Šlev. 178.
V MIlani, V SM one 6. avgusta 1924. posamezna številka stane VSO Din. M>l0 Lil.
naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta . . . . . .120 ca celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno...... Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 V inozemstva.... . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din V— ln 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust.
izhaja vuak dan tzvzemši ponedeljka in dueva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v ooiovini,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je » Kopitarjevi ulici 6 Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Spaka ped krinko.
Če bi v inozemstvu presojali naš notranji politični položaj po brezprimerni pisavi našega »naprednega« in »jugosla-venskega« tiska, potem bi moral v Curihu zdrkniti naš dinar na 0.0001. Ti listi pišejo o novi vladi tako, kakor da so novi ministri grobokopi države, družabni red pa tik pred razsulom. To pa zato, ker se vlada naslanja na ogromno večino hrvatskega, slovenskega in srbskega ljudstva in ne na Pašičevo porodico.
Globoki razlog te obrekovalne gonje fe naši javnosti znan že izza trboveljske žaloigre. Javna tajnost je, da v Trbovljah ni bila ogrožena država, ne »narodno edinstvo« in tudi ne obstoječi družabni red, marveč ogromni profit Trboveljske premogokopne družbe, torej podjetja, ki se nahaja v koncernu Slavenske banke. Povejte nam, farizeji krog »Jutra« in »Slov. naroda«, kdaj je posegla bivša reakcionarna vlada v mezdna gibanja našega slovenskega delavstva, da bi mu vsaj nekoliko omilila bedno materijelno stanje. Zahtevam, ki so jim n. pr. v Avstriji ugodili brez proglasitve obsednega stanja, državniki evropskega mišljenja nikdar niso odrekali utemeljenosti. Tako je dr. Sei-pel posegal kot državni kancelar v več-tedenska, duhomorna pogajanja in jih kronal s pametnim kompromisom. Pri nas je bilo drugače. Plačani agenti so noč in dan zastrupljali največje delavske revirje z razkrojevalnimi gesli. Komunistično agitacijo je gledala državna oblast tako dolgo, dokler se na Slavenski banki zainteresiranim krogom ni zdelo umestno udariti z hrutalno silo. In vršila se je neenaka borba med organizirano, pod zaščito skrajno reakcionarnega režima stoječo ter preko Landerbanke (Banque des Pays de 1'Europe Centrale) do Rockefel-lerja in svetovnoznanega trusta Standard Oil Company segajočo fronto internacionalnega kapitalizma na eni in needine^a, izmozganega slovenskega delavstva na drugi strani! In doživeli smo, da so »Jugoslovenski« nacionalisti organizirali pohod s karabinkami na slovenske delavske trpine, da je moral slovenski človek poginiti za interese ne morda »nacije« ali »države«, ampak tujih izkoriščevalcev. Sedaj nam je jasno, zakaj so »napredna« in »nacionalna« trobila ta pohod zagovarjala kot neko »narodno junaštvo«. V nevarnosti so bili profiti in radi profitov je bila uprizorjena »junaška ekspedicija« nezrelih nevednežev v Trbovlje. »Slov. narod« in »Jutro« naj zavijata resnico, kolikor jima drago, resnica bo ostala za vse čase, da je mala klika velekapita-lističnih izkoriščevalcev pod krinko nacionalizma in neke nevarnosti za državo ter obstoječi družabni red po zapeljani mladini organizirala gonjo zoper delovno ljudstvo, da uniči njegove strokovne organizacije ter poslabša njegov socialni položaj.
Sličen proces se je razvil tudi v vrstah duševnih delavcev, zlasti državnih in javnih nastavljencev, ki jim prejšnji režim na pritisk omenjenih »nacionalnih« krogov ni dal niti po petem letu osvobo-jenja onih gmotnih predpogojev, ki so se uveljavili celo v gospodarsko uničenih in premaganih državah! Tudi te vrste so razbili s frazo o »finančni nemožnosti države«. Tragedija našega srednjega sloja, nič manj važnega stebra družbe in države, je delo tistih, ki sedaj licemerno izjavljajo, da »smo bili in ostanemo odločno na stališču, da mora država pošteno plačati svoje uradništvo, da mora ublažiti bedo invalidov in vpokojencev, da mora priti med industrijskimi in trgovskimi krogi do veljave socialni čut, nikoli pa ne bomo operirali z demagoškimi frazami, ki obetajo ljudem zlate gradove, ki jim pa ne morejo dati niti skodelice neslane juhe« (»Slov. Narod«)...
Sedeli ste v zlatih gradovih in na bajonetih. Ali socialnih dolžnosti do lastnega naroda niste poznali. Novi ljudje pa uživajo zaupanje vsega naroda in ne marajo živeti od narodne in socialne nesloge. Ideja sporazuma ne velja samo v narodnem, temveč tudi v socialnem smislu. V tem znamenju bo novi zamisel družbe in države premagal vse reakcionarne naklepe.
BALTIČ IN PIRKMAJER VPOKOJENA. — TEODOR ŠPORN VELIKI ŽUPAN ZA CELO SLOVENIJO. — DR. V0D0PIVEC PODŽUPAN KOT DELEGAT VELIKEGA
ŽUPANA V MARIBORU.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Minister za notranje zadeve Nastas Petrovič je poročal na današnji seji ministrskega sveta o delovanje višjih železniških uradnikov in ugotovil, da so mnogi v svojem delovanju prekoračili svoj delokrog. Posebno žalostne razmere so vladale pod bivšim režimom v Sloveniji. Navedel je posamezne slučaje, posebno glede Orjune in navedel dejstvo, da je za mariborskega velikega župana bil imenovan najmlajši okrajni glavar v Sloveniji. Če hočemo imeti dobro
upravo, ki je temelj vsake države, je tako stanje nevzdržno.
Z ozirom na ta in mnoga druga dejstva, ki so bila predložena, je ministrski svet sklenil, da se za celo Slovenijo imenuje v Ljubljani za velikega župana Teodor Špcrn, v Mariboru pa za podžupana, ki bo vodil posle kot delegat ljubljanskega velikega župana, dr. Vodo p i v e c. Dosedanja velika župana dr. V. Bal t i č v Ljubljani in dr. P i r k m a -j e r v Mariboru pa se upokojita.
za vina. Na posvetovanju bo zastopano železniško ministrstvo.
p ove
MINISTRSKI SVET. - IZSLEDENA KORUPCIJA S KREDITI ZA PREHRANO. — VLADNA DEKLARACIJA. - U VELJA VLJENJE ZAKONA, ENAKOPRAVNOSTI IN DEMOKRACIJE. - IZENAČENJE DAVKOV.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Danes se je vršila seja vlade dopoldne in popoldne. Dopoldne je minister S u š n i k poročal o stanju v pristaniščih in ugotovil, da se že več časa pristanišča niso popravljala in da so za promet nesposobna. V Šibeniku ladje ne morejo pristajati. Sklenjeno je bilo, da se odobrijo krediti za popravo tega pristanišča.
Minister za poljedelstvo dr. K u 1 o v e c je poročal-o škodi, ki je zadela prebivalstvo vsled velike toče in poplave. Za prvo pomoč se je sklenilo, da se odobri kredit 10 milijonov Din. Dr. Kulovec ie poročal o kreditih, ki jih je prejšnja vlada nakazala v znesku več milijonov za prehrano pasivnih krajev. Mnogo denarja ne bo več mogoče vrniti v državne blagajne, ker so se vršile ž njim velike zlorabe. Sklenilo se je, da se vsa ta zadeva strogo preišče in da se uspeh sporoči ministrskemu svetu, da postopa napram krivcem.
Minister za socialno politiko dr. B e h -men je ugotovil, da se nahaja v socialnem ministrstvu na sto tisoče neprotokoliranih aktov.
Minister za zunanje zadeve dr. Voja M a r i n k o v i č je poročal o avdienci .ia Bledu, kjer je prebral kralju vladno deklaracijo. Kolikor izvemo, obsega vladna deklaracija program ožjega bloka. V prvem delu se govori o zunanji politiki in se podčrtava prijateljska zveza z vladami zapadne demokracije Francijo iu Anglija. Deklaraci-
ja poudarja, da hoče naša država živeti v prijateljskem razmerju z Italijo, s'katero smo za ceno težkih zahtev sklenili sporazum. Poudarja dobro razmerje s sosednimi državami in naglasa, da mora Balkan ostati v vsakem oziru balkanskim narodom.
Glede notranje politike poudarja deklaracija, da hoče vlada uvesti v veljavo zakon in pripraviti vse potrebno, da pride do končne pomiritve in (lržavnopuavne konso-| lidacije v državi. Predvsem se poudarja, da hoče vlada izvesti samoupravo občin in povsod izvesti občinske volitve. Dalje naglasa, da sedanja vlada ne pozna privilegijev narodov uiti poedincev, zato hoče predvsem i pristopiti k pravični ureditvi davčnih bre-! men, kajti davčna neenakost je bila vzrok kar največjemu nezadovoljstvu.
V deklaraciji se nato naštevajo posamezni zakoni, ki jih bo vlada predložila skupščini. To so: invalidski zakon, zakon o poljedelskih kreditih, zakon proti korupciji, zakon o elementarnih nezgodah itd. Končno hoče vlada vladati strogo demokratično in parlamentarno, zato tudi zahteva od parlamenta jasno in odkrito izjavo. Vla^a je sklenila, da se ta deklaracija prečita že jutri, še preden se ugotovi dnevni red. Deklaracija je bila dana takoj v tisk in se bo tekom seje razdelila med posamne poslance, da bo vsak poslanec lahko takoj poučen o namerah nove vlade in izrekel kritiko. Vlada se kritike ne boji, zato tako postopa.
Radikalni kluh
NASPRGTSTVO MED PAŠIČEVO IN JOVANOVIČEVO STRUJO. — VEČINA KLUBA PROTI PAŠIČU. — JOVANOVIČ OSTANE PREDSEDNIK SKUPŠČINE.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Zelo živahna je bila seja radilialnega kluba, na kateri bi bilo skoro prišlo do cepljena kluba, če bi Pašič pravočasno ne bil odnehal od svojega stališča, s čimer je doživel občuten poraz. Seja se je vršila dopoldne in popoldne. Na dopoldanski seji je Pašič v svojem govoru napravil insinua-cijo, da obstojata v radikalnem klubu dve skupini. Ena je za to, da se dela v duhu strankinega programa, to je za voli.ve, druga pa, da se napravi kombinacija z Radičevci.
Takoj po tem govoru je vstal Jovanovič in je v zelo ostrem tonu izjavil, da on ni hotel delati nikake kombinacije z Radičem, temveč z dr. Korošcem. Odločno, kakor še nikdar doslej, je osvetlil vse poziiivne strani take kombinacije med radikali in SLS. Izjavil je, da je pričakoval, da bo Pašič kot strankin predsednik delal v smislu tretje točke resolucije glavnega odbora, ki vsebuje pooblastilo, cla sestavi tako vlado. Pašič tega ni storil, vsled česar so prišle v poštev druge kombinacije in NRS je prišla v tako težak položaj, v kakršnem sc nahaja danes.
Nato so se vrstili posamezni govorniki, in sicer je bilo v govorih opažati dve smeri:
Ena, ki je odobravala Pašičevo delovanje, ; druga pa ga je ostro kritizirala in posebno nanašala težke posledice, ki so nastopile vsled take politike za radikalno stranko. Tu sta nastopila R a n k o v i č in M i 1 a š i n o -v i 6 , ki sta protestirala proti temu, da se je šlo preko radikalnega poslanskega kluba in se je sklical glavni odbor, ki nima pravice reševati tako važnih zadev. Pašič se je samo branil, nakar je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne.
Kot prvi govornik je nastopil Miša Trifunovič in govoril v obrambo Jova-novičeve teze, nakar je pričel Pašič popuščati in se je popolnoma odtegnil nadaljnjemu razgovoru. Ko je prišlo na dnevni red, ali naj ostane Ljuba Jovanovič predsednik Narodne skupščine, je Pašič odšel iz kluba. Nato je bil sprejet predlog predsednika G j u r i č i č a : Ali smatra radikalni klub, da lahko sedanje predsedstvo Narodne skupščine ostane še nadalje na svojem mestu, kljub temu, da je vladna večina sedaj druga? Ta predlog je bil sprejet z raznimi klici. Par ožjih Pašičevih pristašev je protestiralo. Ogromna večina kluba je predlog, da naj g. Jovanovič ostane, sprejela, vsled česar ne bo prišlo do nobenih sprememb.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Vaš dopisnik se je razgovarjal z žel. ministrom Sušnikoin o njegovi poti v Zagreb in Ljubljano. Minister je bil ljubezniv in mi je dal sledečo izjavo:
Moje potovanje je bilo čisto privatnega značaja, vendar sem smatral za potrebno, da si pri tej priliki ogledam delovanje .železniških ravnateljstev v Zagrebu in Ljubljani. V glavnem sem z delovanjem zadovoljen, vendar bo treba izvršiti nekatere osebne izpre-membe. Posebno me je interesiralo materijelno stanje nižjih železniških uslužbencev, ki sem jih sprejel v deputaciji in se z njimi razgovarjal o njihovih željah. Izdal sem tukoi obema direkcijama potrebne naredbe.
Nad vse žalostno je stanje, onih družin, ki stanujejo v vagonih. Te rodbine so prejšnjo vlado ponovno prosjačile za potrebno pomoč, toda v Belgradu so vedno naleteli na gluha ušesa. Da bi jim čimprej pomagal, sem se dogovarjal z zagrebško direkcijo, i'»i se še odkupi zemljišče, na katerem bo železniška uprava takoj začela zidati stanovanjske hiše za posamezne družine. Ista akcija naj se začne v Ljubljani in v Belgradu. Tozadevne predloge sem danes odobril v železniškem ministrstvu in se prepričal, da bo te, kakor tudi vse druge ministrski svet osvojil. Lahko rečem, da so vsi predlogi v smislu želja, izraženih od deputacije železniškega osobja.
Dalje na drugi strani.
DR. DEBEL JAK V BELGRADU.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad ravnatelj ljubljanske poštne direkcije dr. D e b e ! j a k , katerega pa minister še ni sprejel.
\ PRAŠANJE IZVOZA VIN.
Belgrad, 5. vg. (Izv.) Minister dr. K u -lovec je'izdal naredbo, da se v poljedelskem ministrstvu pripravi vse potrebno za posvetovanje vseh interesentov glede izvo-
Dne 5. avgusta 1924.
ZAGREBŠKA BORZA.
Z izjemo Pariza so na današnji borzi padle vso tuje devize in valute. Tendenca jo bila zelo slaba, blaga veliko na razpolago, promet minimalen. Na efektnem trgu nobene spremembe.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 4. avgusta 1924.)
Dunaj 0.1154—0.1174 (0.1176—0.1187), Italija 3.595—3.625 (3.6125—3.6225), London 366.25— 3.6925 (368.25—371.25), Newyork 81.75—82.75 (82.50—83.50), Pariz 4.335—4.435 (4.3775—4.275), Praga 2.46—2.48 (2.388—2.488), Curih 15.43-15.53) (15.515—15.615), efektivni dolarji 80.75 (81.20-82.25).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 129 —126, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagret) 61— 63, Jugoslovenska banka, Zagreb 112-114, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 220, Sla venska banka, Zagreb 108, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 115, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 985—995, Narodna šumska industrija, Zagreb 81, Guttnian 865— 870, Našica 84, Slavonija 92—94, Združene papirnice, Vevče 135 (ponudba), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 492, 7% drž. invest. posojilo 65—66, Vojna odškodnina 116 —118.
CURISKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 4. avgusta 1924.)
Curih, 5. avgusta. (Izv.) Devize: Peštft 0.0069 (0.0069), Berlin 1.27 (1.29), Italija 23.30 (23.35), London 23.71 (23.75), Newyork 532 (534.50), Pariz 28.50 (28.20), Praga 15.82 (15.90), Dunaj 0.007525 (0X075). Belgrad 6.45 «i.40).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj. 5. avgusta. (Izv.) Efekti: ZiviKS stenska banka 820.000, Alpine 370.000, Greinitz 135.000, Kranjska industrijska družba 810.000. Trboveljska družba 420.000, Hrvatska eskomp. banka 165.000, Leykaui 100.000, Jugoslovanska banka 90.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka —, Avstrijske tvornice za dušik 197.000, Gut-man —, Mundus —. Slavex 208.000, Slavonija 78.000. — Devize: Belgrad 858, Budimpešta —, Kodanj 11830, London 316300, Milan 3114, Newyork 70935, Pariz 3817, Varšava 13550. — Valute: Dolarji 70460. angleški funt 314500, francoski frank 3800, lira 3120, dinar 855, češkoslovaška krona 2092.
PRASKA BORZA.
Praga, 5. avgusta. (Izv.) Devize: Lira 148.75, Zagreb 41.20. Pariz 182.25. Londou 150.80. Ne\vyork 33.9250.
Glavna moja naloga bo, da spravim v red promet, ki je vsled napačne, na stran-karstvu sloneče politike prejšnjega režima tako zaostal, da je pretila največja kriza.
Predvsem se mora zadovoljiti železničar-sko osobje in krivice, ki so se zgodile pri razvrščanju. Seveda je jasno, da bo treba skrbeti za nabavo iu popravo nujnega železniškega inaterijala in izkoreniniti vsak poizkus korupcije, ki se je vkoreninila v prejšnjem ministrstvu.
REPARACIJA KRIVIC V ŽELEZNIČAR-SKEM RESORU.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Danes se je Oglasila pri železniškem ministru Sušni-ku deputacija reduciranih železničarjev iz Vinkovcev. Tamkaj je bil namreč prejšnji minister Popovič namestil pristaše samostojne demokratske stranke. Da bi dobil mesta, je odpustil slovenske in hrvatske železničarje ter ukazal, da se morajo takoj deložirati. Pri tem so jih zamenjali in pso-vali: Slovenske svinje, hrvatski lopovi, po-povci in drugo. Železniški minister je odredil telegrafično, da se deložacija ustavi, in uvedel radi odpustitve strogo preiskavo. Med odpuščenimi se nahaja Slovenec Ja-nežič, ki ima petero članov družine in vzdržuje 102 leti starega očeta.
SEJA JUGOSLOVANSKEGA IN DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Danes so Se vršile seje vseh parlamentarnih klubov. Jugoslovanski klub je na svoji seji z odobravanjem sprejel poročilo ministra dr. Korošca o poslednjih dogodkih, o njih pomenu in o daljnem razvoju političnih dogodkov v naši državi.
Demokratski klub je na svoji seji isto tako odobril predsedniško poročilo, nakar je bil namesto dosedanjega strankinega predsednika Davidovica izvoljen na to mesto dr. Kumanudi, za podpredsednika Ri-sta Jojič namesto poštnega ministra Petra Markovica.
KRALJ SE VRNE V BELGRAD.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Kakor izvemo, jc pričakovati v prihodnjih dneh kraljevega prihoda v Belgrad. Kralj pride sem na žalne svečanosti za pokojnim očetom kraljem Petrom, ki se vrše na obletnico smrti 9. t. m. v Topoli, kjer je pokojni kralj pokopan.
RESOLUCIJE HRSS.
Zagreb, 4. avgusta. (Izv.) Povodom napadov radikalnega in Pribičevičevega tiska na vlado g. Ljube Davidovica radi zaključka plenarne seje HRSS o pristopu te stranke v kmetsko internacionalo, je izjavil ugleden član HRSS vašemu dopisniku sledeče; »Pristop HRSS v kmetsko internacionalo se je izvršil še pod Pašič-Pribičevičevo vlado in to je bilo oficielno objavljeno v glasilu stranke, v »Slobod-nem domu«. To je bilo tedanjim vlasto-držcem znano. To tudi ni tako strašno, kakor slika sedanji opozicijski tisk. Ta korak bo koristil prijateljskim odnošajem med Rusijo in Jugoslavijo. Zaključek ni ničesar novega, ampak samo formalna izjava k že dovršenemu činu.
ODREDBA MINISTRA ZA SOCIALNO POLITIKO V VARSTVO D0MA0I1I DELAVCEV.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) V zadnjem času je minister za socialno politiko dobil mnogo pritožb, da mnoga industrijska podjetja vsled pomanjkanja dela odpuščajo številne delavce, da pa pri tej priliki reducirajo največ domače moči. Radi tega je minister izdal strogo naredbo, da se morajo predvsem odpustiti tujci in šele v skrajni sili domačini. Če se bo postopalo proti tej odredbi, se bo minister poslužil zakona.
NOVA VLADA ZA ČASNIKARJE.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Predsednik Jugoslovanskega Novinarskega Udruženja g. Krešimir Kovačič in tajnik g. Sokič sla obiskala ministrskega predsednika Ljubo Davidovica in ministra za zunanje zadeve dr. Vojo Marinkoviča. Oba sta časnikarje zelo ljubeznivo sprejela, se zelo zanimala za'časnikarsko udruženje in za njihov kongres, ki se vrši 7. in 8. septembra na Su-šaku. Obljubila sta denarno pomoč, da se lahko kongres vrši na način, ki je dostojen reprezentacije časnikarjev v naši državi. Predsednik g. Davidovič je obljubil, da bo posredoval pri železniškem ministrstvu, da bo dalo delegatom na razpolago posebne vagone. Zelo se je zanimal za penzijski fond in je v vsakem oziru obljubil časnikarjem vladno pomoč.
korupcionisti grozijo z revolucijo.
Split, 4. avgusta. (Izv.) Včeraj je imel bivši minister Pašič - Pribičevičeve vlade Grisogono shod samostalnih demokratov, na katerem je med drugim povedal tudi to, da se bo vlada g. Ljube Davidovica obdržala kvečjemu dva meseca. Obenem je tudi dejal, da ta vlada mora pasti, ako ne z lepa pa s siio. Njegov govor ni bil nič drugega kakor nadaljevanje Pašičevih groženj v Bjelini.	'
Za pravičen in trajen mir v Evropi.
London, 5. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je bila plenarna seja konference, katere so se udeležili tudi nemški zastopniki. Mac Donald je pozdravil nemške zastopnike s prisrčnim nagovorom in jih povabil, da sodelujejo v lastnem interesu in v interesu evropskega miru. Dr. Marx se je Mac Donaldu zahvalil za pozdrav in nagla-šal, da je Nemčija pripravljena sodelovati na vzpostavi evropskega gospodarstva z vso iskrenostjo, Davvesov načrt nuja možnost, da se Evropa končno pomiri. Mac Donald je nato izročil nemški delegaciji vse dosedanje sklepe zaveznikov glede izvedbe Davvesovega načrta z besedami: »Upam, da bomo delo končali do petka, tako da se v soboto ob polpetih popoldne lahko mirno oddahnemo.« Izjava dr. Marxa je napravila na delegate zaveznikov najboljši vtis.
POSOJILO NEMČIJI.
Pariz, 5. avgusta. (Izv.) Iz Newyorka poročajo, da bodo ameriški finančniki sami prevzeli polovico 800 miljonskega posojila za Nemčijo.
Angleško-ruska pogajanja razbita.
London, 5. avgusta. (Izv.) Proti vsemu pričakovanju so se pogajanja med Anglijo in Rusijo razbila. Pogodba je bila malo-dane že gotova. Zadnja seja je trajala celo noč do 7. ure zjutraj celih 18 ur. Ko se je že mislilo, da ruski delegati podpišejo pogodbo, so le-ti izjavili, da Rusija za nacijo-nalizacioj tuje imovine ne more plačati niti najmanjše odškodnine. Ruska delegacija se je postavila v zadnjem trenutku na isto stališče kakor svoj čas v Ženevi. Ruska delegacija se povrne jutri v Rusijo.
MEDNARODNI RUDARSKI KONGRES.
Praga, 5. avgusta. (Izv.) Danes so otvo-rili 27. mednarodni rudarski kongres. Na kongresu so razpravljali o uvedbi minimalnih plač, bodisi potom zakonodaje ali pa potom kolektivnih pogodb.
IRSKO VPRAŠANJE.
London, 5. avgusta. (Izv.) Minister Thomas in Henderson sta odpotovala v Dublin, da posredujeta v rešitvi obmejnega spora med irsko republiko in Ul-strom.
še enkrat c> razmerah na pošti v Sloveniji.
Ker stranka g. Davidovica v Sloveniji še nimn lastnega glasila vas prosimo, gospod urednik, da objavite v »Slovencu« tale dopis:
»Klub demokratskih poštnih uslužbencev« je v svojem netaktnem izzivu v »Jutru« izjavil, da je vsa pošta v Sloveniji demokratska. Mi ne vemo, kdo je pooblastil ta demokratski klub, da govori v imenu vseh slovenskih poštarjev in da jih kratkomalo reklamira zase in odločno protestiramo proti takim izjavam peščice megalomanov in Žerjavovih petelinov. Morda bi lahko rekli, da je velik del slovenskih poštarjev napreden, če ste že hoteli s tem izzivati, toda pristašev laži-demokratizma, katerega je vzel v Sloveniji v zakup dr. Žerjav, teh je med poštarji zelo, zelo malo.
Zasluga slovenskega poštnega uradništva je, da je bila do danes poštna uprava v Sloveniji najvzornejša v celi državi in da je zaradi tega uživala ugled, spoštovanje in zaupanje naroda. Zadnje čase, odkar je uvedel dr. Žerjav v Sloveniji politični sistem ^bratskega« pokolja, pa je imela postati ludi pošta zavod za vzgajanje nasilnih akcijon, denunci-jantov in osebnih koristolovcev pod pasivno asistenco poštnega ravnatelja dr. Debelaka, ki se kljub temu, da zdaj njegovi prijatelji brusijo pete, da bi njegovo vedenje retu-širali, ne more ubraniti delne odgovornosti, ki jo nosi za te razmere.
Klub demokratskih poštarjev poziva ^Slovenca«, da naj mu navede en sam slučaj terorja nad poštnimi uslužbenci in izjavlja, da vrne vse nasilno pridobljene člane, češ da takih ljudi ne mara. Ali to ni teror, če uradni predstojnik med uradnimi urami službeno razdeljuje letake, ki pozivajo podrejene uslužbence k nezakoniti agitaciji za profanirano politično stranko? Ali to ni teror, če je podpisan na tem letaku sam šef personalnega oddelka direkcije dr. J .Lebar, torej uradna oseba na tako važnem in kočljivem mestu, kjer se odločujejo za uslužbence najvažnejše zadeve? Mi se le čudimo, da se je mogel ta človek kot šef lako kočljivega odseka in kot jurist tako daleč spozabiti! Ali ni to teror, če šef personalnega odseka vprašuje svoje podrejene nameščence, kadar se obračajo nanj v svojih službeno-osebnih zadevah, kakšno je njihovo politično prepričanje? Ali ni to teror če se pri pobiranju podpisov za vstop k Orjuni namiguje, da to želijo gotove osebe? Ali ni to teror, če dr. J a n ž e k o v i č pri pregledovanju pošt namiguje kot revizijski organ uslužbencem: »Saj vi ste naš, ste naša, saj sem že zvedel, da ste pri tem in onem našem društvu — saj vas poznam in vem, da ste naš« — in opravlja tako namesto službenih opravkov, za katere mu plačuje država lepe >denarce, posle političuega agenta? Ali ni to teror, če ured-
< sednik kluba demokratskih poštarjev Tilen Epich divja po direkciji, češ: »To jim bomo pokazali, to jim bomo pokazali!« — namreč tistim, ki ne podpišejo pristopne izjave? Gospoda — to in vse, kar bomo še povedali, niso samo sumničenja, za vse vaše grehe imamo dokaze in priče.
Poznamo ljudi, ki so s solzami v očeh podpisovali pristopno izjavo, da si rešijo pred vašo nasilnostjo eksistenco in da ne upropastijo svojih družin. Poznamo poštene poštno ljudi, ki so odločni naprednjaki in nacionalisti in ki nočejo imeti nobenega opravka s tistimi nacionalisti« vašega kluba, ki so še nedavno heilali in nas v bivši Kazini zmerjali z Windi-scherji, celo take poznamo, ki so sicer pristaši samostojne demokratske stranke in aktivni njeni člani, toda so s prezirom odklonih podpis na vašo pristopno izjavo. Vas pač dobro poznajo in vedo, kakšni so vaši nameni. Poznamo vašega človeka, ki je izjavil: »Raje v Macedonijo, nego da bi me učili demokratizma in nacionalizma takile ljudje!« In vi si še upate javno trditi, da je vsa pošta za vami?!
Mi spoštujemo vsako politično prepričanje, tudi vašega bi, če bi ga ne bili zlorabili za nezakonita, državi in poštni upravi ter vsem poštarjem škodljiva dejanja, ki spadajo pred disciplinai •no sodišče. Ne želimo vam sicer Ma-cedonije, ki ste jo drugim neprenehoma obetali in kakor vemo ter vas poznamo, bi bili zmožni brez vesti pognati na stotine nedolžnih slovenskih ljudi v pogubo, toda odločno pa zahtevamo, da se Avgijev hlev izčisti po zakonu in pravici. Zahtevamo v imenu slovenskega poštnega uradništva, da zasedejo važna in odgovorna mesta na direkciji ljudje, ki bodo pošteni in ki svojega službenega položaja ne bodo izrabljali v politične in osebne svrhe.
Vlado, javnost in svoje tovariše pa opozarjamo na to, da ima dr. Žerjavova stranka za pošto posebnega referenta, ki so mu razmere pri pošti znane do potankosti, tudi stvari, ki spadajo pod uradno tajnost. Žalca j se je vrgel dr. Žerjav ravno in v prvi vrsti na pošto, je tudi slepcu jasno. Armada, ki so ji potrgane telefonske in brzojavne vezi in ki ji je s tem odpovedal policijsko-vohunski aparat, ni več sigurna.
Klub demokratskih poštarjev pa prosimo za prijazno pojasnilo, kje so se tiskali njegovi letaki — na istih namreč to ni napisano. Toda za nas to ni v prvi vrsti važno, vprašamo to le zato, ker močno sumimo, da so se tiskali v državni tiskarni poštne direkcije; tudi papir, na katerem so tiskani, nam diši malo po državni lasti.
Napredni poštarji.
Helezf^e.
Pogojno »državotvorstvo«. ' Dopisnik 'Slov. naroda« poroča, kako so neki radi-kal&ki poslanci na klubski konferenci poudarjali bojazen, da se ne bi ta nezadovoljnost (»Narod« misli na srbski narod, v stvari gre samo za peščico demonti-ranih ministrov) izjasnila še na kak drug način«. Današnji opoziciji se more pač po vsej pravici očitati pogojno ljubezen do dr; save. Dokler so na vladi, je vse v redu. Nihče se ne sme predrzniti, da bi kritiko-val njih režim. Kakor hitro pa je konec njihovega paševanja, postanejo v izberi borbenih sredstev nič manj skrupulozm kakor najvnetejši zagovorniki Ljeninovega evangelija. Narod v Srbiji je miren, pozdravil je novo vlado s simpatijami, toda užaljeni in odstavljeni voditelji hočejo novega sovraštva, če ne tudi krvi. Pašič je v Bjelini napovedal krvoprelitja. Ali mislijo s takimi metodami delovati tudi kot opozicijonalci? Tužna jim majica! In blagor »Slov. narodu«, ki take tatarske vesti ponatiskuje s slastjo stare, škrbozobne ob-rekovalke.
«Slove«ski narod« v precepu. «Narodni Dnevnik« je včeraj ugotovil, da je «Slov. narod« v svojem uvodniku prav pošteno lopnil po državnih nastavljencih. Samo ''Slov. narodu« je bila prihranjena žalostna slava, da v svojem sobotnem uvodniku kategorično protestira proti ublažitvi bede duševnega delavstva ter vladno obljubo o pomoči imenuje naravnost ^koncesijo«. Pa ne samo, da zmerja v vestni službi osivele može s proleti, kakor da gre za velemestno takrzvano «sodrgo;;, on vidi v podpori obubožanega uradništva «neizbežni konflikt z obstoječim družabnim redom«, torej revolucijo, protizakonitost, upor. «Slov.' narod.: — tako se glasi napredna lekcija Narodnega Dnevnika : — csmatra slabe razmere uradništva za normalno, pravilno stanje, čigar zboljšanje od vlado bi doneslo narodu nesrečo, družbo pa potreslo v njenih temeljih. _ ;Slov. narodu smo globoko hvaležni za odkritost, s katero je pokazal na svoje predpotopno mišljenje. Kapital hujskati proti ubogemu državnemu nastavijencu more edinole list, ki se je skregal z logiko in narodno ekonomijo obenem. Slov. narod je Žerjavovo glasilo. Žerjavov pristaš pa je prof. Reisner. Smo radovedni, kaj poreče k tej perfidnosti Žerjavovega glasila tisto uradništvo, ki je videlo edino v JDS rešitev svojega gmotnega vprašanja...
Zanimivo. Ljubljanski trgovci še dobro vedo, kako je nastopala Orjuna proti njim zaradi inseratov. Kar telefon je pozvonil: »Tukaj uprava : 0rjune«. Ali daste
inserat ali ne? Da ali ne?!« Trgovec je seveda v strahu za svoja izložbena okna inserat dal. V zadnji številki »Orjune« je pa inseratov že prav malo. Tudi to je posledica nastopa nove vlade, ki je prinesla ljudem mir, red in pravno varnost.
Spokorniki. Včeraj dr. Žerjavovo ime ni bilo imenovano nikjer, niti v »Jutru« niti v »Narodu«.
Dnevne novice.
—	Resnica o trboveljskih dogodkih. Od dobro poučene strani sprejemamo sledeče: »Jutro« klepeče, da so dne 1. junija v Trbovljah padale bombe od strani komunistov in »klerikalcev« in da je to dejstvo sodno ugotovljeno. Dokazano pa je, da so orjunci imeli bombe s seboj dne 1. junija v Trbovljah. Ko so se vračali orjunci v sprevodu iz Trbovelj na kolodvor, so potoma ljudem kazali bombe, držeč jih v roki, in jim grozil, rekoč: »Vidiš ovdje je smrt!« Ta zadeva zadeva je bila od orožništva naznanjena sodišču v Celju in z več pričami podprta. — Janko Debelak je ob času spopada nasilno vdrl v brivnico, tam vršil osebno preiskavo nad prisotnimi in končno nastavil samokres na prsi brivskemu pomočniku Š. P. Ko ga je le-ta po imenu ogovoril in prosil, da naj ga pusti, ker pri spopadu ni nič prizadet, je samokres odstavil. — Ob času, ko so se za-čule od strani delavstva izzivalne besede, je inženir Kranjc komandiral: »Kdor ima orožje, naprej!« In na to komando je pridrvela vsa oborožena banda orjuncev v ospredje in otvo-rila ogenj, torej so začeli streljati orjunci! — Rudar Fakin, ki je imel že zvezane roke in so ga gnali kot talca, je prosil dva orjunaša: »Ti ki ne poznaš, prosi za me, da me ne bodo ubi-li k Eden izmed onih dveh pa, mesto, da bi za njega posredoval, ga je še v obraz s pestjo udaril- — Vse to je naznanjeno okrožnemu sodišču v Celju in s pričami dokazano. »Jutro: naj zato ne čveka.
—	Zakaj dvojna mera? Poročajo nam, da je sodišče izpustilo na svobodo zloglasnega orjunaša Mekinca proti kavciji 5000 dinarjev. Mi smo na podlagi poročil hrvatskih listov že ugotovili, da je ta mož bil iz Zagreba izgnan, pa ne kot političen zločinec, ampak zaradi ta-kozvanih umazanih deliktov. Take gospode pa sodišča navadno ne izpuščajo proti kavciji, ampak jih drže lepo na varnem v zaporu. Čudna se nam zdi nekoliko tudi višina kavcije. Pred štirimi leti, ko je bil dinar še ne kaj vreden, je sodišče zahtevalo za tedanjega socialnega demokrata g. Golouha, ki je bil le
j politični zločinec, kavcijo v znesku 12.500 dinarjev! Kako pride sedaj g. Mekinc do te izredno nizke taksacije? Ali ga smotra sodišče res za tako malo vrednega? Ali pa smatra za1 take revčke one ljudi, ki bodo kavcijo zalo žili? G. Mekinc sam te svote nima, ker če bi jo imel, bi ne bil orjunec. Vse to so stvari M so naravnost zagonetne in bi za slavno oblast bilo bolje, če bi sama to zadevo pojasnila, predno jo začno pojasnjevati drugi,
—	Velike premestitve finančne kontrole po zaslugi dr. Cekina, Uslužbenec finančno kontrole nam sporoča, da je premeščeno prav vse poduradništvo iz logaškega okraja, baje radi orjunskih pretepov in ubojev na meji, Premeščenih je 288 pouuradnikov (med temi nad 40 oženjenih). V pismu nas vpraša, kjo bi se dobilo orjnilskega cesarja dr. Cekina, da bi so spotoma s celo družino pri njem zglasil in za to nepričakovano ter dobička-nosno premestitev primerno zahvalil. Med di ugim pravi: »Izbruhnila je svetovna vojna ia vsi tovariši smo poslali svoje družine v zaledje ter so kot prvi ob strani orožnikov sprijeli z Italijani. Za usodo družine dolgo nisem vedel. Prišel je prevrat. Naložili so nas zopet v vagone, odšli smo v Zalog, od tam v Ranat, na Koroško in Štajersko. Nesrečni izid plebiscita me ,io spravil na Karavanke, Nato je vojaška klika za vsako ceno hotela in tudi ustanovila drugo, četudi nesposobno granično trupo. Bili smo odveč, zato nas je bilo veiiko upokojenih, odpuščenih in premeščenih v Srbijo, Bosno i. t. d. Ker je pa znano, da vojak ni za zaupno mejno službo, ker ga slaba plača sili h podkupljivosti, so ukinili to granično trupo le nekako na papirju, kajti Wranglovi »Abschnitzelni« so po krivdi centralizma še vedno v službi, čeprav tudi niso za rabo. Čaša trpljenja še ni polna. Cesar orjunski .ie potreboval v svoje cekin-ske namene incident in glej — incident po cesti gre, morda na diplomatično zahtevo, gotovo pa na ogromno stroške naše državno uprave, ki za našo, večkrat smrtno nevarno in zaupno službo ob prevedbi ni pokazala nobenega razumevanja. Tovariši! Ne pozabite zahvalo orjunskemu cesarju.
—	Občni zbor »Narodne tiskarne« se jo vršil vžeraj v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda«. Zastopanih je bilo od 365 založenih delnic 321, kar pomeni dosedaj največjo udeležbo na zboru delničarjev. Občni zbor jo otvorila gospa Franja dr. Tavčarjeva ki jo svoje mesto odložila. V upravni odbor so bili izvoljeni gg.: prof. dr. Milan Vidmar, prof. dr. Janko Pretnar, tajnik »Trgovske in obrtne zbornice« Ivru Moliorič, prof. dr. Pavel Pestotuik, inz. Fran Tavčar, veletržec I Viktor Rohrmann, prof. dr. Janko Šlebinger, primari.j dr. Robida; v nadzorstvo pa gg.: Josip Lavrenčič, Filip Snpančič, Gabrle! Jelov-šo, Ignacij Verbajs in prof. Josip Breznik. — Kakor doznavamo, jo Imenovan za glavnega ravnatelja Narodno tiskarne g. dr. Kra-
mer, direktor »Jutra«, kar pa je »Slov. Narod« previdno — zamolčal...
—	Naši župani. V Besnici nad Kranjem je bil zopet izvoljen za župana g. Andrej Š i n k, posestnik in vnet pristaš SLS. Tudi vsi ostali odborniki so pristaši naše stranke.
—	O zmagoslavnih občinskih volitvah v Bmihol-Stopiški občini nam še dodatno poročajo: Občinske volitve v največji kntetski občini na Slovenskem, Šmihel-Stopičah, so se izvršile v znamenju manifestacije za SLS. Zanimivo je, da so bili nisprotniki, ki so se zvezali, do zadnjega prepričani o zmagi or juncev. Toda nič ni pomagaj vsa agitacija s pijačo, nič prizadevanje politične korifeje Košakovega Načeta, ki je v potu svojega obraza pomagal lomiti kopje za JDS. Mali Udovč, je mislil, da bo njegov orjunski znak tisto čudovito sredstvo, ki bo na volivce vplivalo, da bodo pozabili svojo kroglico v njegovi skrinjici. Aktivni demokratski agitator Lenarčič jo je po izidu volitev dolgih nog odkuril v Novo mesto in sklenil najti kak razlog za pritožbo, da bi drugič še bolj pogorel. Brivci bodo pa le veseli, ker bodo lahko od demokratskih in samostojnih obrazov več računali. No, da je le na eni strani korist. Predsednik Orjune Malasek se je zaklel, da odstopi od Orjune, ker mu slovesni prihod na volišče ni prinesel nobenega uspeha. Nehvaležnost je plačilo sveta.
—	Od Pašiča do Davidoviča. Nekdo nam Je poslal sledeči — recimo — epigram: Pašič ■je rodil Pribičeviča, Pribičevič je rodil Žerjava, Žerjav je rodil Kranjca, Kranjc je rodil nasilje, nasilje je rodilo pravico, pravica bo rodila mir, red, poštenje in dobro življenje.
—	Za ponesrečence v Krmelju je daroval g. A. K. Kregar, trgovec na Sv. Petra cesti v Ljubljani, 100 Din.
—	K rudniški nesreči v Št. Janžu. Včeraj ob 8 zjutraj se je vršil v Št. Janžu pogreb še-sterih ponesrečencev. Sprevod se je pričel v Krmelju. Ob hiši žalosti je zapel moški zbor šentjakobskih in mokronoških pevcev pod vodstvom g. Antona Groma ginljive žalostinke. Ravno tako tudi v cerkvi in na pokopališču. Pogreba so se udeležili skoro vsi rudarji šent-janškega rudnika in mnogi drugi farani. Štiri žrtve se še nahajajo v rovih. Dosedaj teh trupel še niso spravili na svetlo. — V našem včerajšnjem poročilu se je glede imen ponesrečenih rudarjev vtihotapilo nekaj pomot, ki jih v nastopnem popravljamo: Mrtvi so: 1. Jernej Pugelj, rojen 1881 v Zalogu, pristojen v Št. Rupert, oženjen, oče enega otroka; 2. Fran Ker še, rojen 1879 v Koluderju, pristojen v Št. Janž, oženjen, oče treh otrok; 3. Martin Kane, rojen 1897 v Rajnofu, Št. Janž, oče enega otroka; 4. Ferdinand L u k e c, rojen £898 v Trsteniku, Št. Rupert, oženjen, oče dveh otrok; 5. Edvard Ojstruh, rojen 1897 v Zajnofu, Št. Janž, samski; 6. Martin Dole-šak, rojen 1899 v Šeperjeku, Škocijan, oženjen, oče enega otroka; 7. Martin Fstravilc, rojen 1895, Tržišče, samski; 8. Fran Umek, rojen 1895 v Mladatičih, samski; 9. Fran K o n-š č e k, rojen 1904 v Dol. Jesenicah, Št. Rupert, samski; 10. Martin Kos, rojen 1900 v Dol. Jesenicah, oženien, brez otrok.
—	Umrl je v Gleichenbergu nenadne smrti bivši dolgoletni ukrajinski poslanec v avstrijskem državnem zboru Nikolaj vitez pl. Wassilko.
—	Na državni kmetijski šoli na Grmu (v Novem mestu) se prične šolsko leto v pričetku novembra. Šola ima dva oddelka: Celoletna šola je namenjena v prvi vrsti za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola se prične začetkom novembra in traja do 31. oktobra prih. leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola pa traja dve zimi po pet mesecev (od začetka novembra do konca aprila prih. leta). Učenci imajo na zavodu vso oskrbo: stanovanje, hrano in pranje perila. Preskrbnina se plačuje polletno naprej in znaša mesečno od 75 do največ 120 Din, o čemer bo še odločilo kmetijsko ministrstvo. Na zavodu je tudi gotovo število brezplačnih in polplačujočih mest, ki se oddajajo le revnejšim kmetskim sinovom, kateri izpričajo svoje uboštvo s premoženjskim izkazom, oziroma z ubožnim izpri-čevalom. Prosilci za brezplačna iu polplačujoča mesta se morajo zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Namen šole je sploh, da vzgaja dobre kmetske gospodarje, zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, prednost pred drugimi prosilci. Sprejemni pogoji so: i- starost ne manj kot 16 in ne več kot 22 let; 2. moralna neoporečnost; 3. telesno in duševno zdravje; 4. z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno, na celo polo in kolekovane s kolekom za 5 Din in s kolekom za 20 Din za rešitev. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovuico, 3. zdravniško izpričevalo, 4. zadnje šolsko izpričevalo, 5. nravstveno izpričevalo, 6. izjava staršev, oziroma varuha, s katero se ti zavežejo plačevali stroške šolanja. Kdor prosi za polprosto ali brezplačno mesto, mora priložiti še: 1. obvezno izjavo staršev ali varuha, da bo njihov sin ali varovanec po končanem šolanju ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zahodu stroške šolanja; 2. ubožno izpričevalo, potrjeno od občinskega, župnega in davčnega urada. Priloge, ki so izpričevala ali uradna po-trdila (pod štev. 2,, 4. in 5.) je treba kolcko-rati s kolekom za 20 Din, ostale priloge pa z i Din. Prošnje, pravilno kolekovane in opremljene s predpisanimi, kolekovanimi prilogami, se vlagajo do 15. septembra t 1. pri Ravnatelj-
stvu državne kmetijske Sole na Grmu, pošta Novo mesto.
—■ Za podčastnike. Ministrstvo za vojsko in mornarico je odredilo, da morajo vsi podčastniki, ki imajo pogoje in žele biti imenovani za civilne uradnike (Čl. 73. zale. o ustroj-stvu vojske in mornarice), odslužiti v dotični stroki enoletno pripravljalno službo; izvzeti so podčastniki, ki so že pred 6. septembrom 1923 po čl. 24. starega zakona odslužili Šestmesečno pripravljalno službo, pa niso bili sprejeti, ker ni bilo prostih mest.
—	Iz vojne akademije. Konkurz za sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije se podaljšuje do vžtevši 27. avgusta t, 1.
—	Ford v Jugoslaviji, Znani ameriški in-dustrialec Ford namerava v Rumi na vele-posestvu grofa Pejačeviča zgraditi veliko tovarno za avtomobile. V okolici bi Ford po ameriškem sistemu zgradil naselbine za svoje delavce in njihove družine.
—	Invalidski dom v Belgradu. Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo potrebne kredite za popravo invalidskega doma v Belgradu, v katerem dobe invalidi, ki se začasno mude v Belgradu, brezplačno prenočišče.
—	Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl ve-letržec Hugo Hranilovič, dolgoletni odbornik pevskega društva »Kolo«.
—	Tatinski vlom v Kropi. V Kropi je vlomil neznan vlomilec v jedilno shrambo posestnika in gostilničarja Alojzija Pogačnika. Tat je odnesel steklenico borovničevega soka in jagodovega soka, 2 celi salami, nekaj kave, sardin, sladkorja, več sveč, raznih cigar in cigaret, kos potice, dva namizna prta, nekaj perila in 5 srebrnih nožev in vilic, tako da znaša skupna škoda precejšnjo vsoto.
—	Okrarlon tovariš. Delavec Kari Vidic je vlomil pri svojem gospodarju, lesnem trgovcu Josipu Zupanu v kovček svojega sodelavca Antona Križaja in mu je odnesel žensko ovratno verižico iz zlata. Drugi dan je rekel, da je bolan in gre k zdravniku, ter je pobegnil.
—	Pobegnil je od dela v Žalcu nevaren kaznjenec, predrzen vlomilec Ivan Zupane iz Pristave pri Celju. Ravno tako je pobegnil od dela v Žalcu radi hudodelstva tatvine kaznovani France Samec, pristojen v Šlcofjo vas pri Celju.
—	Velika tatvina. Služkinja Margareta Schreitinger je pokradla svoji gospodinji Pavli Oroszi v Kraiš'>ahu r.id'.o fet-fkn uro z dvojnim pokrovom in s 16 vdelanimi briljanti, dva bri-ljantna prstana z velikimi v platin vdelanimi briljanti, prstan z velikim safirom, zlato bro-šo z 8 dijamanti, drugo brošo z dragocenim v platin vdelanim kamnom, par uhanov z biseri, dolgo zlato ovratno žensko verižico, nekaj ženskega perila, obleke ter 500.000 Ka in 2000 Din v gotovini, tako da znaša skupna škoda čez 100.000 Din. Kam je pobegnila tatinska uslužbenka, do sedaj še ni znano,
—	Roparstvo v novosadski okolici. No-vosadsko okolico vznemirjajo trije roparji, ki jim doslej niso mogli priti na sled. Te dni je roparska trojica, oborožena z manlichericami, napadla kmeta Vojiča, ki sc je peljal v Novi Sad, Roparji so kmetu odvzeli 7000 Din in nato odšli. Veliki župan dr. Lazar Popovič je odredil za roparji velik pogon po okolici. Prostrana turšična polja nudijo roparjem izvrstno skrivališče.
Dopisi,
— Evharistični kongres v Splitu, Od 23. do 25. t. mes, se vrši v Splitu evharistični kongres. Prometno minijtrstvo je za udeležence dovolilo polovične cene na železnicah.
Vedite, da izgofavlja vsakovrstne kroje po meri in iz najboljšega s u k n a Tter po nizki ceni le
DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
—	Das in Ghandi. M. Tanin ugotavlja v moskovski »Pravdi«, da je nastopila v narodnem gibanju Indije nova faza. Gliandijevo metodo pasivnosti izpodriva v zadnjem času realna in praktična metoda njegovega nasprotnika Dasa. Ghandi še sicer uživa v narodu veliko zaupanje, vendar se odpravlja sedaj Das na pot v London, kjer se namerava pogajati z angleško vlado. Dopisniku »Daily Telegra-pha je izjavil Das z ozirom na namen svojega potovanja, da se bodo vršile jeseni volitve v indijski narodni svet. Za slučaj eventualne zmage delavske stranke pa je sporazum z Anglijo potreben.
—	Unamuno prorokuje. Znani španski učenjak in vseučiliški profesor na univerzi v Salamanki, Dou Miguel de Unamuno, je bil nedavno rešen prognanstva. V Parizu je izjavil, da pričakuje v kratkem novi španski preobrat. Situacija v Madridu da je resna. Diktatura je zapisana smrti. Unamuno je mnenja, da je v kratkem pričakovati proglasitve Špansko republike.
—	Mcd;:arlamen tarna Unija, Letošnja konferenca Medparlamentarne Unije se bo vršila v času od 22. do 28. avgusta, in sicer v Bcrnu ter v Ženevi. Razen administrativnih zadev so na dnevnem redu sledeče točke: sprememba statutov, narodno-gospodnrska in socialna vprašanja, vprašanje razorožitve itd. Udeleženci si bodo povodom te konference ogledali tudi lajniitvo Društva narodov.
Trebelno. Pri nas bomo imeli zelo slabo letino. Sadja nič, vina skoro nič in žita zelo malo. Krompir, stročnina in koruza jo obetala najboljšo letino, toda neprestani nalivi bodo uničili tudi te pridelke. Vrhu tega pa je prihrumela dne 2. avgusta od jugovzhoda še močna toča, Ivi je uničila v enem delu župnije vso ajdo in repo ter napravila na koruzi, trti, fižolu itd. ogromno škodo. Lansko leto nam je toča vzela skoro vse in tudi letos nam ni prizanesla. Kmet se trudi in trpi, kašče pa ostanejo prazue. Na kako izdatno pomoč ni upati od nikjer.
Iz Št. Petra pri Novem mestu. Minolo soboto popoldne je pri nas in po sosednih vaseh razsajal silovit vihar s točo. Vasi, ki so bile lansko leto dvakrat po toči občutno prizadete, so sedaj zopet uničene. Česar ni ugonobila toča, je razdejal vihar. Podiralo je kozolce, odnašalo strehe, ruvalo mogočna drevesa. Bilo je neurje, kakršnega ljudje ne pomnijo. Del vinske gore Grčevje je docela uničen. Trška gora ni prizadeta.
Školja Loka. Ko so se v nedeljo vračali Orli in Sokoli s postaje domov, se je po neprevidnosti Sokolov zgodila velika nesreča. Sokoli so se vozili v mesto na vozu, ki ni imel luči, Orli pa so šli peš ob kraju ceste. Sokoli so podili svoje konje v temi in dežju z veliko "hitrostjo. Nenadoma so se konji ustavili in se niso premaknili z mesta, čeprav jih Je voznik surovo priganjal. Orli so to zapazili in skočili k vozu gledal, kaj se je pripetilo. Pod konji je ležal neki mož, ves krvav po glavi. Orli so zahtevali, da voznik ustavi. Tu se je oglasil neki škofjeloški Sokol: »Kaj čakate? Naprej, nam se mudi domov k Končno so le morali obstati, da so Orli potegnili moža izpod konj in mu rešili življenje. Mož je bogat posestnik pri sv. Duhu. Dobil je veliko rano na glavi in roki.
k Evharistični shod v Dobrli vasi. Dne
17. avgusta t. 1. se vrši v Dobrli vasi evharistični shod, ki se ga udeleže vse fare Spodr nje Koroške. Vrše se velike priprave.
k Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je promoViral na dunajski univerzi koroški rojak g. Matko Jug iz Sel.
Že nad 60 let najljubše hišno sredstvo proti boleznim prebave so Markove kapljice iz Mestne lekarne v Zagrebu, ki se dobe za originalno ceno v lekarni Leustek.
sta!
š Prenočišča za dekliški d en. Vsa dekleta, ki se udeležujejo dekliškega dneva, imajo preskrbljeno prenočišče. Vzemite to na znanje, da ne bodete imeli nepotrebnih skrbi, kje bi prenočile,
š Polovična vožnja na železnici je dovoljena. Vsaka udeleženka kupi vozni listek v Maribor in si ga da z izkaznico vred na vstopni postaji žigosati. Vozni listek obdržite, da ga imate za nazaj. Gg. dušno pastirje prosimo, da o tem obvestijo udeleženke dekliškega dneva.
s Duhovniške novice iz lavantinske škofije. S 1. avgustom t. 1. prevzame g. Gre-gorij Potokar župnijo Sv. Martin pri Šaleku, g. Anton Kocijančič pa Jurklošter. Župnija Bočna bo oskrbovana iz Gorenjegagrada. Provizor g. Franc Grobler ostane kot kape-lan pri Sv. Martinu pri šaleku, Jakob Rabu-za pa prida iz Jurkloštra k Sv. Ani v Slov. gor. G. Anton Cirič je nastavljen kot, kaplan v Gornji Lendavi in Venceslav Jastrobnik v Selnici pri Mariboru; novomašniki: Franc Babšek na Crešnjevcu, Anton Cater v Kamilici pri Mariboru, Ferdinand Herman v Do-brovniku, Janez Jerič kot III. kaplan v Ljutomeru, Janez Kodrič pri Mariji Snežni na Velki, Karol Oberžau v Cankovi, Alojzij Ocvirk na Ljubnem, Anton Ravšl na Črni, Franc Skale kot IV. kaplan v Trbovljah in Miroslav Štruc v Guštanju. — Prestavljeni so gg. kaplani: Martin Avšič iz Mozirja k Sv. Jakobu v Slov. gor., Anton Bratkovič od Sv. Ruperta v Slov. gor. k Sv. Barbari pri Vurbergu, Franc Glavnik s Kapele pri Radencih v Laporje, Jožef Hanko s Čresnovec v Mursko Soboto (II), Rudolf Kociper od Sv. Martina ob Paki na Ponikvo ob j. ž., Simon Kotnik iz Prevalj v Staritrg, Franc Kren z Laporja na Pilštanj, Ignacij Maloj s Črne v Vitanje, Anton Oblak iz Guštanja v Mozirje, Anton Peršuh od Sv. Ano v Slov. gor. k Sv. Martinu ob Pak, Jožef Petrovič iz Vitanja k Sv. Juriju v Slov. gor., Ferdinand Po-hrašky iz Staregatrga k Sv. Ruperiu v Slov. gor., Jožef Pretnar s Pilštanja k Sv. Martinu pri Slovenjgradcu (II), Jožef Rehar od Sv. Jurija v Slov. gor v Prevalje, Jožef Šketa , k: Trbovelj (II) v Vojnik (II), Marko Škofio s Črešnjevca na Kapelo pri Radencih, Jožef Tivadar iz Dobrovuika v Dolnjo Lendavo kot ekspozit za Tlotizo, Štefan Varga z Gornjo Lendave v Beltince (II) in Matija Zadravec iz Ljutomera (II) v Črensovce.
š Rudarji novi vladi. Iz hrastniških rudniških revirjev: Rudarji rudniških revirjev v Hrastniku pošiljamo novi vladi nmogobrojne pozdrave, ker pričakujemo, da je sedaj konec Pašičevih, Pribičevičevih in Žerjavih nasilstev iu njihovega terorja, radi katerega smo rnoriili toliko pretrpeti. Obenem prosimo vlado, da nam ugodi, da bi se naši fantje in možje kma-
lu vrnili nazaj k nam iz raznih zaporov, kamor so jih vrgle demokratske denuncljaoije. V teh zaporih so nekateri že dva meseca, in to brez vzroka. — Več rudarjev.
š Ruše. Bliža se dan, ko bodo mogli mirni ruški prebivalci dati odgovor na 27. maj t. 1. in vse, kar mu je sledilo. Kakor divje zveri so se vrgli tedaj ruški orjunaši na brezbramb-no delavstvo. Zlorabili so proti njemu tudi orožuištvo in dali aretirati 4 nedolžne delavce, za katere še do danes niso mogli nikjer iztakniti nobene krivde. Kljub temu sede ti delavci še vedno v preiskovalnem zaporu, « njih družine žive v najgroznejši bedi. Brez vsakega razloga so bili aretirali tudi delavca Ivana Strnada in mu očitali, da imajo že cel kup aktov o njem, dasi mož ni še nikoli imel opravka z oblastmi, izvzemši leta 1914., ko so ga kot slovenskega narodnjaka v Selnici preganjali. Pa odveč bi bilo navajati vse nasilnosti, ki so jih nad mirnim prebivalstvom počenjali orjunaši. Saj je vse to vsem še v živem spominu. Odgovor pride na dan občin' skih volitev dne 10. t. m.
š Št. Jurij ob j. žel. »Tabor« z dne 3(1. julija poroča, da jo naš novoizvoljeni župan g. Jože Ralej naprednjak. Res je naprednjak v dobrem, krščanskem smislu, a liberalni naprednjak, kakor trdi to »Tabor«, nikdar ni bil, ni in ne bo.
Pclzela. Gospoda pri tukajšnji tovarni sa lmduje radi nekega dopisa v »Slov. Gospodarju«, češ, da je ne pušča v miru. Ta očitek pa sloni na dejstvu, da je tukajšnja tovarna izključno gnezdo Sokola in Orjune. Knjigovodstvo tovarne je razpošiljalo vabila za so-s kolskc sestanke, in sicer v obliki, ki ni dopuščala dvoma, da.... Članom Orla so gro-. žili z odpustom, če ne pristopijo k Sokolu ali Orjuni, Za občinske volitve so pobirali •—• pod patronanco gg. Vizjaka in Tomažiča —• podpise za kandidatno listo orjunaško navdahnjene »gospodarske zveze«, in sicer med delovnim časom. Z grožnjami so silili delavstvo, naj podpiše orjunsko listo, dasiravno bi to nasprotovalo njih političnemu prepričanju. V tovarni so sestavljali in pisali pritožbe preti reklamacijam SLS. Ta nakana se je ponesrečila. Pogaoreli so sramotno: od sedem najetih so odnesli tri mandate. Pa tudi proti tej listi so uprizorili svoje »pritožbe«. Tako sta gg. Vizjak in Tomažič odpustila neko delavko, ker se ni marala udinjati Orjuni. V tovarni so sestavljali in podpisovali pritožbe proti našim reklamacijam. Tudi potem, ko se je ta namera razbila, so kuhali v tovarni —i pritožbo, Upajmo, da bo napravil gosp. Wildi red. Sedaj, ko imamo vlado reda in pravičnosti, bi bilo potrebno, razglasiti, da se more izven tovarne vsakdo udejstvovati, kakorkoli hoče.fOmenjenima gospodoma in g. Korberju pa bi bilo treba povedati, kako daleč segajo njih pravice. Danes poznamo človeka, ki je lani organiziral napad na Orle (na postaji). G. Tomažič bo morda vedel.... Šikaniranja in izrabljanja delavstva pa ne bomo trpeli več!
š Ormož. Naši demokrati si prisvajajo izjemno pravico, da smejo poljubno metati blato na someščane, ki slučajno niso demokrati. Kdor ni naprednjak, je narodni izdajalec, pa naj si bo še tako zavedeti Slovenec in dober državljan. Nekdanji največji izda-jica pa lahko postane zanesljiv državljan, ako se vpiše mecl demokrate. Dolgo smo molčali, — sami ste nas izzvali, — da izročimo javnosti predzgodovino stebrov vaše stranke. Bilo je 12. januarja 1916 zvečer v gostilni Klet .društva. Več kmetov in drugih mož se je zbralo po društvenem občnom zboru pri kozarcu vina. Končno so zapeli pesem »Kje dom ,'je moj«. Pa vstopijo nenadoma r gostilno gostilničar Filip Horvat, oz. straž* mojster Kri«chan in še neki mož. Radi pesmi »Kje dom je moj«, je Krischan aretiral in odgnal župana Franc Štermana. Kaj vse je doživel mož v orožniški vojašnici stoji zap: .sano v sodnem aktu pod 4-16 okr. sodišč" Ormož, pri katerem sta se Šterman in Ro imela zagovarjati zaradi tega zločina. Pr, iskavo je nadaljevalo tudi divizijsko sodiš" v Gradcu in okr. glavarstvo v Ptuju. Zadn p je zagrozilo Klet. društvu z občutno globo i" z,razpustom. Za Rojsa je bilo predlagano, •se internira, pri vojakih pa je dobil oznaki ; p. u.«. Sedaj si pa oglejmo izpovedbo gla-priče Filipa Horvata. Medtem ko jo sani K> sohan kot priča izpovedal, da ne ve, kaj S' pravzaprav popevalo, je Horvat izpoveda1 > besedno: »Die* Windischen haben gesui • das bekannte Hetzlied »Hej Slovani« in M habe mit aller Bestimmheit gehort, das-, < < \Vindischen da.s verboteno Hetzlied .ti . Slovani« gesungon luiben«. Horvat sedi * h leta kot demokratski občinski odbornik ^ činski hiši in kadar se mu poljubi, ozuieijo kakega klerikalca z »nemškutarjem«. V očeh državotvorcev pa je zanesljiv državljan. Takih in podobnih slučajev lahko navedemo kar ccli ducat iz sodnih aktov, ki so sicer že zaprašeni, vsekakor pa lepo oglodalo za naša državotvorcc. Tudi g. Krischan še služi kot žand. narednik v Mariboru ter lahko vse to in še marsikaj drugega kot dober Jugoslovan potrdi. Po vsem toni bi smeli ponižno izjaviti, da sežejo kandidati »klerikalne* liste onim. ki se blišči jo na demokratski, kar se tiče slovenske narodnosti in zanesljivosti, vsaj do gležnjev. Slovenski volivci so torej prav nič no pregrešijo, če volijo »klerikalno« listo. —- Zdravo!
so se oglasili v »Domovini« in napadli može, ki so na listi SLS. Teh mož mi ni treba braniti, ker se bodo že sami branili. Nasprotniki se motijo, ako mislijo s takimi napadi speljati pozornost občinarjev na krivo sled in njihovo pozornost odvrniti od zanikarnoga demokratskega gospodarstva v občini. Še nekaj let takega gospodarstva, pa mora vso propasti. Namesto da bi zasedli važnejša mesta v občinski upravi s sposobnimi, strokovno izobraženimi ljudmi, gledajo samo na to, kdo je njihov strankar in podrepnik. Dimnikar je nadzornik občinskih goric, mestni gradbeni izvedenec in bogvedi kaj šo vse. Mojstri, ki so trgali hlačo po višjih strokovnih šolah in položili izpite, profesorji, inže-nerji, arhitekti nimajo pri demokratih, če niso njihovi politični pristaši, nobene veljave in nobene vporabe. Okrajni zastop, cestne posle jim vodi — trgovec. To se tudi na prvi pogled pozna. Cesto na kolodvor nasujejo 2—3 krat na leto — kakor pač taki »strokovnjaki« znajo. Drevesa ob pešpoti so vsled preglobokega jarka izpodkopaua in poškodovana. Nekdanji ribnik v Mestnem grabnu, ki 'jo bil svoj čas skrbno negovan in poln žlahtnih rib, je danos le še mlakuža, po kateri plavajo žabe in razui odpadki. Za cesto od gostilne Bauer do Kuharičeve žage je prispevala mestna občina s precejšnjim zneskom; toda g. Kuharic je kot gerent okrajnega zastopa oddal delo in zaslužek za to cesto lastnemu pristašu, čeprav ni imel potrebnih sposobnosti in obrtnega dovoljenja; govori se celo, da se je rabilo za zgradbo neprimerno gradivo. — Olepševalno društvo za mesto Ormož je bilo pred leti na višku delavnosti, kar pričajo razne naprave in nasadi. Prejšnji občinski možje so pač imeli zmisel za napredek ter so se trudili, da dajo mestu kar mogoče lepo in prijazno lice. V to svrho so povabili na sodelovanje razne strokovnjake. Ko so pa demokratje dobili občino v roke, se je vse to veselo, složno in smotreno delo za napredek mesta nehalo. Prejšnje vnete in sposobne delavce so odrinili in jih prezirali. Ceste in zgradbe, ki dajejo mestu obraz, glasno pričajo o neveščih rokah, ki vodijo tc posle in kvarijo šc tisto, kar so svoj čas .vešči ljudje napravili. — Električna napeljava je Laka, da smo mnogokrat brez luči; večkrat si moramo po 10 dni zaporedoma svetiti s treskami. Ako prideš 7. nočnim vlakom v Ormož, ti na ulici elektrika pred nosom ugasne. Le škoda, da so prejšnje ponižne petrolejke, ki so pa vsaj svetile celo noč, odstranili. Nositi moraš torej po noči s seboj >lehterno« ali pa čakati na dnevno luč. Tako in podobno je z vsem demokratskim občinskim gospodarstvom. — Narodnost demokrati jemljejo vso v svoj zaknp, V tem se z njimi ni vredno prerekati. Za nas je dovoli za-;vest, da smo se pošteno borili ob popolnoma nemški meji. Tisti, ki hočejo danes nositi zvonec, so bili za časa vojne doma, si grabili bogastvo in ostali zdravi, v tem ko so drugi trpeli in izpostavljali svoje življenje v strelskih jarkih, njiho družine pa so morale doma prenašati tisočero gorje. Sedaj bi radi prvi gospodovali nad drugimi. Pa ne pojde. Možje Jn fantje volivci, ki smo skupaj prenašali ivojno gorje, držimo skupaj tudi sedaj in ,vzemimo občinsko upravo v svoje lastne roke. Bodimo sami svoji gospodarji in ne dajmo se več komandirati od presitih kričačev. Dne 10. avgusta vrzi vsak izmed nas kroglico v drugo skrinjico!
š Izprememba v stanovanjski oblasti v Celju. Ministrstvo za socialno politiko jo od-Tedilo, da se stanovanjsko poverjeništvo v Celju ukine in posli preneso na mestni magistrat.
š Slov. Bistrica. V soboto dne 2. avgusta ffe priredil 12 letni Alfonz Vodošek, sinček tukajšnjega sodnika in vrlega narodnjaka g. Štefana Vodoška, koncert v prid fonda za prenovljenje samostanske cerkve. Spored je obsegal 12 točk (violina, viola, čelo in klavir). Mladi umetnik nas je presenetil s svojo skoro dovršeno tehniko. Vrhunec je dosegel go-itovo v Poljakinovem »Kanarčku« (Le Ka-imrie), katerega je izvajal poleg točk sporeda. Kvartet nas jo posebno ganil v Webrovi. »Fantaziji iz Čarostrelca« in StrauSovih »Zgodbah iz dunajskega gozda«. Vrlemu vir-toozu in požrtvovalnim gospodičnam izrekamo tem potom prav iskreno zahvalo za kra-wen umetniški užitek, zlasti pa zato, da so priredili koncert v najboljši namen! Dopisnik radikalnega »Narodnega Dnevnika« se je ob to prireditev seveda moral obdrgniti, češ da nima nič proti temu, da kdo pri nas prireja koncerte, ne ve pa, zakaj bi to morali biti Gradčani (mali sinko g. Vodoška se namreč nahaja za nekaj časa v Gradcu), ko imamo vendar naše domače glasbenike, katere bi v Gradcu brez dvoma drugače sprejeli. Dopisnik pa si naj zapomni, da je umetnost mednarodna in nadstrankarska in ne spada v politiko. Nadaljno vprašanje pa je, imamo li v Bistrici tako sposobne in požrtvovalne godbenike, da iii priredili vsaj malo slieen koncert v že omenjeni namen. Naši na-rodnjakarji kažejo svojo sposobnost in požrtvovalnost samo pri vrčkih in litrih in take muzikante bi v inozemstvu brez dvoma drugače sprejeli, kot smo mi mladega umet-?.ik,a" Pravo umetnost povsod vse spoštuje in ljubi. Zato kličemo našim vrlim, mirnim in požrtvovalnim gostom še enkrat tisočeri Bog plačaj in na zopetno svidenje s slično prireditvijo! Bog Te živi — mali!
lj Kolo poljsko-jugoslovvianskie iz Varšave, skupina univerzitetnih profesorjev iu akademikov, gospodov in dam, pride v času med 10. in 14. avgustom v Ljubljano. Da jim zamore prirediti Ljubljaua gostoljuben bratski sprejem, se je osnoval pripravljalni odbor, v kojem imenu bodo v tekočih dneh pobirale damo z nabiralnimi polarni prostovoljne prispevke. Javnost se uljudno naproša za blagohotno podporo, ker moramo zastopnikom poljskega naroda pokazati, da razumemo potrebo vzajemnih vezi med nami in njimi, in da smo predvsem hvaležni za gostoljubnost, ki jo uživajo pri njih naši akademiki. — Pripravljalni odbor.
lj Drag kruh in draga moka. Včeraj jc notirala moka v Vojvodini 365 dinarjev za 100 kilogramov. Kruh v Ljubljani pa se vedno ni cenejši. Bo pa kmalu, ampak brez pekov iu trgovcev z moko, če bo treba. Teni bo dana prilika, da bodo svoje zaloge laliko prodajali drug drugemu po kurzu 2000 dinarjev za en kilogram, če bodo hoteli.
lj Demokratski shod. V Vodmatu so imeli demokratje shod. Na shodu je govoril govornik: >Mi smo en narod in ena država. Zalo j mamo tudi enega kralja, en parlament in eno vlado...c Medklic: >.... in eno smolo in en cekin.« — In shoda je bilo konec.
lj Vprašanje državnemu pravdnik«: ■ Ali ve, kje je orjunas Šantic, kam je izginil in zakaj ga ni vec v Ljubljani?
lj Mlekarsko društvo naznanja svojim članom in vsem pridelovalcem mleka v ljubljanski okolici, da je v svoji seji dne 3. t. mes, sklenilo znižati ceno za 1 1 mleka ob 16 na 15 K postavljeno v Ljubljano konsumentu na dom. Vsi prizadeti se prosijo, da to ceno priznajo in se je drže do ponovne premembe, ki bo po tržnih in gospodarskih prilikah pravočasno objavljena. Obenem mlekarsko društvo pridelovalce in donašalke mleka v Ljubljano opozarja, da naj bodo vestni glede kakovosti mleka. Z ozirom na pritožbe mestnega prebivalstva mlekarsko društvo upravičeno sumi, da nekatere brezvestne mlekarice prodajajo slabo bodisi z vodo mešano ali posneto mleko za sveže in pristno, zaradi česar trpi v splošnem ugled mlekaric. Zato je mlekarsko društvo sklenilo naprositi ljubljanski mestni magistrat, da vpelje s sodelovanjem mlekarskega društva kontrolo pri uvozu mleka in bo zahtevalo, da sc ponarejalci mleka temeljito kaznujejo. Naloga mlekarskega društva je, da pazi na to, da se dobro, snažno in pristno mleko dobavlja, ki pa mora biti zato tudi primerno pošteno plačano.
lj Zatvoritev poti v Lattermanovem drevoredu. Dne 9. avgusta 1924 se začasno zapre pot, ki vodi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union. Občinstvo se opozarja, da je javni prehod od 9. do 29. avgusta 1924 skozi navedeni del drevoreda nedopusten, ker pripada drevored tačas k velesejmu.
lj Za podružnico Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani je bil izvoljen na izrednem občnem zboru dne 3. t. mes. v restavraciji »Zlatorog« sledeči odbor: Predsednik Podme-nik Franc, podpredsednik Ogrin Filip, tajnik Rant Zdravko, odborniki Mežnarič Martin, Peršič Josip, namestniki Kramar Jožefa, Kozinc Anton, nadzorni odbor Horvat Jurij, Pa-dar Ivan, Mauser Jakob, namestniki Perhaj Marija, Koželj Anton. — Sporočamo vsem članom, da bomo istim potom javili uradne ure v društvenih prostorih, kakor hitro prevzame gori izvoljeni odbor vse društvene posle,
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od
27. julija do 2. avgusta 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 28, naknadno prijavljena rojstva 3, mrtvorojena 2; umrlo je v tem času 21 oseb, od tega 3 tujci. Vzrok smrti v 4 slučajih jetika, v 1 pljučnica, v 1 škrlatica, v 1 trebušni legar, v 1 možganska kap, v 3 rak; ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 27. julija do 2. avgusta t. 1. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 1 davice, 1 griže in 2 dušljivega kašlja.
lj Aretacija nevarne tatinske družbe. Policija je na podlagi ovadbe spravila na vaino jako nevarno tatinsko trojico, ki sc je priklatila v Ljubljano. Dasi so bili ti ptički komaj dva dni v Ljubljani, so že v tem kratkem času izvršili razne predrzne tatvine v devetih trgovinah, kolikor je namreč do sedaj znano. Ni pa izključeno, da se odkrije še kakšna nova tatvina. Zalotili in ovadili so to tatinsko trojico v trgovini Eligija Eberja na Kongresnem trgu. Prišli so v omenjeno trgovino en moški in dve mladi ženski. Obnašali so se jako uljudno, kakor da bi bili iz najboljše rodbine, in so si ogledovali razno dragoceno kožuhovino. Toda kljub temu, da so jim predložili jako lepe in dragocene stvari, tem navidez zelo razvajenim ženskam ni bilo ničesar všeč. Pustili so cel kup blaga na mizi in so odšli, češ da gredo še kam drugam pogledat. Ka pa so pospravljali razlo-ženo blago nazaj v shrambo, so ugotovili, da manjkata dve lepi ženski boi. O tatvini so takoj obvestili policijo in so tudi natančno opisali tatinska trojico. Policijski organi so takoj uprizorili obsežen lov po mestu, pri čemur so seveda nabolj pazili na modne trgovine. In res se jim je posrečilo, da so še tekom dneva prijeli tatove in jih odpeljali na policijo. Tam so ugotovili, da so'to 20ietni
Rihard Leš in njegova 18letna sestra Ivana, oba iz Maribora, in pa 27letna Katarina Fe-kež, roj. Krčelič, doma iz Pušce pri Zagrebu. Predrzni tatovi so nekaj časa tatvino tajili, toda ko se je nagromadilo proti njim vedno več dokazov, so molče priznali. Elegantne damice so siccr napravile malo kisle obrazke, toda kesanja niso kazale. Pač pa jih je jezilo, da so imele v Ljubljani, kjer so mislile, da bodo imele lažji posel kot kje drugje, tako smolo, da so jih tako hitro pograbili. Preiskava je ugotovila, da jc izvršila ta čedna družba razne tatvine na podoben način še v sledečih ljubljanskih trgovinah: pri trgovcu Olupu na Starem trgu so odnesli moško obleko vredno 900 Din, v drugi trgovini so ukradli obleko za dečka vreclno 300 Din, v Pirnatovi trgovini na Martinovi cesti so ukradli tri moške srajcc vredne 450 Din, v trgovini Snoj & Modic v Prešernovi ulici 100 Din vredne sandale in pri tvrdki »Peko« na Aleksandrovi cesti 300 Din vredne čevlje. Vse kaže, da so delali jako hitro, ker so hoteli nabrati v naglici plen in hitro zapustiti Ljubljano, Tatovi so nastopali povsod jako samozavestno kot kaki bogati letoviščarji in so jih seveda povsod tudi jako uljudno in prijazno postregli. Na več krajih so se poslovili z obljubo, da sc še vrnejo,' kar pa so jim preprečili Eber in pa policija, ki jili jc izročila po zaslišanju državnemu pravdniku. Vse ukradeno blago, ki se ceni .ua skoro 3000 Din brez ukradenih boj, so dobili trgovci nazaj.
lj Popravek. Prejeli smo poprave]., da v neki naši včerajšnji notici omenjeni orjunaš Vojnovič ni hlapec, ampak trgovski sotrudnik. — Mi objavljamo ta popravek z dostavkom, da tudi za trgovskega sotruduika ni častno biti udeležen pri pretepaških aferah, kakor to tudi ni častno za hlapce. G. Vojnovic dalje trdi, da se včeraj omenjenega pretepa ni udeležil. Mogoče. Naše poročilo pravi, da se ga je. Zato smatramo, da bo za vse prizadete najbolje, če stvar razčistijo tam, kjer je mesto za to, to je na policiji.
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Šelenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.
Izpred sodišča.
ATA »NAROD« PRED SODIŠČEM.
»Slovenski narod« je po; tal v štev. 139 z dne 19. junija v članku pod naslovom »Državni uradniki protidržavni agitatorji« zopet enkrat preveč objesten in se je postavil na stališče, da je samo on državotvoren, vse drugo pa, kar z >Narodom« ne simpatizira, je »protidržavno« in »brezdomovinsko«. Zaletel se je prav divje v gg. državne uradnike S e 1 a n a, Albina Zajca in Pirca in jih je obdolžil »protidr-žavne agitacije«. Zaradi teh obdolžitev sta bili vloženi proti odgovornemu uredniku >Sloven. naroda« g. V. Kopitarju dve tožbi, eno je vložil g. Pire, drugo pa gg. Selan in Albin Zaje.
Danes se je nudila »Slovenskemu narodu« lepa prilika, da enkrat tudi dokaže, ali so njegovi fulminantni članki in strupene notice proti »brezdomovincem« in »prevratnim elementom« navadne nesramne laži, ali pa temelje na dejstvih.
Svojo nalogo je »Slovenski narod f pri včerajšnji razpravi jako slabo izvršil. Namesto dokaza resnice je ponudil zastopnik obtoženega odgovornega urednika, da se razprava preloži! Odgovorni urednik >Slov. naroda« je imel približno 40 dni časa, da »prikupi potrebne podatke«, da govorimo v pristni »Narodovi« jugoslavenščini, tega časa pa ni izrabil in ni prav ničesar »prikupi I«, ampak je z nova zaprosil za podaljšanje roka za zbiranje dokazov. Že ta prošnja sama pa je dokaz, da »Narod« svojih obrekovalnih obdolžitev ni napisal na temelju gotovih dejstev, ampak samo sledeč svoji stari lažnivi naravi in v upauju, da mu bo pomagala do zmage pred sodiščem visoka vlada, ne pa objektivna pravica.
Razprava.
Razprava se je pričela okrog 1 popoldne. Sodili so predsednik senata višji sodni svetnik Mladič, votanta sta bila sodni svetnik V e -h o v a r in K e r š i č in sod. E b e r 1, državno pravdništvo je zastopal drž. pravdnik dr. Mastnak, obtoženca je zagovarjal dr. I. Tavčar, tožeče stranke pa dr. Marko Natlačen.
Predsednik Mladič prečita inkriminirani članek in da besedo zagovorniku g. dr. Ivanu Tavčarju, ki v imenu obtoženca ,odgovornega urednika g. Valentina Kopitarja predlaga, da se dovoli obtožencu rok 40 dni, da more zbrati potrebni dokazilni materijal.
Zastopnik tožiteljev dr. Marko Natlačen ugovarja temu predlogu z utemeljitvijo, da je bila obtožencu tožba dostavljena že 26. junija in da je imel torej obtoženec časa več kot dovolj, da zbere dokazilni materijal. Če ga še do danes nima, je jako verjetno, da tudi v zaprošenem roku ne bo zbral nikakega dokazilnega materijala. Predlog g. branitelja se torej ne more smatrati za nič drugega, kot za poizkus brezplodnega zavlačevanja. Zastopnik tožiteljev pripominja dalje, da je slično tožbo proti odgovornemu uredniku »Slovenskega naroda« tr. Valentinu Kopitarju vložil tudi g. Joža Pire
iu predlaga združitev obeh' tožb, ker gre za isto dejanje.
Sodni dvor je po kratkem posvetovanju sklenil, da se obtožencu rok za iskanje dokazov ne dovoli in da se obravnava nadaljuje.
Kaj pravi g. zagovornik?
Zagovornik g. dr. Ivan Tavčar pripoveduj je, da sta gg. Pire in Zaje agitirala za svoje strankarske interese med uradnimi urami, da sta v svojih uradih imela posebne agitacijske strankarske pisarne, da sta bila vedno na cesti, celo med uradnimi urami in na ta način obdelovala razne volivce za svoje politične namene v proti državnem smislu. $
Dr. Natlačen: »Prosim slavni sodni dvor, da mi dovoli ugotoviti, kdo izreka to trditev, da sta agitirala gg. Pire in Zaje politično proti državi. Ali izreka to trditev g. zagovornik v svojem imenu ali v imenu obtoženca?
Umik g. zagovornika.
Na lo energično vprašanje, na katero g. dr. Tavčar očividno ni bil uiti najmanj pripravljen, je obtožencev zagovornik postal ma-lobeseden iu je poskušal utajiti, da bi bil rekel »proti državi«. Trdil je, da je govoril samo o politični agitaciji.
Predsednik g. Mladic: »Tega ne morete trditi! Saj imam zapisano tukaj, kar ste rekli!«
Po kratki kontroversi med obema zastopnikoma obtoženca in tožiteljev je s pristankom zastopnika tožiteljev ostalo pri tem, da g. zagovornik obtoženca mkriminiranih besed ni rabil.
Tekom na dalj nega govora je obtožencev zastopnik kot edini dokaz resnice navajal trditev, da je eden izmed tožiteljev delil za časa volitev v Dobrunjah letalce protidržavne vsebine in navaja kot priče gg. Turka in Rasla Pustoslemška. Dalje predlaga tudi poizvedbe pri predpostavljenih oblastih.
Dr. Marko Natlačen pobija v svojem govoru trditve g. zagovornika in pravi med drugim, da očitek da sta tožitelja bila »vedno na cesti« in tako agitirala med uradnimi urami za svojo politično stranko, ne drži. Bržkone tudi med gospodi samimi nL nikogar, ki bi ne bil še nikdar med uradnimi urami »na cesti« in da bi bil takrat molčal, če je srečal kakšnega svojega prijatelja. Taka srečanja so slučajna, niso pa sistem. Če pa predlaga g. zagovornik, da se zaslišijo tudi predpostavljene oblasti, temu predlogu ne ugovarja, ker je prepričan, da bodo ramo te najbolj temeljito ovrgle obto-ženčeve očitke.
Po kratkem posvetovanju je sodni dvof sklenil, da se obravnava preloži v svrho zaslišanja predpostavljenih oblasti in predlaganih novih prič.
Končna klasifikacija na Olimpijskih igrah v Parizu izkazuje na prvih mestih Ameriko (94 točk), Francosko (64), Švedsko (43), Anglijo (41), Finsko (34), Norveško (31), Švico (25), Italijo (25). Jugoslavija stoji na 18. mestu s 4 točkami. Sodelovala je naša država v nogometu, plavanju, jahanju, bi-ciklistiki, lahki atletiki, težki atletiki, zimskem športu in gimnastiki. Vse točke so bile doseženo v gimnastiki. Češkoslovaška je dosegla 15. mesto (8 točk), Avstrija. 17. mesto (5 točk), Madžarska 14. mesto (8 točk), Ru-munska 19. mesto (4 točke), Poljska 26. mesto (četrt točke). Skoro polovica, sodelujočih narodov je stala brez točko.
Na zadnjih treh Olimpijadah so bili zmagovalci: 1908 v Londonu Angleži, 1912 v Stockholmu Švedi, 1920 v An veren Amerika.
Turistika in šport.
PREGLED MEDNARODNEGA ŠPORTA.
V Zagrebu je gostovalo 2. in 3. t. m. znamenito nogometno moštvo dunajske Vienne. Prvi dan je nadvladalo po krasni igri, ne da bi bilo primorano razviti vse svoje znanje Concordijo s 3 : 1. Drugi dan je imelo za nasprotnika Gradjanski ŠK., ki se nahaja mo-mentano zopet v odlični formi in kateremu je uspelo Dunajčane premagati s 3 : 0, kar znači končno zopet večji uspeh prvaka Jugoslavije v mednarodnem športu.
Veslaških tekem v Ziirichu za prvenstvo Evrope 2. in 3. t. m. se je udeležila Jugoslavija z veslači S. TC. »Gusar« iz Splita, ki so se plasirali v vožnji osmerk na 5. mesto. Izidi so: Osmerk a: 1. Holandija, 2. Švica, 3. Češkoslovaška, 4. Francoska, 5. Jugoslavija, 6. Belgija. — Č e t v o r k a : 1. Holandija, 2. Švica, 3. Belgija, 4. Češkoslovaška. — Dvojka s krmarjem: L Holandija, 2. Švica, 3. Italija, 4. Francoska. — Dvojka brez krmarja:!. Švica, 2. Holandija. — S k i f: 1. Švica, 2. Francoska.
Mednarodne kolesarske dirke Dunaj-« Semmering-Donaj (170 km), ki so je vršila pretečeno nedeljo, so se udeležili tudi nekateri znani zagrebški vozači, od katerih jo dosegel Dukanovič, tretje mesto. Kot prvi je dospel na cilj Dunajčan Jvottl, kot drugi Ko-blasa. V sknpini juuiorjev je dosegel Zagrebčan Korinek drugo mesto.
Lahkontlctska tekma med Avstrijo in Madžarsko 3. t. m. v Budimpešti je končala z zmago Madžarske v razmerju 6 : 3. Nekateri uspehi: 100 m: Gc.ro (M) 10.8, disku«: M a r v a 1 i e z (M) 41.84, 1500 m : Haidegger (A) i : 13., skok v viš.: Gaspar (M) 187 cm, 400 m: Kurunczy (M) 50.6. ^ k o k v dalj.: dr. Ha luska (M) 679 cm, kopje: Gyurko (M) 56.40, 800 m:, Mnhr (A) 1 ; 59.7. 5000 m: Bruhneen (A) 16 : J3&
Ciospodarstvo.
IV. Ljubljanski velesejem.
Pred vrati je letošnji vzorčni velesejem. Slovenski trgovec, industrijec in obrtnik zopet stopajo pred javnost, da pokažejo, koliko so napredovali v teku enega leta. Upravičeno se smemo nadejati, da bo tudi letošnja prireditev kar najlepše uspela in da bodo z njo enako zadovoljni kritični gospodarski politik, raz-stavljalec in kupec, kakor tudi oni, ki si bo ogledal velesejem zgolj iz radovednosti. Prireditev bo nudila poučno sliko o razvoju domače in tuje industrije, odnosno obrti, ter bo pokazala, kaj že sami proizvajamo, ker take izdelke in predmete morejo ostale pokrajine naše države in tujina kupovati od nas po zadovoljivi ceni.
Številne velesejme, ki so nastali po vojni, je malone vse rodila živa potreba. Težkoče medsebojne izmenjave, ponudbe in povpraševanja so postale tako velike, da so se gospodarski krogi začeli v naj-izdatnejši meri posluževati institucije ve-lesejmov, ki so se izborno obnesli že ob času velikih političnih in gospodarskih zmed srednjega veka.
Ni zgolj slučaj ali posledica ambicije posameznih oseb, da je baš Slovenija prva v naši državi priredila velesejem. Samo poljedelstvo in živinoreja nas ne moreta preživljati in če bi bili ti dve gospodarski panogi še tako razviti. Ni čuda, da si je velik del prebivalstva že pod Avstrijo služil svoj kruh v industriji, obrti in trgovini. Preobrat je podžgal slovensko podjetnost in ji utrdil pot do svobodnega razmaha. Stara nemška velika industrijska podjetja so prešla v slovenske roke, trgovina in obrt sta oživeli in se modernizirali, a za celo vrsto predmetov dnevne potrebščine, ki jih je prej dobavljal tujec, < so se ustanovila domača podjetja. Nenavaden porast naše industrije in obiti je izzval potrebo priredbe vzorčnega velesejma v Ljubljani. Kako blagodejno je že prvi velesejem vplival na vse naše gospodarsko življenje, je obče znano.
Prireditve kot so velesejmi postavljajo na laž tiste ljudi, ki ne priznavajo našega ujedinjenja in ki bi svetu radi dokazali, da je naša Jugoslavija mrtvo rojeno dete. Take elemente postavljajo na laž baš velesejmi, ki so skupne prireditve kulturnega in gospodarskega značaja in ki pričajo, da imamo kljub skoro tisočletni odtujitvi vendar le skupne interese, skupne zadeve in skupne cilje. Na vele-sejmu se najdejo v vzajemnem delu za iz-gradbo naše bodočnosti Slovenec, Srb in Hrvat. Če pomislimo, da je krivo napetemu razmerju, nezaupanju in nezadovoljnosti med brati v prvi vrsti pomanjkanje medsebojnega spoznavanja, moramo mirnim srcem priznati, da so baš velesejmi najbolj prikladna mesta, kjer se najlažje navežejo potrebni stiki med prebivalci posameznih pokrajin. Vsak, kdor bo po-setil to našo velepomembno narodnogospodarsko prireditev, bo videl blagoslovljeno delo v interesu bratske sloge. Če se bo to delo pospeševalo, kakor doslej, nimamo povoda obupavati nad našo bodočnostjo in s samozavestjo lahko rečemo: Mi gremo naprej!
Posetite IV. ljubljanski volesejm od 15.
do 25. avgusta 1924! Tu lahko nakupite vse, kar potrebujete v svojem gospodinjstvu, kar potrebuje industrijalec za svoje tvornice, ob' i-
nik za svojo obrt, kmet za svoje poljedelstvo. Blago bo izloženo v 21 velikih skupinah. — 50 odstotni popust v vseh razredih za običajne potniške in brze vlake, izvzemši SO in brzo-vlaki št. 3 in 6 na progi Belgrad—Zagreb. Na parobrodih jugoslovanskih paroplovnih družb se plača nižji razred, uporablja pa višji. Legitimacije, na podlagi katerih je obiskovalec deležen teh ugodnosti, se dobijo povsod pri denarnih zavodih in zastopnikih po Din 50.
Higijenska razstava. Inšpektor ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani priredi nu letošnjem velesejmu v Ljubljani liigijensko razstavo, ki se namesti v dva razstavna paviljona. Paviljona sta dve zložljivi Doekerjevi baraki, namenjeni za higijensko službo, epidemske bolnice in podobno. Vsak paviljon pokriva ploskev 75 kvadr. metrov ter se postavi in zloži v dveh dneh. Razstave se udeleže različni zdravstveni zavodi in institucije na ozemlju Slovenije kakor higijenski zavod v Ljubljani. brezplačni zdravniški ambulatorij v Mariboru, zavod za socialno higijensko zaščito dece v Ljubljani, bakteriološka slanica v Ljubljani. zdravilišče za bolne na pljučih v Topol-šici, prolituberkulozna liga v Mariboru, bolnica za ženske v Ljubljani, kirurgični oddelek splošne bolnice v Mariboru, rentgenološki zavod v Ljubljani, mesto Ljubljana, okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, zdravilišče v Rogaški Slatini in društvo za gojitev treznosti v Ljubljani. Razstavni predmeti bodo zelo zanimivi in poučni kakor za lajika tako tudi za strokovnjaka, ker je obdelanega mnogo dozdaj še neobjavljenega materijala. Deloval bo na razstavi tudi rentgen-aparat. Razstavni paviljon N bo prirejen za zdravstvena predavanja s spremljevanjem kinematografskih slik in so bodo kazali najnovejši zdravstveni filmi. Razstava bo odprta do 15. septembra, tako, da jo bo moglo obiskati tudi občinstvo, ki bi bilo zadržano obiskati velesejm, predvsem naše dijaštvo.
g Napoved kupcev za letošnji velesejem. Pred kratkim je poslalo več tukajšnjih industrijskih in trgovskih podjetij svoje potnike z vzorci na kupčijsko potovanje po južnih krajih naše države. Potniki so se vrnili brez večjih rezultatov, ker so jih trgovci po Hrvatski, Bosni, Srbiji, Banatu in Bački sprejeli z vestjo, da ne naročijo momt ntano nič, marveč obiščejo tvrdko na velesejmu, kjer se nameravajo kriti z dobavami. Posetnikov iz Italije je bilo lansko leto veliko manj, kot jih bo letos; razprodajalci legitimacij so sporočili, da je malone 2000 legitimacij že razprodanih. Vse kaže, da se bo letošnji velesejem povolj-no zaključil.
g Razstava konj na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši v nedeljo 24. avgusta, vzbuja upravičeno zanimanje v najširših krogih ne-le med razstavljalci konj in med konjerejci sploh, ampak tudi med obiskovalci velesejma. Saj bo pa tudi ta razstava prva te vrste v Ljubljani. Od vseh strani se priglašajo konjerejci, da tekmujejo s svojimi živalmi za premije. Poleg številnih plemenskih in drugih
konj za ježo in za uprego, je priglašenih tudi nad 30 žrebcev težkih in lahkih pasem. Razstava se bo vršila na obsežnem prostoru So-kolskega telovadišča tik velesejma in so potrebna preddela za prireditev prostora v polnem teku. Vsa podrobna pojasnila daje Kmetijski odsek velesejma v Ljubljani.
INDUSTltlJSKO-OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU od 15. do 28. avgusta 1924.
Prijavnice se še sprejemajo, dokler jo še kaj prostora na razpolago, vondar pa lo še do 6. t. m. Torej, kdor se še misli kot razstav-Ijaloc udeležiti, naj takoj prijavnico vpošlje.
Delo na veseličnem prostoru so je pričelo in so nadaljujo s polno paro, tako, da bo vso pravočasno dogotovljeno. Na veseličnem prostora so oddajo še nekateri j)rostori za prodajo okrepčil, reklamni prostori, prostori za plakatiranje se oddajo po ceni interesentom, ki naj se do 8. t. m. zglase v pisarni razstavo.
Zatvoritev Prešernove ulice. Kakor lansko leto, se zatvori tudi lotos Prešeruova ulica, tako da bo tvorila razstava samo on objekt. Z zatvoritvijo se je pričelo v soboto.
Oficijolni lepak. Z razpošiljanjem ličnega lepaka so jo danes pričelo. Vse tvrdko naproša uprava, da ga na vidnem mestu razobesijo, če je mogoče v izložbena okna.
Letošnji razstavni prostori obsegajo Dekliško meščansko šolo in dvorišče, poslopje, vrt dnevnega zavetišča, vrt Dijaškega doma in Prešernovo ulico.
Vse informacijo dajo radevolje pisarna razstave Cankarjeva ulica štev. 5 (šola), pritličje.
# # •
g Žetveni rezultat. Po oficijelnili podatkih poljedelskega ministrstva se računa, da znaša letošnji povprečni pridelek ozimne pšenice na ha okroglo 10 met. stotov, jare pa 8 meter-skih stotov. Za ozimno rž se računa na pridelek 10 met. stotov povprečno na ha, za jari ječmen pa 8 met. stotov. Povprečni pridelek sena na ha znaša 25 met. stotov.
g Novosadska borza. Pšenica 365 do 380 Din, koruza 280 do 285 Din, oves 325 Din. Tendenca mlačna pri dovoljni ponudbi.
g Cena sladkorni pesi. Cena sladkorni pesi bo letos približno 30 dinarjev za meter-ski stot. Sladkorna kampanja v Vojvodini obeta biti zelo bogata. V srednji Bački cenijo, da bo donos znašal približno 400 do 500 meter-skili stotov na jutro.
g Angleško posojilo za Jugoslavijo? — Kakor poročajo listi, je podvzela baje angleška vlada v Belgradu korake, da zasigura ev. angleški ponudbi posojila prednost pred ameriško oziroma italijansko ponudbo. Gre za znesek 6 milijonov funtov šterlingov, ki bi jih dala firma Armstrong in Whitsworth za grad-bo Jadranske železnice.
g Izvoz tobaka. Kakor poročajo listi, se inozemstvo zelo interesira za naš tobak, zlasti Amerika. Monopolska uprava namerava prodajati svoje produkte tudi v Italiji in Franciji. Letos bo za izvoz ostalo okroglo 8.000
ton tobaka.. Za prihodnje leto se računa s ša večjim razširjonjem gojitve tobaka tako, d« bo produkcija letu 1925. dala okroglo 27.000 ton. Ker dosega naš domači konzum 10.000 ton, bo preostajalo za izvoz okroglo 17.000 ton.
g Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Dna
14. t. ni. se pričnejo na Semnieringu trgovinska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo, —i Ker zanima Jugoslavijo predvsem izvoz njenih agrarnih proizvodov, bodo pogajanja otež-kočena, ker ni Avstrija še utrdila višino agrarnih carin. Toda avstrijski delegati bodo kljub temu pričeli pogajanja na provizorui bazi o carinskih tarifah. Pričakuje se, da bodo pogajanja dovršena v jeseni.
g Dohodki državnih monopolov v aprilu. V mesecu aprilu so znašali dohodki državnih monopolov 189,702.216.53 dinarjev ali okroglo 30 milijonov več kakor v istem mesecu lanskega leta. Največji so dohodki tobaka in sicer 121,213.911. 94 dinarjev ali krog 20 milijonov dinarjev več kot lani v aprilu.
g Ogrska industrija iščo kupcev v našt državi. Kakor poročajo iz Belgrada, namerava ogrska zveza usnjarske industrije otvoriti v Belgradu svojo agenturo. Isto nameravajo tudi ostale industrijske zveze.
Orlovski vestnik.
Boj materializimi, nazaj k idealizmu, o
tem bo govor na fantovskem taboru dne 24; avgusta pri sv. Jakobu ob Savi. Agitirajte za čini večjo udeležbo fantov in mož!
Izkaznice za polovično vo/.»jo na fantovski dan v Mariboru dne 23. in 24. avgusta, komad po 6 Din. prodaja Orlovska podzveza.
Ribniško orlovsko okrožje priredi v Ško-cijanu pri Turjaku na Veliki Šmaren popoldne ob 3 javno telovadbo.
Naznanila.
Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodna javna odborova seja v sredo, dne 6. avgusta ob 20 v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18 do 20 informacije: Sv. Petra cesta št. 12, pritličje, desno.
Abiturienti I. državno gimnazije v Ljubljani letnik 1901 proslavimo dvajsetletnico mature dne 20. in 21. avgusta, kakor je razvidno iz vabil, ki smo jih razposlali. Če kdo ni do-bil vabila ali želi kakih informacij, naj se obrne na dr. M. Koruua, odvetnika v Ljubljani, Knafljeva ul. 4 ali prof. A. Prebila, Ljubljana, Zrinjskega c. 3-II.
Maturantom moškega učiteljišča iz leta 1924; Na željo tovarišev, ki so sedaj v Ljubljani, sklicujem sestanek zadnjih ostankov našega letnika na dan 18. avgusta ob 10 dopoldne. Zbirališče na vrtu »Zvezde«. Nadaljna »ekskurzija« po osebnem dogovoru. Posebne želje na moj naslov: Na mivki 9. — Tov. pozdrav! Pire.
Abiturienti gimnazije v Kranju 1. 1914! Sporazumno z več sošolci smo določili, da praznujemo desetletnico mature 9. in 10. avgusta v Kranju. V soboto 9. avgusta ob pol 9 zvečer sestanek v gostilni g. Petra Mayrja,
Hagarin sin.
Roman. Paul Keller. — F. 0. (Dalje.)
27
Godec kot ubog berač je mislil, da sme to vse sprejeti, pravega veselja pa ni imel nad tem.
Ko je prišel zvečer v sobo spat, je našel navadno pod zglavjem nekaj izbrano lepih jabolk.
Poznal je milo roko, ki jih je tja skrila, blagoslavljal je pa ni; jedel je jabolka z dobrim tekom, pa brez veselja.
Nekoč pa, ko se je ulegel kot vedno v temi v posteljo in segel po navadi po okroglem zadnjem prigrizku, je začel najprej pljuvati in zmerjati, nato se je pa glasno in ves srečen smejal.
Ugriznil je v surov krompir.
Položila ga je tja Lora.
Ta večer je blaženo zaspal in njegove sanje so bile solnčne in srečne, polne petja in srebrnega smeha.
Žalostni večer ">semnjac: v Pohlsdorfu je že davno pozabljen. Lora mu je rekla, da se je gotovo motil, da jo videl v temni noči druga dva, ker ona ni šla od spremljevalke, Fischerjeve Selme.
To je odvalilo težek kamen z njegove duše. Pa vendar je prišla vsak dan nova skrb. Vsak dan se je smejala Lora s katerimkoli mladeničem. Njen obrazek se je svetil, plavi kodrasti lasje so vihrali okrog belega čela in fantu, s katerim je govorila, so žarele oči.
Za Kristino se ni brigal nihče. In tudi Roberta je premagal plavi čar. Lorin su-
rov krompir mu je bolj ugajal, kakor Kri-stinina lepa jabolka.
Često je bil krivičen nasproti tihi deklici in nehvaležen v srcu. Njena skrb mu je bila nadležna, ker se mu je vedno bolj in bolj vsiljevala misel, da je zaljubljena vanj. Tudi preprost človek hoče ženo priboriti, ne najti. Nekolikokrat je bil nepo-trpežljiv, surov proti Kristini. Če je mislil na to, da bi jo vzel, ga je streslo v dnu srca, ne da bi vedel vzrok; kot ba začutil v srcu bolezen, tiho grozo.
Zmeden, začuden, brez sveta je bil često.
Zakaj ^e tako prijazna? Zakaj mu tako streže? cV je kosil v kuhinji, je večkrat opazil, kako vise njene velike oči na njem. Vroče mu postane takrat in težka nemirnost ga obide.
Kaj hoče? Saj je tako bogata. Ne more dobiti nikogar? Ali zakaj ji tako ugaja? Noče ji ugajati, noče več njene skrbi, rajši hoče biti lačen, brez te ljubezni, ki mu je zoprna.
Dobro, da ni dal nji takrat srebrnega srčka, dobro, da ga je podaril Lori, ki ga pa ni nikdar nosila, še ob delavnikih ne.
Ko se je bližal november koncu, se je Kristina nenadoma spremenila. Še bolj tiha je bila in za spoznanje bolj bleda. Nič mu ni več vtaknila v žep, jabolk mu ni več dajala pod vzglavje, rdečica jo je polila, če jo je srečal, in se mu umaknila. Vsa zmešana je bila.
Razžalil jo je. To mu je hudo, ker je dobra, dobra in ljuba. Tudi lepa, če dobro premisli. Samo, da je ne more ljubili, ne tako kakor Loro.
Gotovo je ljubosumna.
Vedno bolj zmeden postaja, vedno bolj zapuščen.
Ko je sedel nekoč sam pri večerji, pride zopet in se mu usede nasproti. Zelo bleda je in le s silo more govoriti.
»Rada bi se vam razodela, Robert. — Zaupanje imam do Vas in dobro vem, da me ne boste izdali, če Vam nekaj zaupam.«
»Da — da — seveda ne!; spravi komaj iz sebe.
»Zelo — zelo sem nesrečna. Glejte, štiriindvajset let imam. Ko se vrne brat Bertold od vojakov, se bo gotovo oženil in prevzel posestvo. Starši gredo potem iz hiše in jaz sem tukaj odveč. Moram proč. Poleg mlade gospodinje ni prostora zame. V tujo hišo moram potem v službo, ker pri starših nočem ostati. To mi bo zelo težko. Najbolje bi bilo zame, če bi se mogla omožiti.«
Robert pobledi ko stena. Zdaj mora priti. Ona ga mirno pogleda in nadaljuje:
»Toda omožiti se ne morem, ker je samo en člevek na svetu, s katerim bi bila srečna, on pa ne misli na ženitev. Ta človek je dr. Friedlieb..:
:>Do — doktor —«
Strmč jo gleda.
»Dal Vem, da je to neumno od mene. Nobene žene ni našel, ki bi mu ugajala, do štiridesetega leta; kaj mu naj ugaja na meni preprosti deklici? Hotela sein Vam to povedati iz posebnega vzroka, Robert. Nobenega moža na svetu ne bi hotela kakor dr. Friedlieba. In ker ga ne morem imeti, se ne bom nikdar možila.i
Še vedno strmi v njo molče.
Kristina vstane in mu poda roko.
»Vse to sem Vam povedala zaupno, Robert. Vedno, vedno me morate razumeti. Vedeti morate, da nisem srečna, in če storim za Vas nekaj malenkosti, ne smete tega napačno razlagati, ampak mislite si samo: to dela, ker ni srečna in jaz tudi ne.«
Sedaj vidi, da ga je spregledala. Osramočen in osupel stoji pred njo.
»Kristina, nisem — nisem vedel —« hudoben sem! Sram me je!;<
Ona se mu nasmehne in zmaje z glavo.
»Ne, ne, Roberti Samo na to morate vedno misliti, da sva prijatelja, dobra prijatelja, najboljša prijatelja!«
Prijazno mu še prikima in odide.
11. poglavje.
Od tega dne je globoko, boječe spoštoval Kristino. Srečen je bil, če ji je mogel s čim postreči, in sprejemal je njene dobrote s spoštljivo hvaležnostjo. Ko je na-migavala nekoč Lora nanj in Kristino, je celo jezno vzrojil. Boljšega uspeha kajpak' ni bilo, kakor da je sklenila zlobna deklica, da ga bo šc večkrat dražila s tem.
Tako daleč je prišlo, da ji je rekel nekega dne:
Gospodična Lora, zdi se, da ni, žal, Vam nič na tem, če in zaradi koga govore ljudje o Vas; Kristini in meni pa je! Ona jc hči mojega gospodarja, jaz pa ubog berač. Da bi naju kdo sramotil, zato nisva tukaj. Zapomnile si to!«
(Dalie sledlj
v nedeljo 10. avgusta izlet po dogovoru. Na sestanek vabimo tudi tedanje dijake ostalih razredov, ki so bili v letu 1914. obdolženi in preganjani zaradi svojega Jugoslaviji prijaznega mišljenja. Prijave pošljite zanesljivo in takoj na nasloy: Stanko Završnik, učitelj v Kranju, in navedite, ako želite prenočišče.
Dijaški vestnik.
d Dijaški vestnik. Še enkrat opozarjamo tla sestanek ljubljanske podružnice, ki je danes v sredo ob 10. uri v Ljudskem domu, II. nadstr. Domenimo se o izletu v Stično, ki naj bo še ta teden. Na sporedu je tudi kratko poročilo o Stični in samostanu ter njegovi zgodovini. Poleg tega poroča tov. predsednik o svojem potovanju v Avstrijo na Dunaj. Sestanek obeta biti zanimiv, zato pridite
vsi, tudi dijakinje, pa točno ob 10. uri. — Tajnik.
Ormožki dijaški počitniški klub ima sestanek ob priliki izleta k Vel. Nedelji. Člani naj se zberejo ob 8. uri zjutraj pri veliko-nedeljski cerkvi dne 13. t. m. Za hrano je poskrbljeno. — Vodstvo kluba.
Dijaki! Glede udeležbe dijaštva na fantovskem dnevu oz. na dijaškem zborovanju v Mariboru veljajo ista navodila kakor za ostale kmečke fante. Dijaki iz Kranjsko naj si dobe izkaznice pri O. P. ali na drugih mestih, kjer se prodajajo, štajerski dijaki pa pri župnem uradu svojega domačega kraja. Dijaštvo lahko pride v Maribor že v četrtek zvečer. Stanovanja bodo pripravljena. Zborovanje se začne v petek ob 8. uri zjutraj v dvorani Zadružne gospodarske banke. Dija-štvu se priporoča, da ostane v Mariboru še v
soboto in nedeljo. Za potovanje na železnici so poslužite ugodnosti Ferij. saveza. — Prip. odbor.
Poizvedovanja.
Ob priliki knjigovodskega tečaja v ljubljanskem semenišču je lansko leto pazabil neki duhovnik v stolnici zavitek molitveni-kov Tomaža Kempčana »Hoja za Kristusom«. Lastnik naj se oglasi v zakristiji ljubljanske stolnice, kjer dobi molitvenike nazaj.
Dekla
dela na takoj ali posestvo Naslov v pod
pridna in poštena, ki ima veselje do polju, se sprejme o Božiču na lepo na Gorenjskem. -upravi »Slovenca« številko 4457.
DIJAKINJE
nižjih razredov se sprejmejo v dobro družino. - Rimska cesta št. 10, II. nadstr. 4422
Meteorologično poročilo,
L]ublfann 306 m n. m. vlš.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
od 15.-25. avg.
IV. VZORČNI VELE SEM
V LJUBLJANI
NAJUGODNEJŠA PRILIKA
ea nakup vsakovrstne naiboljšo in najcenejše
robe ta-in inozemstva. VelesejmBke legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vsoh mest in dajojo pravo
na 50% znižano vožnjo
tudi na brrovlakih (razen S. O. E. in br. 3, 8.)
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA
Mladenič išče mesta sluge, kočijaža ali točaja. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod št. 4485 DIJAK išče stanovanje s hrano. Ponudbe se prosi pod šifro ^Srednješolec« na upravo lista pod štev. 4459.	Trgovski POMOČNIK ali prodajalka se sprejme kot prva moč v trgovino z mešanim blagom na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na upravo cSlovencac pod štev. 4385.
	DEKLE, snažno pridno kot delno samostojno gospodinjo, išče družina z dvema otrokoma. - Služba stalna. — Ponudbe s popisom dosedanjih služb pod M. F. poštno ležeče Šent Vid nad Ljubljano. 4348
Prodajalko ti, t borno moč, ki je poštena, marljiva in sposobna za samostojno vodstvo, sprejme trgovina delikates ŽAGAR, Zagreb, Nikoličeva ul. 12. -Stanovanje in hrana v hiši. Spričevala in slika potrebni.	
	Kovaški meh 555 izdelan, proda po znižani ceni J. SAJE Krsinovrh 1, p. Tržišče p. Mokronogu. 4441
Korespondent (-kinja) SE IŠČE, italijanskega, francoskega in nemškega jezika, z znanjem strojepisja in nemške stenografije. Nastop takoj. Ponudbe naj se pošljejo na: sUGAR«, šumska industrija d. d., Sarajevo, po-štanksi pretinac 33. 4451	
	Vsled opustitve vinske trgo-:-: vine prodam :-: 9 VINSKIH SODOV (Lagerfasser) od 1300 1 do 2500 1 po jako nizki ceni. Sodi so v jako dobrem stanju. Ogledajo se lahko v Zgornji Šiški št. 105. 4481
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega nepozabnega soproga, brata itd., gospoda
Ivana Repanška
na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, se iskreno zahvaljujemo. Zlasti se še zahvaljujemo g. Korošcu za velike usluge pri prevozu, ter gg. Komparetu, Ogrinu in Vrankarju ter ostalim, ki so nam stali ob strani v času žalosti. Nadalje se zahvaljujemo g. Mravlji za lep tolažilen govor, častitim oo. frančiškanom ter vsem darovalcem vencev in cvetja.
Vsem stotero Bog plačaj!
Ljubljana, dne 5. avgusta 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi naše matere, stare matere in tašče, gospe
Marije Tome
posestnice in gostilničarke
izrekamo iskreno zahvalo vsem za prisrčne dokaze sočutja in obile izraze sožalja.
Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev ter častnega spremstva Čitalnici in pozami brambi v Sp. Šiški, sploh pa vsem, kateri so v tako polnem številu počastili blago-pokojnico na njeni poslednji poti.
Spodnja Šiška, dne 5. avgusta 1924.
žalujoči ostali.
Prodam dve KOLESI
eno Biancki, drugo Pengot, skoraj novi. — Naslov pove uprava lista pod štev. 4450.
Kovaško ORODJE
vrtalni" stroj in vse k temu spadajoče dele kupim. Jože! BOGATAJ, Dol. Dobrava 2, Gorenja vas n. Škofjo Loko.
Zidan paviljon
na veseličnem prostoru Ljubljanskega velesejma se proda z inventarjem vred ali odda v najem pod ugodnimi pogoji. Vprašati pri vratarju hotela >SLON«.	445.8
SPREJME SE TAKOJ zanesljiv, trezen in pošten
hlapec h konjem
v trgovini IVAN PERDAN nasledniki v Ljubljani. Oni
z dežele imajo prednost.
Damsko kolo
še prav dobro ohranjeno, je naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 4461.
Prazno SOBO
išče drž. uradnica za takoj. Ponudbe pod »Prazna soba« na upravo <Slovenca«. 4487
Mesečno SOBO
za takoj išče višji bančni uradnik, z elektr. razsvetljavo in če je mogoče s prostim vhodom. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Snažno«.
Proda se HIŠA
v mestu, z lokalom ter prostori za delavnice ali manjše tovarn, podjetje. Tudi stanovanje kupcu na razpolago, -Cenj. ponudbe na upravo pod »TRGOVSKA HIŠA« 4486
železna omara za knjige se kupi, -
Ponudbe z natančnim popisom na tovarno Anton ŠINKOVEC d. d., Grosuplje.
Državno koncesijonirano zasebno učilišče za stenografijo in strojepisje Jos. CHRISTOF v Ljubljani vpisuje za šolsko leto 1924/25 se ves mesec avgust na Domobranski cesti 7. Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 100 Din. Najcenejši in najbolje obiskovani zasebni učni zavod. 4463
Javna prosto v. dražba
se vrši dne 6. avgusta t. 1. ob 9. dopoldne v Ljubljani, Zvonarska ulica 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motociklov) — Dovih in že rabljenih, več dvokoles in motorčkov za montirati na dvokolesa, 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje. 3 pisalni stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili, 2 stružnice za železo, pripravne za male mehanike, 2 električ. motorja itd.
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Družba »ILIRIJA«,
Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
Pletilni stroj
prodam radi bolezni. Naslov pri upravi po.l štev. 4347.
ElektroteM. podjetje Alojzij Arhar in drug
Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta
47, prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba!	3917
Cas opazovalna	baru* meto i v mm	iortjio-meter v C	1'muruu. diierenea v O	Nebo, vetrov	l'auavini v mm
4.8. 21 h	733-3	17 0	1-3	V. jas. sever	
B./8 7 h	735-2	14-4	11	jasno	—
5.8. 14 h	734 8	20-6	1-8	p. obl. s z ih.	
KUPIM srednjeveliko
TRGOVINO
kakršnekoli stroke, v mestu ali na deželi. Ponudbe z natančnimi podatki na upravo pod «UNIVERSUM« 4416.
Pletilni stroj
8/60, z mizo, in SUKALO (Spulmaschine) .— ceno naprodaj. Plačilo lahko v dveh obrokih. — Vprašati je na Martinovi cesti št. 8.
Hrastove in smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se isti lahko j	ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
Posestvo VSSS
podjetja v veleobratnem mestu Slovenije, sestoječe iz novodobno urejene stanovanjske hiše s 5 sob in 2 sobnega stanovanja, delavnic, vkladališč, kot gospodarstv. poslop, velikim skladiščem, zraven pripadajočim vinogradom od 4 oralov velikosti (vinograd, njiva, travnik in gozd) se radi preselitve proda pod ugodnimi pogoji. - Neposredna vprašanja naj se pošljejo na upravo lista pod: «Prilo5
ložnostni kupc/4367.
Dr.
zopet ordinira Igriška ul. 8.
Iščem mesarskega pomočnika
za takoj. - Naslov pove uprava lista pod št. 4488.
j P. n.	I
{ šivilje gospodinje j
| opozarjamo, da so zopet do- = : speli najboljši šivalni stroji ; i	in kolesa	;
IGritzner!
!{ v vseh opremah j
: za rodbinsko in obrtno: i | rabo. Istotam vseh vrst j Š čevljarski stroji „Adl€r" j j i kakor: cilinder, ievoročni ;
:	in krojaški.	:
' \ Pouk v V C Z e n i U ter l
l hrnonlu perila in =
: nOgBViC Ištotaniel brez- : : plačno edino le pri: f
i Josip Peteline i
Ljubljana,
č blizu Prešernovega sporne- : :	nika ob vodi.	|
j Popravila sprejemamo! 1
ftcvrr ^.^Ktsii.Tvj. ,■£•,	, , , . **fflpirj5jj|
Povecavanje slil
Po vsaki poslani fotogr; fiji t najmodernejši in umetniški izpeljavi.
Izvršitev slik v tu u, sepiji, koloritu, akvarelu in olju.
V vsaki zaželeni veličini.
Izvršitev dopisnih kart v bakrotsku in bromsilbru (originalne fotograf je).
Zahtevajte cenike in obračajte se na jedini zavod v državi. Um;etničko nakladni zavod
ios. Čakfiovič, Zagreb
MedulICeva ulica 12.
Brez kvarjenja blaga kemično snažonje ln vsakovrstno bar-
ANTON BOC
LJubljana, Selenbnrgova nI 6/1. »1 noe-V 5 46.
-. flajemnika -
se išče za planinsko podjetje »MARIBORSKO KOČO< na POHORJU. Oddaljenost iz Maribora 3 ure, 1080 m visoko, 70 oralov zemlje, redi se živina. Oskrbovati treba gostilno, a že bolj hotelsko podjetje, celoletno, poleti letovišče (50 postelj!). Reflektanti morajo biti poročeni, vešči gostiln ičarskega in hotelskega obrata, močnega zdravja, in znati občevati tudi z boljšo publiko. Položiti treba kavcijo. Nastop 1. oktobra 1924. V poštev pridejo le resni in sposobni reflektanti. — Ponudbe na naslov načelnika: Dr. D. SENJOR, okrajni sodnik, Maribor, sodišče soba 22. — Podružnica SPD t Mariboru,
jgilliillii.iiiiililliiimmiuiiiuiiiiiiiiiii.....miMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiHii^
| Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga |
| obracaite pozornost I
| na veletrgovino manufakturnega blaga ^
VILIM PICK
| podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, |
| središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telet 334. |
| kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah 1
|	in vrlo solidni postrežbi.	[
| NA DEBELO 1	NA DEBELO I 1
. .........................................................................................m.....j
ŠENTJANŠKI PREMOG
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD šentjanškega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
ffl
Vino
Vino
ffodružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljuoljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Yi"Q__Vino
Modna trgovina A. ŽIBERT
vljudno naznanja cenj. odjemalcem, da
se je preselila s 1. avgustom 1.1.
iz PREŠERNOVE ULICE v prostore
na Kongresni trg
(poleg NUNSKE CERKVE) nadaljnjo naklonjenost.
in se toplo priporoča za 4352
WT Odda se im
Z BLAGOM in INVENTARJEM za takojšen prevzem. Odkupnine se ne zahteva Poleg prodajalne je tndi stanovanje. Kupnino približno 100.000 Din bi bilo plačati polovico takoj, drugo polovico v enem mesecu. — Re-flc-kUiiii naj ge oglasijo pod <PR0DAJALNA I. St. 4364c na upravništvo cSlovenca«.
m/^mmjjmmmm
flKNOST HEV 88"
ZAGREB, BOSKOVICEVfl ULICA 10
navijamo, da je naSa jesenska in zimska kolekcija v pripravi. - Poznana je vsakemu Krojaču naša nedo-
kr039ci !! pozor ! i
Cene osobito prikladne!
Holekclje pošiljamo resnim refleh-tantom, Izključno krojačem brezplačno. - Naročite jo po dopisnici
urnost ney d. d.
j^MMMIS—
11 a
m a
nunaiihsiiaiem nniimafijuishiisj!
Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
B 1
Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani
Kopitarjeva y!Ua S, !!.
1 g
i
s i i