Glasnik SED 52|1,2,3,4 2012 153 Muzeološke strani Sebastjan Weber idr. pomena premoženjsko stanje ter široka izobrazba, ki seveda ni nujno zgolj formalna. Prav tako so pomembni družbena aktiv- nost, pojavljanje v določenih kavarnah, gledališčih, obiskova- nje koncertov in podobno. Sodobno meščanstvo torej temelji na osnovah in vrednotah tradicionalnega meščanstva, ni pa več tako družbeno izpostavljeno, ne poudarja razlik ter svojega meščan- stva ne »obeša na veliki zvon«. Sodobnega meščanstva tako ne dojemamo več kot družbeniega sloja, temveč kot družbeni sta- tus, ki v nasprotju s pomenom družbenega statusa iz preteklosti, ko je ta imel zgolj in le ekonomsko vsebino, danes prinaša zlasti določen vpliv in ugled. Ključne lastnosti, po katerih naj bi bilo torej mogoče prepoznati sodobne meščane, so visoke moralne norme, ustrezen družbeni kapital, predvsem pa stanje duha. Tjaša Novak, Špela Noč, Vita Zalar, Tjaša Kunst Ostanki tradicionalnega načina meščanskega življenja v Celju Ali lahko v Celju sploh še govorimo o tradicionalnem meščan- stvu? Kako so se spreminjale meščanske navade, in predvsem, katere so se ohranile do danes? Med raziskovalnim delom smo opravile več intervjujev, predvsem s starejšimi prebivalci Celja. Pri tem smo ugotovile, da ljudje pojem meščanstva različno do- jemajo in se na podlagi tega tudi različno opredeljujejo. Meščan- stvo je med ljudmi najpogosteje definirano skladno z geografsko opredelitvijo, nekateri pa meščanstvo razumejo kot način življe- nja oziroma kot statusni simbol. Zadnji dan delavnice je bil na- menjen kabinetnemu delu oziroma analizi zbranega gradiva ter predstavitvi rezultatov. Ugotovile smo nekaj poglavitnih značilnosti meščanskega nači- na življenja pred drugo svetovno vojno, ki so se ohranile do da- nes. Ena od značilnosti so ostanki nekdanje oblačilne kulture. Od sogovornikov smo izvedele, da so se Celjani še nekaj let po vojni udeleževali promenade, kjer je bilo mogoče opaziti bolj razko- šno oblečene meščane, nato pa so te razlike kmalu popolnoma izginile in vzpostavila se je nova elita. Značilnost, ki se je v veli- ki meri ohranila vse do danes, je druženje v kavarnah (predvsem v kavarni hotela Evropa) v krogu znancev in prijateljev. S tem je povezan tudi ritual, da gredo po dopoldanskem obisku tržnice v kavarno, kjer se še danes srečujejo stalna omizja. Naslednji ohranjeni atribut meščanstva je redno obiskovanje gledališča in drugih kulturnih prireditev kot izkazovanje svojega socialnega statusa in omikanosti. Razločevanje med javnim in zasebnim življenjem je še ve- dno zelo pomembno, zlasti pri oblačilni kulturi, saj se starej- ši meščani še vedno uredijo za vsakodnevni odhod v mesto. Ena od značilnosti meščanov ostaja družbena angažiranost, če- prav se manifestira na drugačen način kot v preteklosti. Včasih so se množično udejstvovali v društvih, nekateri tudi kot meceni, danes pa individualno ohranjajo občutek povezanosti z dogaja- njem v mestnem središču. Socialne mreže, ki so obstajale že pred drugo svetovno vojno, so se med starejšimi meščani ohranile do današnjega časa. Zgoraj navedene značilnosti so se seveda ohra- nile le pri peščici starejših prebivalcev Celja. Naša ugotovitev je, da so značilnosti, ki so nekdaj odlikovale tipičnega meščana, že pretežno izginule oziroma se danes mani- festirajo v veliko manjši meri. Poglavitni razlog za to sta druga svetovna vojna kot izredna prelomnica v družbenem razvoju in po njej drug družbeni red. Polona Sitar in Tanja Kovačič Meščanstvo kot vrednotna kategorija Meščani so po pripovedovanju naših sogovornikov iz Celja ne- koč bivali v mestu, njihov način življenja pa se je razlikoval od delavcev ali kmetov. Oblačili so se elegantno, upoštevali primer- ne družbene vrednote in predstavljali vzor drugim ljudem. Bili so družbeno angažirani, ljubili so svoje mesto in zanj skrbeli. Ker so izredno cenili izobrazbo, so stremeli vsaj h končanju gi- mnazije, k učenju tujih jezikov in igranju klavirja. V prostem času so potovali, obiskovali koncerte klasične glasbe, gledališča in baletne predstave, saj jih je odlikoval občutek za lepoto in umetnost. Danes za pojem meščanstva geografski dejavnik bivanja v me- stu nima več prvotnega pomena. Pomembnejši je ugled človeka, ki se zrcali na športnem, ekonomskem ali kulturnem področju. Koncept meščanstva je tako predvsem vrednotna kategorija in življenjski nazor, saj je meščan nekdo, ki je dobrodelen in po- Intervju s sogovornico iz sveta mode. Foto: Katja Smolar, Celje, 12. 7. 2012 Teren včasih zahteva različna prevozna sredstva. Foto: Sebastjan Weber, Celje, 10. 7. 2012