gomila in na Ija št. 226 plesna veselica v av- njej križ. Koga so tu pokopali?
ditoriju SND.
FEBRUAR
Čez nekaj dni grem spet mimo Gomilo odkopavajo, odvlečejo tri
7.—Društvo France Preše- truPla v voz in odpeljejo. Stra-
ren št. 17 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
14.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v avditoriju SND.
15.—Društvo	sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND.
22.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v avditoriju SND.
-:—0-—
OBSTRELJEVANJE BEOGRADA
(Nadaljevanje z 2 strani)
kakor pogled na razvaline Pompejev. Srbski Kralj je podrt. BajIonov in Jovanov trg sta kakor bi ju potnetel vihar. Na ogalu ' Francoske in Dušanove
cev, 6818 Denison Ave., prire- ulice je štiri nadstropna zgradba
di ples na'starega leta večer. JANUAR
porušena do tal. Ob zadnjem zi du pa so ostale stopnice. Ob oga-3.—Društvo Napredne Slo- lu JJraškovičeve in Kosmajske venke št. 137 SNPJ plesna ve- ulice je bomba kakor odsekala selica v SND.	polovico visoke palače, samo
10.-—bruštvo Glas Clev. De- cgrevalci ob zidu so ostali. No-lavcev št, 9 SDZ plesna veseli- va Albanija, nebotičnik in po-ca v avditoriju SND.	nos mesta, je kakor čudežno osta-
li.—Euclid Rifle klub pri- ia cela. Ves blok okrog nje na redi sarnjakovo-veperjo in lov- obeh straneh je" zgorel in se se- ' tere teh
šen smrad se širi po ulicah, da si mimoidoči z robci tiščijo nosnice. Smrad po sežganem se meša s smradom, prihajajočim od trupel izpod ruševin, razpadajočim na ulici. Tudi mrhovine je po cestah dovolj, psi, mačke in konji. Celo ubit vol leži sredi ceste.
Pretresu j oč je pogled na porušeni Stari Dvor. Težka bomba
je
ga spremenila v kup razvalin. Na vrhu kupa leži velika bronasta krona, ki je krasila kupolo nad tem krilom dvora. Krona se je -še, naprej bleščala na vrhu ruševin. Srečam starejšo ženo, vzdihuje.- Ne stoka na glas, ne joka. Vprašam jo, kaj ji je. Pravi, da so ji v Romini ulici porušili hišo. "Izvlekla sem' se sama in dva: sinova. Kje pa je mož, kje sta obe hčeri, moji dragi?"
Zdaj je Beograd, že pust in prazen. Cele ulice so mrtve. Tu pa tam srečaš živo dušo, ki se kakor senca potikajo po ulicah, izogibajoč se razvalinam in razbitemu steklu. Ustavljam neka-živih tstrahov in jih
pa je z vodo. Ko bi vsaj vode imeli! Prinašajo jo iz Save in iz Donave. In iz oddaljenih vodnjakov, umazano in smrdljivo, pa je vendar plačujemo dinar za liter." Tistim peščicam Beograjčanov, ki so ostali v mestu prede trda zaradi hrane. V tistih dnevih po obstreljevanju se je kg kruha plačeval s petdesetimi dinarji in jajce z dvajsetimi.
Beograd je bil v zastavah 27. marca. Tudi dan napada je pričakal z zastavami. Celo zgradbe državnih oblasti so bile v zastavah. Na kljuki zraven nekega okna visi košček zastave. Pogled mi pade nanjo in na sosednje okno; za njim sedi plavolaso dekle in zraven razbit stroj za kodranje. žalostni in nepremični pogled se ji je uprl na porušeno mesto.
Z milijoni poplačana prijaznost
Nepričakovane dediščine niso tako redke, kakor bi domnevali. V New Yorku je umrla stara, neznatna ženica, ki bi o njej nihče ne govori, če bi ne bili v njenem stanovanju odkri-odvalila celo krilo zgradbe in M gotovine 2 milijonov dolarjev. Vse to imetje je pokojnica v oporoki, ki so jo isto tako našli, volila nekemu možu in nekemu dekletu v enakih delih. Mož^je bil nekoč poslovodja v
s tem reči?" je treba plačati, lahko kar brezplač-8i itak moramo ne-In divjine smo . . Mislim, da bi t 'stem času prispeli. ^ budita ..........
V
do
ne more pe^
Hr Albuquerque, pro-do Gainesvilla." ' -Misliš reči, če sem da bi bilo poto-fs tj eznici predrago ?" ^ 0 nekako mislim.
b,
O^i!..
je dejal zapo
bil-
V	Emery j a, je
Potovanje po želez-k Malenkostno vpra-
A -----------* .
^ I ^Paču je bilo treba
A' L
io potoval z vla-a sta me namreč vzela."
ni.
\ 's«tt "hotelir »
Pozneje smo sedeli v
in nevarnostim. J Vsekakor pa bo potovala zelo počasi.
Nam seveda se poti ne bo treba bati, vajeni smo divjine. Kupili si bomo v Geinasvillu konje in naglo jezdili. Gotovo prispemo prej ko Judita."
"Ne pozabi na Komanče, ki moramo potovati skozi njiho-Albu- vo ozemlje! Dobili bomo posla z dolgčas."
"Nič ne škodi,! Nam vsaj ne bo dolgčas."
Winnetou je odkimaval. "Moj brat naj ne govori tako! Komanči pridejo daleč na sever, včasi celo do ceste, ki drži v Santa Fe. Winnetou se jih sicer ne boji, čeprav so njegovi smrtni sovražniki, toda če hočemo prej prispeti v Albuquerque ko bela sqwaw, se ne utegnemo pretepati z njimi."
Molčal sem. Resnico je povedal.
Emery je še nekaj krati šel po vozeh in pogledal, ali Židinja še potuje z nami. Spala je ves čas. Najbrž je pretečeno noč prebedela.
V Dalasu smo morali prestopiti.
Sitna zadeva —! Židinja nas ni smela videti, lahko bi se nam bila izmuznila po progi v Sherman. čakali smo, da se je naj-prvo sama preselila v drugi vlak, ter poslali Emeryja na Zadnjo minuto pred odhodom vlaka je prišel pravit, da je "zrak čist," in brž smo prestopili tudi mi. Na isti način smo si pomagali tudi v Den-tona dalje je bila proga še nova počasi smo se vozili in tema je že bila, ko smo prispeli v Gainesville.
Ko sta dospela vojvoda iv vcjvodinja Windsor v New York je bil talc naval radovednežev pred poslopjem "British War Relief Society" na Fifth Ave., du je imela policija poide roke dela. Množica je visoka angleška gosta povsod, kjer sta se pokazala, navdušeno pozdravljala.	■»
Zh Pas po nekaj nug zamenjati za do proletarcu, so se prežo jih seve vzbu
Delavci v ladjedelnicah so zaposleni %% urna dan. Gornja slika nam kaze delavce na bojni ladji U. S. S. Alabama. Slika nam kaže delavce pri polaganju železnih plošč na krovu te ladje, ki jo grade v Norfolk, Va.
velikem njujorškem kinematografu in ta čas brez posla, dekle pa je bilo majhna plesalka v istem kinematografu. Oba nista bila storila ničesar 'drugega, nego da sta bila s staro damo prijazna. Mož ji je nekoč preskrbel trajno vstopnico za kinematograf, plesalka pa se je z njo razgovarjala in ji izkazovala človeško sočutje. To je malo, a za staro, osamelo žensko je bilo to vse.
Na enak nepričakovan način je postala dedična milijonskega imetja najdenka iz neke varšavske iSirotnišnice. V juniju 1916. so našli v neki varšavski veži dojenčka, deklico, ki jo je bila mati tam ostavila, ker ji je na begu iz domovine manjkalo vsega potrebnega za otroka. Po svetovni vojni je nesrečna mati odšla v Juž. Afriko k nekim sorodnikom, tam se je poročila z enim najbogatejših lastnikov rudnikov. Misel na otroka, ki ga je pred leti zapustila, ji ni dala miru. Prišla je končno v Evropo nalašč za to, da bi ga poiskala. Deklico so bili sprejeli v sirotnišnico, tam so jo vzgojili in je postala služkinja neke varšavske rodbine Trajalo je nekaj časa, preden jo je mati našla, potem pa jo je vzela ^eboj v Afriko in dekle, je po 22'letih iz najdenke preko noči postala dedič enega izmed kraljev diamantov.
-o--
Skrivnostna plemena v Južni Ameriki Člani brazilijanske obmejene komisije med Brazilijo in Venezuelo so bili napadeni v porečju Amazonke. Iz zaledja so udarili nanje Indijanci ter streljali s strupenimi puščicami. Indijanci so komisijo od vseh strani obkolili. 'Z brezžičnim brzojavom so prosili za pomoč.
V brezkončnih gozdovih, močvirjih in džunglah živi na stotine komaj po imenih znanih indijanskih plemen. To zahrbtno, zvito in divje ljudstvo živi v pol-temi pragozdov. Le nekaj obmejnih plemen so doslej spoznali. Druga, v notranjščini živeča plemena se medsebojno bojujejo in preganjajo. Lov na glave divja brez konca in kraja naprej. Moderno strelno orožje tem indijanskim plemenom ni znano. Tudi loka ne poznajo. Namesto loka imajo neko cev iz mehurja. Indijanska roka izredno dobro zadene s tem orožjem. Puščice so zastrupljene. Namakajo jih v sokove nekih neznanih rastlin. Pravijo, da ta strup ze-
ki so še vsi neraziskani.
-o-
Nova bolezen — "morsoma-nija''
Na svetu je vedno kaj novega in vsak dogodek je neke vrste posebnost. Iz Londona poročajo, da so tamkajšnji zdravniki ugotovili novo bolezen, ki jo do sedaj še niso opazili. Pojavlja se pri mladih letalcih, ki se uče pi-lotiranja ali pa se usposabljajo za opazovalce ali letalske stroj-ničarje. Bolezen imenujejo "morscmanija." To pa zato, ker so ti ljudje kakor zastrupljeni od Morsejevih znakov, ki jih morajo letalci, opazovalci in vsak od letalske posadke znati. Teh znakov se s tako vnemo učijo, da mislijo, spijo in prestavljajo vse, kar jim pride pod roke, v pisavo z Morsejevimi znaki. Kakor obsedeni so in nobenega zdravila nimajo proti tej bolezni. K sreči pa nova bolezen sama po sebi mine, ko učenec obvlada te vrste pisavo in ko postane res pilot. Potem pa odleti oborožen z Morsejevimi znaki in bombami delat k sovražniku "izpit."
-o-
Nov enokrilnik, ki meče
torpedo Tudi Švedi so iznajdljivi. O tem priča prav gotovo letalo, ki so ga izdelali v štokholmski tovarni, in ki velja vsekakor za neko posebnost. Letalo je enokrilnik in je narejeno tako, da lahko meče torpede. Ima dva notorja po 960 konjskih sil. Vsak motor ima avtomatični stabilizator in generator, ki imata namen zavijati letalo v umetno meglo, kadar zaide v nevarnost, da ga sovražnik zbije na tla. Prav preveč velike hitrosti to novo le-
ta
lahko le 350 pa je pro-
Gene Neville iz Oklahoma City (zgoraj) in Gene Fe-,trow, ki sta člana American Eagle scjuadron of RAF, sta v Los Angeleč-u na "Sun Festivalu" razstavila dvoje angleških "bulldogs," š katerimi ju vidimo na gornji sliki,
_MALI OGLASI
Službo dobi
Avto voznik dobi službo za razpelavanje rož. Zglasi naj se pri
Mr. Jas. Slapniku Sr. 6102 St. Clair Ave.
(275)
Trgovina naprodaj
Proda se delikatesna trgovina, ki ima tudi licenco za pivo. Hitremu kupcu se proda po nizki ceni. Več izveste na 1142 E. 66. St.	(275)

★ ★ ★ ★ Za las je manjkalo
ROMAN
"Jaz se že ne strinjam z vami. Gospod Galpin se nikakor ne more umakniti po tem, kar se je tu zgodilo. Njegova dolžnost zahteva, da stori, kakor se je izjavil prej. Da, še več, obtoženec je upravičen do tega! Kaj bodo vendar ljudje govorili, ki so slišali izjavo Cocoleaua in pričevanje ostalih prič, ako bo sodnij-sko zaslišanje ustavljeno! Gotovo bodo rekli, da je bil gospod Boiscoran kriv, toda ga niso prijeli, ker je bogat in vpliven. Pri moji veri, jaz sam sem prepričan, da je nedolžen. Toda ravno radi tega prepričanja se mora njegova nedožnost uradno ugotoviti. Prav gotovo)bo Boiscora-nu to zelo lahko. Ko se je srečal z Ribotom, mu je povedal, da je bil na potu na obisk v Brechy."
"Kaj pa če gospod Boiscoran sploh ni šel tja?" se vmeša župan v razgovor. "Kaj če sploh nikogar ni tam obiskal? Mogoče je bil to samo navaden izgovor, da potolaži radovednost Ri-bota?"
"Nu, potem bo pa moral resnico povedati na sodni j i. In glejte, tu imamo važen dokaz, ki skoro oproščuje gospoda Boiseo-rana. Ali ne bi nabasal svoje puške s kroglo, če bi res imel namen umoriti grofa? Toda puška je bila nabasana z svinče nimi zrni."
Zdajci se začuje močno trkanje na vratih.
"Noter!" zapove župan.
Vrata se odpro irt prikažejo se trije kmetje, ki so bili videti začudeni, toda precej veseli.
"Pravkar smo našli nekaj izrednega," reče eden izmed njih.
"Kaj pa?" vpraša'gospod Galpin.
"Zgleda kot rpal ovojček, toda Pitard pravi, da je to papir naboja."
, Grof Glaudieuse se dvigne na blazinah in radovedno vpraša:
vsem stolpu."
"In sedaj, prijatelji," reče sodnik Galpin, "kdo izmed vas je našel ta naboj?"
"Vsi trije smo bili skupaj, ko smo ga zagledali in pobrali."
"Torej mi morate vsi trije dati svoje ime, vaše bivališče in druge podatke, da lahko pošljem po vas, kadar vas bomo potrebovali."
To se je tudi zgodilo in ko so bile vse formalnosti gotove so odšli s številnimi pokloni in odkrivanjem. In ravno v istem tre-notku se je začulo v bližini divje galopiranje jezdeca. In v isti sa.-pi se prikaže moški, katerega so poslali v Sauvetere po zdravila. Bil je ves divji.
"Ta lopov lekarniški!" kriči. "Mislil sem, da ne bo nikdar mogel odpreti lekarne."
Dr. Seignebos je nujno segel po paketih, katere je prinesel kmet, se ironično priklonil napram sodniku in rekel:
"Prav dobro mi je znano gospod, kako silno potrebno je, da se zločincu čimprej odseka glava. Toda ob istem času je tudi enako potrebno ohraniti napade nemu življenje. Skoro gotovo sem dalj odlašal z obvezan jem rane, kot sem nameraval. In sedaj vas prosim, da me pustite samega, da storim svojo dol« nost."
ŠESTO POGLAVJE , Sodnik, župan in prosekutor seveda niso imeli nobenega opravila več. Seveda, zdravnik bi bil lahko bolj vljuden z njimi, toda ljudje so bili že vajeni njegove brutalnosti. Trije gospodje torej zapustijo sobo, potem ko so grofu obljubili,, da ga, takoj obvestijo o kakem novem dogodku Ogenj je poneha val, ker ni bilo več netiva. V nekaj urah je bilo uničeno vse, kar je zgradila marljiva roka in neprestano nadzorstvo tekom dolgih let. Prej tako prijazno in prijetno pose-
Dajte, da vidim. Tekom zad- stvo ni nudilo pogledu sedaj dru-njih par dni sem večkrat stre- zega kot nekaj porušenega zido
par
ljal v bližini moje hiše, da bi preplašil ptiče, ki so obirali moje sadje. Rad bi videl, če je naboj moj."
Kmet mu izroči dotični pred-mte.
Ovojček je bil zelo droben, enak onemu, ki jih rabijo za gotove puške ameriškega izdelka čudno pri tem je bilo dejstvo, da je bil zavojček obžgan po smodniku, toda raztrgan ni bil. Bil je sicer popolnoma nepoškodovan, tako da se je lahko čitalo ime izdelovalca: Clebb.
"Ta naboj ni nikdar prišel iz moje puške," reče grof.
Toda, ko je izgovoril te besede je postal mrtvaško bled, tako bled, da se mu je približala žena ter s strahom zrla nanj.
"Kaj pa je vendar?"
Nobenega odgovora.
Toda v trenutku je bil ta molk tako zgovoren, da je grofinji postalo skoro. slabo in je le s težavo zašepnila grofu:
"Torej je imel Cocoleau vse-'eno prav?"
Niti ena sama poteza tega dramatičnega prizora ni šla mimo pogleda gospoda Galpina. Toda rekel ni ničesar. Na vsakem obrazu je videl izraz groze. Zdajci vzame kovinski ovoj iz grofo-vih rok, ker se je zavedal, da bo tekom zaslišanja tvoril važen dokaz. Celo minuto ga je vrtel po roki, ga ogledoval od vseh strani in ga preiskoval pri svitu luči.
Potem se pa obrne h kmetom, ki so odkriti in spoštljivo stali ob strani in jih vpraša:
"Kje ste pa našli ta naboj, prijatelji?"
"Prav blizu starega stolpa, kjer imajo staro orodje in kjer jaste bršljin, ki se razteza po
vja, kupe črnega in sivega pepela in nekaj še vedno tlečih hlodov, od katerih so se še vedno dvigali stebri dima. Požrtvovalnim ognjegascem se je bilo zahvaliti, da so rešili vse, kar se je rešiti dalo. Odnesli so vse skupaj v varno daljavo. V bolj oddaljenih gospodarskih poslopjih je ležalo pohištvo in drugi predmeti drugo vrh drugega. Tu je bila zbrana tudi živina, katero so rešili iz hlevov z neznansko mujo in so pri tem tvegali lastno življenje — konji, voli, ovce in kakih dvajset krav. živina je tulila in se nemirno obnašala. Le malo ljudi je zapustilo pogorišče. Ogpjegasči so bili še vedno na mestu in so s pomočjo kmetov še vedno dpnašali vodo na goreče tramove in hlode.
"Kako strašna kuga je ogenj!" je vzkliknil gospod Seneschal.
Nihče ni odgovoril na ta vzklik, toda v srcih so vsi čutili resnico besedi.
Ognjegasci so spoznali župana in ga glasno pozdravili, župan urno stopi k njim. Bilo je prvič, odkar je bil oddan signal za ognjegasce, da sta bila sodnik in prosekutor sama. Tesno sta stala drug pri drugem in za trenotek molčala, dočim je eden kot drugi skušaj v očeh brati skrite misli. Končno pa gospod Daubigeon le vpraša:
"Kaj mislite?"
Sodnik Galpin se strese.
"Strašna nesreča je to!" reče.
"Oh, le predobro vem. Vsa pamet me je zapustila. Vsa stvar se mi zdi kot bajka!"
"Ali mogoče res mislite, da je gospod Boiscoran krivec?"
"Ne verujem ničesar. Razum mi govori, da je nedolžen in aam
tudi čutim tako. Toda strašne dokaze imamo proti njemu."
Prosekutor je postal ves zmešan.
"Gorje," reče, "zakaj ste vendar zaslišali trapastega bebca Cocoleau, dasi vam je sleherni to odsvetoval?"
Sodnik pa odvrne kot v protest :
"Vi mi nikakor ne mislite očitati, ker sem sledil nagibom svoje vesti?"
"Jaz vam ničesar ne očitam."
"Strašen zločin je bil izvršen. Dolžnost mi je narekovala, da storim vse v svoji moči, da pridemo zločincu na sled."
"Da, in mož, ki je obtožen, je vaš prijatelj, in še včeraj ste govorili o njem in njegovem prijateljstvu, češ, da vam lahko pomaga napredovati v službi." "Gospod!"
"Ha, kaj se čudite, ker sem tako imenitno obveščen? Ah, mogoče ne veste, da v malem mestu se novice širijo kot ogenj ■ ! Znano mi je, da je bila vaša najbolj iskrena želja, da postanete član Boiscoranove družine in da ste računali na njega, da vam pomaga, da se poročite z eno njegovih sestričen
"Tega' ne morem zanikati."
"In sedaj ste zavrnili vso previdnost in vam ne šviga drugo po glavi, kot da začnete z nenavadno sodnijsko obravnavo. Vsi vaši načrti so pozabljeni. Če je gospod Boiscoran kriv ali nedolžen, njegova družina vam ne bo nikdar odpustila vaše napake. Ako je nedolžen, bodo vas dolžili, da ste ga preganjali in ako je kriv, boste zopet vi predmet globokega zaničevanja, ker ste ga naravnost prisilili na sodnijo."
Gospod Galpin povesi glavo, kot bi hotel skriti svoje gorje. Potem pa vpraša:
"In kaj bi vi storili, če bi bili na mojem mestu?"
"Umaknil bi se slučaju, dasi je nekako kasno." • "Ako to storim, tedaj riski-ram svoj poklic."
"Celo to bi bilo boljše za vas, namesto da bi se spustili v afero, ko nikakor ne morete čutiti, da ste neodvisen in nestrankar-sld, kar je prva dolžnost vsakega sodnika. Vaše osebne razmere z družino Boiscoran so temu krive."
Sodnik je postal nepotrpež-ljiv. Skoro jezno vzklikne:
"Gospod, ali mogoče mislite, da sem mož, katerega se-lahko zapelje radi prijateljstva ali osebnih interesov na napačna pota?"
"Jaz nisem tega trdil."
"Ali niste bili priča, kako sem vodil zaslisanje? Ali ste opazili, kako sem se stresel, ko je Cocoleau prvič omenil ime gospod Boiscorana? Ako bi obtožil koga druzega, bi mi bilo
vseeno. Toda ravno h vzroka, ker je gospod Boiscoran moj prijatelj in ker mnogo pričakujem od njega, sem zahteval, da se zaslišanje vrši in pri tem tu-
di ostanem."
Prosekutor skomigne z rameni.
"Tako je," reče. "Ker je gospod Boiscoran vaš prijatelj,
" Slika nam kaže sprednji del rušilca Herndon, katerega so pričeli graditi v ladjedelnici v Norfolk, Va. O napredku dela pišejo rekord na posebno tablo, ki jo vidite na sliki.
Pobiralec min U. S. S. Auk bo skoro stopil v službo Strica Soma. Auk je v ospredju sliket v ozadju je angleški nosilec letal Illustrious. Slika je bila . "posneta v Portsmouth. Va.
Na sliki vidimo malo Beth Schuster, ko je izročila šopek krizantem holandski prince-zinji Juliani vred cerkvijo v Hyde Park, N. Y. Od leve na desno so: pastor L. A. Talman, predsednik Roosevelt, telesni stražnik predsednikov Thomas Qualters, Mrs. Roosevelt in kanadski ministerski predsednik W. L,' Mackenzie King} hi je bil gost predsednika.
se bojite, da vas ne bi obdolžili, da ste slabič. Pričakujem, da boste, trdi, brez usmiljenja, da celo krivični napram njemu. In močno sumim, da ga boste spoznali tudi krivim. Potem pa še trdite, da ste nepristranski."
"Jaz vem" kaj delam," odgovori gospod Galpin. Čuvajte se!"
pisnikarja poklical."
Kapitan Parenteau se P ne in reče:	. ^
"Vaš zapisnikar je spod. Pravkar je vp»® vas." In takoj potem g" kliče:
"Mechinet! Mechinet' Nemudoma se ogl«81" ^ le postave, sivkastih «' ^
'Jaz ostanem pri tem, kar | lega obraza. Pravkai
sem sklenil, gospod."
Zdajci se jima približa gospod Seneschal v spremstvu ognjegasneg,a načelnika kapitana Parenteaua.
"Gospoda," vpraša, "kaj sta končno sklenila?"
"Naša pot je namenjena k Boiscoranu," odvrne sodnik. "Kaj ? Takoj ?" , "Da. Rad bi dobil gospoda Boiscorana še v postelji. Mudi se mi tako, da ne bom niti za-
vedoval nekemu
kmetu,
slišal v Sauveterru	*
Valpmsonu m da J« se je sodnik podal n» ^ sta, na kar mu je taM
Dalje prihodni^
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA Prescription Spe^j.'" Vogal St. Clair Ave * ENdicott 421'
NAZNANILO ' selfl
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da prevzel dobro poznano
GROCER!JO in MESNICO
od Mr. Fr. Skully, 63 1 3 St. Clair Ave. ^
Se toplo priporočam vsem starim odjemalcem.
LOUIS PIBERNIK
6313 St. Clair Avenue
aH
h
Naznanilo in zahvala ^
' Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo je kom, prijateljem in znancem žalostno vest, da ^ kruta smrt vzela iz naše srede našega dobr &
rodnika
JOSEPH MACEROL
Preminul je po kratki bolezni dne 23.
oktob*
cerJ
Večnemu počitku smo ga položili 27. oktobra pO nih obredih v cerkvi sv. Vida in na Kalvariji P° lišču, poleg soproge.
m
Pokojni je bil star 61 let. Doma je bil iz $ vasi pri Žužemberku, kjer zapušča brata Ant ^jjl več sorodnikov in (prijateljev. V Ameriki se je nad 40 let ter je bil dober gospodar. Bil je, član
Carniola Tent št. 1288 The Maccabees.
Star^'
Tukaj-zapušča nečaka Franka in Jamesa nečakinje Rose, omoženo černe, Anno, omoženo svakinje Jennie Zupančič in Louise Zadnik- jjtrtfl V dolžnost si štejemo se prav iskreno z ^j'
vsem, ki so darovali krasne vence in cvetlice v^ ^
Ig;
spomin pokojnemu, ki so ga krasile, ko Je ' mrtvaškemu odru. Zahvalo naj sprejmejo slede
Mr. in Mrs. George Hala iz 916 E. 73 S J^e Joseph Laurinc in družina, Joe, Frank, Jennie m $ Zupančič, Mr. in Mrs. Joseph in Jennie Zupančič.^, Mrs. John in Louise Zadnik, Edward in Betty Mrs. Rose Urbančič, Mr. August Kollander, Carniola Tent, 1288, Maccabees, Rose in Jo5lI\ Frank in Jean Macerol, James in Caroline
Anton in Anna Stariha in Mrs. Grebene.
Hvala vsem, ki so darovali za maše ki se v blag spomin pokojnega, namreč:
Mrs. Rose Globokar in družini, Revere Ave-
iley
Mrs. Stanley in Nelie Kuznik, Mr. in Mrs. Sta» p, Christine Bohinc, Mr. in Mrs. Deželan in druži^ p. Mary Hočevar in družini iz 5432 Lake Ct., MA ^fi Anton Kosak, Mr. in Mrs. Joseph Kozel in druži > p Anna Klančar iz E. 72 St., Mrs. Ursula Kuchgt'; P John Strauss, Mr. in Mrs. Frank Spehek E. ^ Frank Strumbel in družini, Mrs. Caroline Sto-^e ^^ družini, Mr. in Mrs. John Skrayner, Mr. in Mrs- ^ Caroline Ratzman, Mrs. Rose Urbančič in druz> ^1 ^pj. Mary Udovič E. 73 St., Mrs. Mary Zupani-Ana Mačerol.	jacP°
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile bre pri pogrebu: Mr. Edward Hočevar, Mr.
Joseph *
čič, Mr. Frank Zupančič, Mr. John Ratzma Stanley Bohinc.	•	' jp t
Hvala vsem,- ki so prišli pokojnega krop1 . spremili k večnemu počitku.	jfll
Posebno hvalo naj sprejme Mrs. Grebence' E. 61 St., ki je prišla molit ob krsti pokojnega- $
Hvala gospodu Sodji za obisk v bolni9 opravljene cerkvene »obrede.	oS\ilf
Hvala pogrebniku Jos. Žele in sinovi za vso P in tako lepo urejen pogreb.	^
Hvala še enkrat vsem skupaj za vse, kar dobrega storili. V slučaju, če se je s
pomotoma
ime spustilo, naj sprejmejo enako hvalo ter op
Ti, dragi naš sorodnik, pa počivaj mirno lix ^^ naj ti bo ameriška gruda. Ohranili te bomo v sP $ dokler se ne snidemo s teboj tam, kjer ni mu trpljenja.
Žalujoči ostali:
FRANK in JAMES, nečaka ..je ROSE ČERNE in ANNA STARIHA, ne^*'^ LOUISE ZADNIK in JENNIE ZUPANČIČ, sV j Cleveland, Ohio, 22. novembra, 1941.