Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni orednlitvas dnevna alnžba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090
ček. ra«*ai Ljeb* Ijana *L 10.690 » 10.549 za inaeratef Sarajevo itv. 796\ Zagreb ttv.59.Wl, Praga-Dnnaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva t, telefon 2999
Uhaja vsak dan zjutraj, raaea ponedeljka ia dneva po praznika
. cvhartsdCni kongres za Jugoslavijo
Marija roma v Lmhljano
Že dolgo pred deseto so se začeli na Brezjah rbirati ljudje k izrednemu prazniku Marijinega romanja v Ljubljano. Od blizu in daleč so prihiteli, da se poslove od nje. Mnogi so prišli razočarani k njenemu oltarju, ker so sliko že ob 8 prenesli na dvorišče in jo vložili v poseben v ta namen izdelan okvir in nekako ob pol desetih so na zlato vrvico pritisnili pečat in n. to so jo v slovesnem sprevodu spet nesli na oltar.
Slovo z Brezij
Med tem so že v zakristiji podpisovali spremno knjigo, katero so potem nesli s seboj v Ljubljano. Besedilo se glasi:
»Za časa vladikovanja dr. Gregorja Rozmana so prenesli milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij v Ljubljano v svečanem sprevodu. Dne 28. junija 1935 so milostno podobo vložili v poseben okvir, delo arh. ing. Ivana Ogrina, nato zapečatili. Gvardijan p. Bonaventura Kesman je nato izročil sliko vpričo podpisanih v naše varstvo. Oddal: p. Bonaventura Resman. Sprejel: p. Roman Tominec. Slede podpisi: p. Krizostom Sekovanič, dr. Miha Krek, Peršuh Ivo, Gabrovšek, Ivošiček.«
Ljudstvo je nestrpno in to poveča še prihod avtomobila, ki bo vozil milostno podobo. Na samostanskem dvorišču so ga na novo okrasili in nato zapeljali pred glavna vrata. V tišini in joku so prenesli sliko v avto, v katerem so jo sprejeli patra Tominec in Sekovanič, dva križarja in štiri klarice.
Z nekaj minut zamude se je razvil sprevod Ptevilnih okrašenih avtomobilov. V enem se je rozilo vodstvo prenosa z g. Košičkom, v drugem razni zastopniki, tako dr. Miha Krek, ki je zastopal KA, v enem se je vozil mostarski škof dr. Mišič, potem so imeli svoj avto časnikarji in fotografi z voditeljem Peršuhom na čelu. Vsega skupaj je bilo kakih 20 okrašenih voz. ki so tvorili mogočen sprevod. Svoj avlo so imele tudi usmi-Ijenke iz Belgrada in župnik na Čukarici g. Tumpej.
Vroče solnce je neusmiljeno žgalo in niti za trenutek ni popustilo, ko je sprevod krenil proti Podbrezjam. Povsod ob cestah so stali številni ljudje, takoj na Posavcu je bil prvi pozdrav do-liravskih župljanov, vendar se sprevod ni ustavil. Iliteli smo, da smo zabrisali malo zamudo.
V Podbrezjah
smo se vstavili, zbor je zapel Marijino pesem »Lepa si«, šolska mladina je osula avto s cvetjem in po nekaj minutah smo že brzeli čez Bistrico proti Naklem. Povsod so ljudje kazali globoko vero in veliko spoštovanje; skoraj ni bilo hiše, ki ne bi Imela prižganih sveč. zastav v drž. in papeških barvah, podob in križev, povsod so ljudje padali na kolena in tako počastili Marijo.
Že smo
v Naklem
Četa gasilcev, številne narodne noše, Marijina družba in Marijin vrtec z zastavami. Avto z milostno podobo zavozi skozi gost špalir, ki se pa takoj zgrne okrog milostne podobe. Ljudsko petje napravi mogočen vtis. Ljudje se drenjajo, vsak bi rad čim bliže stopil, vrsia se pomika, a ne morejo priti vsi na vrsto. Po kratkem odmoru že hitimo proti Kranju.
Kranj
je bil danes ves slovesen, mogočen. Zastava pri zastavi, okna razsvetljena in okrašena. Na glavnem trgu je čakala množica meščanov, vsa šolska mladina, številno učiteljstvo. Sprevod je krenil do cerkve, kjer so Marijo najprej pozdravili otroci s cvetjem, nato so pa krepki moški glasovi ubrali Marijino pesem in po kratki molitvi je vse ljudstvo zapelo »Ti o Marija...« Tudi Kranj, prav za prav edini večji kraj na vsej poti, je k lepemu Marijinemu romanju mnogo pripomogel.
Zelo prisrčen sprejem je bil
v Preiiosljah
Šolski otroci oziroma Marijin vrtec je čakal v špalirju in pozdravil Marijo s trikratnim »Ave« in nato so otroci obsuli avto s cvetjem. »Pokleknimo, pokleknimo...« so se zaslišali glasovi in vse ljudstvo je popadalo na kolena. Avto z milostno podobo se je vstavil pred evharističnim križem, ob katerem je bil krasno in zelo okusno vdelan velik Marijin monogram. Duhovščina je pričela peti litanije in ljudstvo je pobožno odpevalo in nazadnje so še zapeli par Marijinih pesmi. Ta sprejem je moral vsakega pretresli in navdati s prepričanjem, da je naše ljudstvo še verno, globoko verno, obenem je pa tudi pojasnilo, kaj je nam Slovencem milostna Marija Pomagaj z Brezij.
Med številnimi mlaji, pod napisi, na katerih je vsa »Zdrava Marija« je sprevod krenil
proti Šenčurju
kjer je spet čakala velika množica vernega ljudstva. duhovščina, g. župan Uliinik. Pred cerkvijo se je avto vstavil med visokimi mlaji pri lepo razsvetljenem evharističnem križu. Vse ljudstvo je planilo k avtomobilu in hotelo videti milostno podobo. Mnoge mamice so prinesle svoje otročičke k avtomobilu in ker je bilo baš opoldne je zado-nela še mogočna pesem »Je angel Gospodov oznanil Mariji...« Komaj smo zapustili Šenčur, so nam že prišli nasproti fantje na okrašenih kolesih, ki «o nas spremljali
do Velesovega
Ljudje so v opoldanski vročini čakali na ovinku pri vasi. Tako domač in topel sprejem so pripravili Mariji, da je šlo vsem do srca. Gospod duh. svetnik Brešar je intoniral Mariji v pozdrav mogočno pesem »Lepa si« in nato je vse ljudstvo odmolilo še »Pozdravljena Kraljica in desetko rožnega venca, nato so ljudje vdrli k avtomobilu, mnoge matere so prinesle svoje male otročiče k podobi in solznih oči so se vračale nazaj. Na noeilnici so prinesli pred j>odobo hromo bolnico, vsi obrazi so se čudno zresnili, kakor da pričakujejo čudeža. Še »Ti, o Marija« in sprevod je krenil čez zoreča polja
proti Cerhljam
kjer je spet čakala zbrana vsa fara. Ko avto z milostno podobo še obstal ni, je že godba zaigrala »Marija skoz življenje« in po nekaj taktih je po-prijela vsa zbrana množica. In spet ista slika: Ljudje ob podobi s svetimi, v molitev in prošnjo zamaknjenimi obrazi. Pesem za pesmijo, kitica za kitico, človeku se zdi kakor da gleda legendarno igro, ki ni resnica, vendar gledamo na lastne oči in vemo, da se ne varamo. Ljudstvo moli in je srečno, ko ima svojo Mater pri sebi.
Povsod zvoni in čudno slovesno je nad polji. Ljudje puščajo svoje delo in ojiravke po hišah in po poljih, od vseh strani hite |x> stezicah k cesti, ko zagledajo prvi okrašeni avto, ki drvi daleč naprej (najbrž bo časnikarski), že jxiklekujejo in se ozirajo, kje je podoba. Pridruži se nova kolona kolesarjev, ki vozijo na čelu in ko smo prišli
v Komendo
smo jih našteli čez sto in še nekaj fantov na konjih. Tam je že čakala številna duhovščina z g. župnikom Zabukovcem in z županom g. Štrcinom, gasilska četa je stala v strumni vrsli, dalje Marijina družba, Marijin vrtec, vsi'z zastavicami, med njimi je bil tudi prapor, kakršnega že dalje časa nismo videli. Šolska mladina je obsula avto s »vetjem. Vodil jo je šolski upravitelj g. Ostanek in celokupno učiteljstvo. Ljudstvo je zapelo dve Marijini pesmi in tako smo z vedno močnejšimi vtisi krenili naprej.
v Mengšu
je bil ves trg v mlajih in v cvetju. Ljudstvo je bilo razvrščeno okrog znamenja na trgu, kamor je zapeljal avto. Prisostvovali so poleg domače duhovščine tudi gg. lazaristi iz lirobelj, potem čč. sestre iz hiralnice, šolska mladina, razne družbe in številno ljudstvo. Spet so izmolili desetko rožnega venca, godba je igrala Marijine pesmi, a čas je bil odmerjen.
mlaji
Marija je krenila med okrašenimi hišami in
proti Domžalam
kjer so Domžalčani na Glavnem trgu presenetili s krasno dekorarijo hiš. Trg je bil poln ljudstva, zasto[>ane so bile vse organizacije, kor|>orativno učiteljstvo je bilo z mladino, zastopniki občine. Avto se je komaj vidno |x>mikal skozi dolg špalir, zadonela je Marijina pesem in kmalu je Marija prišla
do Trzina
kjer so jo pričakali otroci, ki so vsi nosili male praporčke z milostno podobo Marijino z Brezij. Preprosta dekoracija je silno učinkovala, prav tako pesem, ki jo je pel cerkveni zbor. Čim bliže Ljub ljane smo prihajali, tem več občinstva je čakalo ob cesti, navdušenje je rastlo, povsod so na oknih gorele sveče, plapolale zastave in cvetja vedno več
Na Črnučah
je ob prihodu milostne podobe zagrmel mogočen strel, nato se je oglasila pesem, druga, tretja, obrazi so goreli v sveti pobožnosti in med gostim špalirjem vernega ljudstva je Marija krenila proti Ljubljani. Iz Ljubljane so prihajali nasproti avtomobili za spremstvo in tako je bil mogočen sprevod vedno večji.
Na Jezici
je plaj>olal nad vso cesto velikanski hnldahin v rdeči barvi, fantje v narodnih nošah so na konjih jahali nasproti in strel je naznanil prihod milostne jjodobe. »Pozdravljena zemlje Ti blagoslov«, to je bili pozdrav Ježičanov. Po kratki molitvi in še eni Marijini pesmi je sprevod krenil proti Stadionu, kjer bo začasno zdaj stanovala Marija. Pri Stadionu so čakale že cele množice, ki so potem krenile po trotarjih s sprevodom
do Sv. Krištofa
Tako je torej Marija prispela v Ljubljano, sa] je sv. Krištof že Ljubljana. V hipu |e bila zbrana množica ljudi, večinoma vnetih vernikov, seveda pa tudi nekaj ljubljanskih radovednežev. K Sv. Krištofu so prihiteli tudi verniki iz Most, posebno veliko število narodnih noš. Potem je bil ludi Marijin vrtec iz Mladinskega doma na Kodeljevem v svojih slikovitih oblekah. Ljudstvo je pozdravilo Marijo z mahanjem robcev in nato je zapelo več Marijinih jiesmi.
Tako smo točno ob na|>ovedanem času, brez najmanjšega defekta prispeli v Ljubljano in Marija je krenila jx> ljubljanskih ulicah med zvo-nenjem in i>ritrkavanjem zvonov vseh ljubljanskih cerkva.
Marija v Ljubljani
Nad vse slovesno in dostojno se je pripravila Ljubljana za sprejem Matere božje z Brezij. Mejo ljubljanskega mesta je spremstvo (12 avtomobilov) prestopilo nekako ob pol štirih. Najpreje je bil prisrčen sprejem s strani prebivalstva, duhovščine in mladine ori Sv. Krištofu. Po Tyrševi, Masary-kovi in Miklošičevi cesti pa so se zgrnile v goste špalirje velike množice, ki so povsod izkazovale Materi Mariji primerno čast.
Posebno lep je bil sprejem pri frančiškanski cerkvi, kjer je Mater božjo pričakovala velika množica s frančiškansko duhovščino in mladino, to je s klaricami in mladimi križarji. Mladina je bila oblečena v kroje in obleke svojih društev ter je imela s seboj številne zastave ter znake, s katerimi je pozdravljala Marijino podobo Od frančiškanske cerkve je spremstvo s podobo Matere božje med gostim špalirjem nadaljevalo pot čez frančiškanski most do stolnice.
V stolnico
Že kmalu f>o tretji uri se je začela pred ljubljansko stolnico zbirati množica vernikov, ki so hoteli pospremiti brezjansko Mater božjo na zadnji etapi njene veličastne in triumfalne poti z Brezij v Ljubljano. Zbrane so bile vse stolne kon-gregacije na čelu z ljubko skupino belo oblečenih Marijinih deklic s kongregacijskim praporom. Že ob pol 4 je bil obširni prostor pred stolnico nabito poln, tako da so reditelji s težavo skrbeli za red.
Okrog tri četrt na 4 so zazvonili zvonovi j>o vseh cerkvah, lz škofijskega dvorca je prišla duhovščina na čelu s prevzv. škofom dr. Gregorijem Rozmanom v ornatu. Med duhovščino so bili tudi trije hrvatski škofje, in sicer šibeniški škof dr. Mileta, splitski škof dr. Bonefačič in mostarski škof o. Mišič. Škofu dr. Rožmanu sta asistirala v ornatu kanonika dr. Klinar in dr. Opeka. Poleg
Ded
In
Kaj imata oba enako rada?
vnuk
0 čokolado
PROIZVOD: .UNION«, ZAGREB.
njih je bil zbran polnoštevilno ves stolni kapi-telj, duhovščina in veliko število bogoslovcev.
Kljub silni pripeki je množica vztrajala. In ni ji bilo treba dolgo čakati. Ni še odbila šenklav-ška ura štiri, ko je med množico završalo: »Ze gredok V naslednjih trenotkih se je že ustavil pred duhovščino avtomobil s podobo Matere božje Do minute točno, kakor je bilo napovedano, se je zaključilo potovanje čudodelne podobe.
Ko se je okusno okrašeni avto ustavil, je vsa množica z belimi robci pozdravila svojo Zaščitnico. Navdušenje je doseglo vrhunec. Ljudje so se strnili okrog avtomobila, tako da je duhovščina komaj dospela do njega. Osem' krepkih bogoslovcev je prineslo krasno, nalašč za to priliko izdelan« nosilnico, na katero so položili podobo. V naslednjem hipu se je zgrnilo nad njo cvetje, ki ga je metala množica, in spet so zablesteli stoteri beli robci v iskren in udan pozdrav. Odigravali so se nepopisni prizori.
Bogoslovci so nato na čelu z duhovščino odnesli jrodobo skozi gost špalir v cerkev, takoj za njimi j>a je pritisnila množica. Cerkev je bila v nekaj minutah natlačeno polna, tako da je moralo še enkrat toliko ljudi ostati zunaj. Sprevod duhovščine s podobo je krenil proti oitarju svetega Dizme (prvi stranski oltar na desni šteto od glavnega oltarja). Tam je bil pripravljen prostor za čudodelno podobo. Že ko je stopila duhovščina v cerkev, so pevci na koru intonirali priljubljeno ljudsko nabožno pesem »Ti, o Marija«, ki jo je potem pela vsa cerkev, povzela j>a tudi množica zunaj. Preden so postavili jiodobo v oltar, so se še prepričali o pristnosti pečatov. Ugotovili so, da je vse v redu.
Vsa cerkev je nato molila molitev »Pozdravljena Kraljica«, nato pa »Zdravo Marijo«. Taki pobožna, iskrena in poglobljena molitev že dolgo ni odmevala od cerkvenih zidov v stolnici. Po končanih molitvah je množica zapela še priljub ljeno »Lepa si roža Marija« in nato veličastna katoliško himno »Povsod Boga«.
Med slovesnostjo se je nenadno v cerkvi po kaz.ala častitljiva postava prevzv. nadškofa dr. Jegliča, ki si je prizadeval skozi množico. Ofici-elnega sprejema pred stolnico se ni mogel udeležiti, pa vendar ni mogel vzdržati v škofijskem dvorcu. Kljub svoji visoki starosti je smatral, d» mora biti med prvimi, ki bodo prvič pozdravili brezjansko Mater božjo v stolni cerkvi ljubljanski. Množica gn je opazila in mu, kjer si je prizadeval mimo, izkazovala prisrčne ovacije, zuna( pred cerkvijo z glasnimi vzkliki in j>ozdravi.
Po končanem petju so se verniki začeli vr stiti v češčenju čudodelne brezjanske Bogorodiee. Ko to pišemo, še zmerom stoji pred eerkvij« ogromna množica ljudi, ki čaka, kdaj ho prišla nv vrsto, da izkaže češženje svoji veliki Priprošnjiei Pred oltarjem sv. Dizma, kjer sioji podobe. Je videti ginljive prizore globoke in prepričane vere slovenskih Marijinih častilcev.
Legat prihaja na kongres
Triumfalna je bila ta pot papeževega odposlanca skozi vso Slovenijo od Šent IIja na severni meji države pa do Ljubljane. Slovenski narod je hotel pokazati, kako visoko se zaveda časti, ki mu je bila izkazana, da je prvič v njegovi zgodovini papežev poseben odposlanec prisostvoval njegovemu največjemu češčenju sv. Rešnjega Telesa. Le kdor je imel priliko prisostvovali vsej lej dolgi jx>ti skozi slovenske pokrajine naše države, ki jo je kardinal-legat uajiravil, bo umel izreden pomen evharistič-tiega kongresa v Ljubljani v naši narodni in državni zgodovini.
Rano zjutraj že se je odpeljal ban dravske ba-dr. Dinko Puc s svojim spremstvom, ki
novine g
se mu je priključil še predsednik pripravljalnega odbora dr. Stanko Zitko, podpredsednik višji sodni svetnik dr. Lavrenčič, prorektor dr. Matija Slavič ter večje zastopstvo tiska, nasproti kardinalii-legatu, da ga pozdravi v trenolku, ko stopi na jugoslovanska tla. Še preti njimi pa sta se odpeljala konser-vator dr. Štele in prometni uradnik Rasberger do Gradca, da visokega cerkvenega kneza povabita v ' poseben salonski voz, ki mu ga ie že v Avstrijo poslalo ravnateljstvo državnih železnic, in da ga spremljata do Maribora, kjer je bil določen ofici-elni sprejem papeževega odposlanca po naših dr-: žavnih, cerkvenih in vojaških oblasteh.
Ban dr. Dinko Puc je prišel v Maribor malo pred poldnem in se je osebno prepričal, ali so v redu vse priprave za sprejem legata. Člani glavnega pripravljalnega odbora pa so šli k prevzv. knezo-škofu lavantinskemu, da se z njim dogovore o podrobnostih sprejema.
Pozdrav v Gradcu
V	Gradcu so kardinala-legata sprejele politične in cerkvene oblasti. V imenu avstrijske vlade mu je želel dobrodošlico deželni glavar grof Stiirgckh,
i v imenu cerkve pa knezoškof dr. Pavtikovski. Ob-j enem pa mu jc prinesel slovenske in jugoslovanske ! pozdrave že konservator dr. Fran Štele, ki ga je I bil kardinal-legat izredno vesel. Tudi graško občinstvo je v ogromnih množicah pozdravljalo papeže-j vega odposlanca, ko je odhajal iz mesta in se na-jx>lil proti jugoslovanski meji.
V	St. Ilju
Prvo veselo presenečenje na državni meji, kjer ni bil določen sprejem in je vlak moral voziti najprej proti Mariboru. Toda za dve minuti se je vendar le ustavil in je tako dal priliko vrlemu jare-ninskemu dekanu Cižeku, da je na čelu dekanijske duhovščine, šolarjev in velikega števila vernikov |x>zdravil legata in mu kot prvi želel dobrodošlico na jugoslovanskih in slovenskih tleh. Iz Šent Ilja je tudi šel prvi legatov apostolski blagoslov po naši domovini Legat je bil radi tega prisrčnega sprejema vidno ganjen in je svojemu spremstvu pripovedoval, kako ga je ljubezen slovenskega ljudstva do sv. Očeta globoko ganila.
8pre$em v Mariboru
Točno ob 13.45 je brzovlak, s katerim se jo pripeljal kardinal-legnt, pripeljal na glavno postajo v Mariboru, ki jo bila vsa v vencih in vsa v državnih in papeževih zastavah. General Hadžič jo postavil častno kom pa nI jo vojaštva na notranjem hodniku kolodvora, ki je bit pristopen samo za visoko predstavnike državnih, rerkvenih in vojaških oblasti in za zastopnike katoliških društev. Ostalo ljudstvo se je zbralo pred glavnim kolodvorom nasproti posebnega zelo spretno in nfiletniSko okrašenega odra, ki je bil namenjen kardinalu-legatu, da z njega podeli vernikom pa-peškl blagoslov.
Notranjost kolodvora je bila popolnoma izpraznjena. Samo na stranskih tirih so stali vlaki 7. romarji, ki so čakali na odvoz iz Maribora proli Ljubljani. Bilo jih je več tisoč. Od kolodvorskega poslopja pa do tira, po katerem je imel privoziti kardinalov vlak, je bila pogrnjena široka preproga, ki jo vodila v krasno prirejeno kolodvorsko čakalnico. Na obeh straneh preproge pa se je začelo zbirati ljudstvo, ki mu je bil [>ristop na kolodvor dovoljen. Prvi je prišel ban dravske banovine dr. Dinko Puc, ki ga je spremljal mariborski župan dr. Lipold. okr. načelnika za Maribor levi in desni breg gg. Makar in Senekovič, višji dr. pravilnik Zorjan, upravnik carine Mihajlovič, obmejni komisar Krajnovič ter načelnik direkcije državnih železnic Deržič. Svoje mesto je zavzel pred čakalnico in pred duhovščino, ki je že napolnila tisti del perona, ki ji je bil določen. Takoj se mu je pridružil še poljski generalni konzul Piedlcr Alberti, kl ga je spremljal ataše za tisk pri generalnem konzulatu v Zagrebu dr. Kolodziej, da zastopa poljskega jioslanika v Belgradu. Nalo Je prišel poveljnik mesla general llndžič z vsem svojim štabom ter še enkrat pregledal postrojeno častno četo. Polagoma so prihajali zastopniki kulturnih društev z Zastavami, ki so se postavili vzdolž perona. Posebno zanimanje je vladalo med pridnimi železničarji, ki so vsi oznojeni od velikega napora teh dni prihajali, da vidijo kardinala-legata, o katerem so slišali, da je tudi sin preprostih železničarskih staršev v poljski Sleziji. Končno so zazvonili zvonovi in na peron je prišel prevzvišeni knezoškof lavantinski dr. Tomažič v velikem ornatu na čelu stolnega kapitlja in mariborske duhovščine. Za njim so prišle mariborske šolske sestre s pestro procesijo belo oblečenih deklic, ki so nosile bele lilije v rokah in so bile naročene, da delajo najlepši špalir, ki si ga človek more domisliti.
Ob tričetrt na 2 je prišel znak, da se legatov vlak bliža. Rezka vojaška povelja, molk zavlada po vsem kolodvoru. Počasi je privozil vlak, medtem ko je vojaška godba zaigrala veličastno papeževo himno. Ko se je ustavil nasproti preproge, so se odtrgali od množice na peronu ban dr. Dinko Puc in knezoškof dr. Tomažič ter predsednik pripravljalnega odbora dr. žitko ter šli kar-dinalu-legatu nasproti do njegovega vagona. Kako lepo je bilo, ko se je njegova mladostna postava pojavila na oknu in ko je v svojem prvem navdušenju z rokami pozdravil množice na kolodvoru. Zn nJim in okrog njega cela vrsta krvavo rdečih in violetnih mantelet monsignorjev, ki spremljajo legata na njegovem potovanju v Ljubljano. Bili so poslani naravnost i/. Rima, da bodo častna četa papeževemu zastopniku. Še večjo pozornost pa so vzbudile z zlatimi vezeninami obšile rdeče uniforme dveh članov papeževe garde, ki sta biln poslana iz Rima, da spremljata legata do Ljubljane in nazaj na Poljsko.
V legatovem spremstvu se nahajajo sledeči gospodje: dva člana |iapeževe garde, in sicer grof Potworow*ki in grot (irabski, nadalje msgr. ( al-lori di Vignale, avditor v državnem tajništvu svetega očeta. msgr. dr. Madjcrac. reklor zavoda svetega Jeronimu v Rimu, msgr. Capoferri, tajni svetnik papeževega dvora, msgr. Medlevvskl. msgr. 4o-glinski, msgr. Baruviak. msgr. Žulkovski, vsi trije poljski prelati, kl se nahajajo v papeževi ktiriji.
Ko Je legal stopil na jugoslovanska tla, mu je prvi šel nasproti ban dravske banovine dr. Dinko Puc in niu želel dobrodošlico. Za njim Je legata pozdravil knezoškof lavantinski. Legal se je nalo podal v spremstvu bana in knezoškofa in obdan od svojega osebnega spremstva na peron, kjer mu je raportiral genernl llndžič in ga povabil, naj pregleda strumno jiostrojeno častno četo. Legat je častno četo pozdravil z besedami JPomozi Bog,
' 1
junacil ' in vojaki so mu odgovorili >Bog Ti po-inogaok. Sledil je zopet raport, nato se je vsa skupina postavila pred kolodvorsko čakalnico, kjer ga je potem ban dr. Dinko Puc v imenu kraljeve vlade pozdravil s sledečim govorom:
Govor bana dr. Pu ca
Za banom je stopil pred legata, ki se mu je ganjenost brala nu obrazu, lavantinski knezoškof, ki je papeževega odposlanca kot ordinarius loci nagovoril z izredno prisrčnim govorom, v katerem je dejal:
Vaša Eminenca!
V	imenu vlade jugoslovanske države Vas nnjprisrčnejo pozdravi j um. Hvaležni smo Njegovi Svetosti sv. Očetu, da se da zastopati od Vaše Eminence, ki ste že opetovano posetili našo zemljo ter ji izkazali svojo naklonjenost /. molitvijo in blagoslovom. Hvaležni smo Njegovi Svetosti papežu Piju XI., tla povzdigne z odpošiljatvijo posebnega legata velike verske svečanosti ter tako podčrta njihovo važnost v duhovnem in etičnem življenju.
Vaša Eminenca! Trije dnevi bodo posvečeni misli nu Boga in na duhovno obnovo, ljubezni do bližnjega iu idealom krščanstva. V teh dnevih se boste uverili, Eminenca, da je kljub materialističnim časom v našem narodu mnogo globokega verskega čuvstvovanja, kar opravičuje natlo v boljšo bodočnost. Ko se veselimo Vaše prisotnosti, pozdravljamo Vašo misijo s čuvstvom globoke hvaležnosti ker si želimo od nje najlepših uspehov za krščanstvo in človeštvo sploh.
Vaša Eminenca! V imenu jugoslovanske vlade in naroda Vus zagotavljam, da ste nam dobrodošli.
Govor škofa dr. Tomaiiča
Eminenca!
Pred 150 leti je bilo, ko se je mudil v Mariboru papež Pij VI, Otl takrat ima po Slomšku Maribor prvikrat srečo pozdraviti v svoji sredi papeževega odposlanca. Ne da se v kratkih besedah izraziti, kar bi imeli ob tej priliki povedati. Vendar ne morem, du ne bi naglasil dvojnega:
I.	Naše dobro ljudstvo je iskreno udano sveti cerkvi in ljubi svetega očeta. Zu to ljubezen prenaša / mirno udanostjo mnoge in težke žrtve.
II.	To naše ljudstvo z enako prisrčnostjo ljubi domovino in državo in jc udano zakoniti državni oblasti. Prepričano je, da složnost med cerkvijo in oblastjo privede narod do sreče. V ljubezni, Eminenca, gledamo znamenje za složno delo med cerkvijo in oblastjo.
Eminenca! Evharistični Kralj naj blagoslovi vsako Vašo stopinjo med nami. Ko boste zopet stopili preti sv. očetu, prosim, poročajte o dobrih vtisih, ki ste jili doživeli pri prihodu med nas. Sporočite prošnjo, naj nas ima zapisane v srcu tako močno, knkor mi njega ljubimo.
Bodite prisrčno pozdravljeni v imenu cerkve in bodite srečni v naši državi.
Govor dr. Žiiha
Končno je legata pozdravil v imenu pripravljalnega odbora še njegov predsednik dr. Zitko 9 sledečim nagovorom:
Vaša Eminenca!
Kot predsednik glavnega pripravljulnega odbora za II. evharistični kongres /a Jugoslavijo v Ljubljani po/.dravljuin Vašo Eminenco /, vsem spoštovanjem in z vso udonoitjo v imenu vseli, ki so pripravljali kongres ali z dolom po ra/.ličnih odborih a li r. molitvijo in z drugimi duhovmni dejanji.
V	zadoščenje mi je. da morem Vašo Eminenco zagotoviti, tla se je v zunanjih pripravah za kongres s pomočjo izredne požrtvovalnosti celega naroda napravilo ono, kur je bilo v danih razmerah mogoče: šc večja pu je bila vnema. s katero so množice katoličanov duhovno pripravljale evharistični komrres.
Vsi, ki smo na en ali drug način pripravili kongres, smo globoko hvaležni Njegovi Svetosti papežu Piju XI., da je važnost tega kongresa tako poudaril in poslal na koneres Vašo Eminenco kot svojega posebnega legata.
Naj ta kongres v posvetitev sv. Rešnjega Telesa pripomore, da postane naša vera v sv. katoliško Cerkev šc močnejša in naša zvestoba njenemu vidnemu poglavarju še trdnejša.
Toliko večje je naše veselje, da je sv. Oče določil za svojega legata baš Vašo Eminenco, primasa bratskega poljskega naroda. Prepričani smo, da boste s posebno bratsko ljubeznijo prireditve teh svetih dni spremljali s svojo učečo besedo, z molitvijo in blagoslovom, da bi postal naš narod deležen prav vseh milosti, ki jih Jezus Kristus deli na cvharističnih kongresih.
Zato s toliko večjo radostjo kličem Vaši Eminenci: Bodite prisrčno pozdravljeni, ki prinašate blagoslov božji našemu narodu, naši domovini.
Drugi nobeden ni govoril, ker je tako določal cerenionijal sprejema. Kardinal-legat je nato na povabilo knezoškofa odšel v slavnostno čakalnico, kjer ga je že čakal mariborski župan dr. Lipold, ki se je izredno trudil, da bi bil sprejem dostojen, ter legata pozdravil z nekaj lepimi stavki, v katerih mu je želel dobrodošlico v imenu obmejnega mesta Maribora ter izrazil iskreno željo vsega prebivalstva, naj bi kongres uspel in prinesel posebno mnogo etičnih dobrin slovenskemu ljudstvu.
Kardinal-legat se je vsem govornikom lepo zahvalil in se posluževal pri vsem slovenskega jezika. Iz slavnostne čakalnice se je vrnil na peron, še enkrat obšel častno vojaško četo, nato pa se pomudil pri duhovnikih in predstavnikih raznih ustanov in društev, ki jim je vsakemu stisnil roko. S posebno radostjo si je ogledal stare prosvetne
zastave in segel v roke zastavonošem. Solze so mu prihajale v oči, ko so mu mahljale nasproti bele deklice s svežimi lilijami. Gladil Je otročičke in jih blagoslavljal. Za njimi pa so si brisale solze sestre in srečne mamice, katerih otroci so bili blagoslovljeni. Zopet se je pomudil med železničarji, se jim zahvalil za vzoren red, za njihovo neutrudljivost, se vrnil med zastopnike društev, se pomešal med duhovnike, s katerimi je brez vsakega ceremonijala in v obup rimskih monsignorjev navezal razgovore v slovenskem jeziku.
Končno je šel z vsem svojim spremstvom ob rokah lavantinskega knezoškofa in bana na prostor pred kolodvor, kjer so bile zbrane ogromne množice ljudstva, v ospredju šolska mladina z zastavicami v rokah. Prvi pozdrav je bil presunljiv. Samo tiho mahljanje z belimi robci. Šele počasi so se odvezali »Živio« klici, ki jih ni hotelo biti ne konca ne kraja. Lavantinski knezoškof je legata prosil, naj blagovoli blagosloviti zbrane vernike. Kardinal-legat se je povabilu z veseljem odzval in s svojim mladostno donečim glasom je z nalašč za to postavljenega odra podelil svoj apostolski blagoslov klečečim množicam. Potem se je njegova elegantna rdeča silhueta zopet izgubila v kolodvorsko poslopje in nazaj proti čakalnici, kjer je še enkrat sprejel v nevezanem razgovoru vse najvišje državne, mestne, cerkvene in kongresne predstavnike, nato pa se napotil v poseben vlak, ki mu ga je stavila na razpolago direkcija državnih železnic. Posebni vlak Je tvoril salonski voz bana in njegovega spremstva, kardinal-legatov salonski voz in še en vagon za njegovo spremstvo. Beli robci so mahali, cvetlico so letele proli vlaku, JŽivio« klici so se dvignili, vojaštvo je stopilo v pozor, godba je zaigrala papeževo himno. Tako se je ves ginjen od nepričakovano lepega sprejema obmejnega ljudstva kurdinal-legat odpeljal iz Maribora, kjer je on, kakor tudi vse njegovo spremstvo dobilo prvi vtis, kako se je slovensko ljudstvo pripravljalo na to manifestacijo za sv. Rešnje Telo, in prvi predokus tega, kar se bo dogajalo v Ljubljani. Počasi, mirno se Je vlak pomikal s kolodvora, kardinal-legat pa je stal ves čas ob oknu in blagoslavljal, blagoslavljal množice, ki so mu 5e v daljavo pošiljale svoje spoštljive pozdrave.
Iz Maribora v Ljubljano
Vsled vzornega prometa je vkjlub velikemu navalu romarjev posebni legatov vlak odšel točno ob pol treh, nekaj minut za rednim brzovlakom, ki je imel obenem izvidno nalogo. Vso pot od Maribora pa do Ljubljane je mogoče opisati samo z eno besedo, da je bila krasna, prisrčna, topla in da je slovensko ljudstvo, kolikor še ni odšlo v Ljubljano ali ki je še čakalo na odhod, poslalo na vse postaje svoja zastopstva, ki so se poklonila kardinalu-legatu, čeravno se vlak ni ustavljal razen za eno minuto v Slovenski Bistrici, za dve minuti na Poljčanah, za 4 minute v Celju in za 7 minut v Zidanem mostu.
2e v Teznem je krasna skupina otrok z zastavami mahljala legatu nasproti pozdrav. Samo žal, da se je ta krvavo rdeča točka, ki se je neprestano nagibala k oknu in vračala z rokami pozdrave, le vse preveč hitro zopet izginila v daljavi. V Hočah isto, v Framu zopet močne skupine na kolodvoru, ki jih je legat pozdravljal in blagoslavljal. Istočasno pa je knezoškof lavantinski, ki je lagata spremljal na njegovi nadaljnji poti iz Maribora, v klasični latinščini razlagal legatu in rimskim prelatom dnevni red kongresa, in sicer na podlagi Člankov, objavljenih v »Slovencu«. V Slovenski Bistrici je prišel k vlaku tamošnji g. dekan z duhovščino in s šolskimi otroci ter številnimi verniki. Kardinal je podal roko zastopnikom, vernike pa v slovenskem jeziku pozdravil in vse blagoslovil.
Za Slovensko Bistrico je legat povabil časnikarje v svoj salonski voz, češ, da »ni dobro biti s časnikarji skregan in da se želi spoznati s tistimi, ki so v tisku evharistični kongres tako lepo pripravljali«. Časnikarji so se povabilu radevolje odzvali in so pohiteli v rdeči salon kardinala legata, kjer jih je legat povabil, naj neženirano sedejo okrog njegove mize. Časnikarji so legatu izjavili, da mu ne bodo stavili nobenih utrudljivih vprašanj, ker je vročina strašna in ker so itak na svoje lastne oči videli, kako so se stvorile prve žive vezi med njim in med slovenskim ljudstvom in predstavniki države, samo to so ga prosili, da jim v par besedah nekaj pove na naslov jugoslovanskega ljudstva. Kardinal-legat se prav čisto nič ni obotavljal in je — topot v čisti francoščini — dal za tisk naslednjo izjavo:
Kardinalova izjava
»Iskreno sem srečen, da sem bil od Nj. Svetosti papeža Pija XI, določen, da ga kot njegov posebni legat zastopam pri evharističnem kongresu v Jugoslaviji, torej pri bratih, ki so toliko ljubljeni od vse Poljske. Prepričan sem, da bo imel kongres isti veliki notranji uspeh, kakor so ga imeli še vsi veliki katoliški shodi, da bo namreč združil vse duše v pogumnem hotenju za dobrim in da bo dokazal, da je katolištvo bistveno le vera ljubezni in sporazuma. S to mislijo, s to idejo prihajam med vas in k vam in želim vsemu jugoslovanskemu ljudstvu največjih duševnih koristi od evharističnega kongresa v Ljubljani. Ne pozabite pa tudi izročiti vsej Jugoslaviji moje prijateljske pozdrave.«
Kardinal-legat je nato še pridržal časnikarje nekaj časa pri sebi, toda odpustiti jih je moral, ker so ga neprestano klicale k oknu množice s postaj, mimo katerih je drvel brzovlak. Na Poljčanah je pripeljal duhovščino in vernike legatu nasproti konjiški arhidijakon Tovornik in se je ž njim legat ves čas, ko je vlak stal, prijateljsko razjjovarjal. Potem pa vedno isto. Ob progi so na poliu delali kmetje. Videlo se je njihovo mahanje od daleč z zelenih bregov in izpred belih hišic, posejanih po teh lepih štajerskih brdih. Kardinal jim je odgovarjal, neutrudljivo stoječ pri oknu svojega vagona. V Ponikvi, ob Slomškovem rojstnem domu, v Grobelncm, v Šent Jurju, v Storah, povsod ista podoba skromnega in iskrenega veselja.
Sprejem v Celju
Toda Celje je legata in njegovo spremstvo z veličastnim sprejemom kar presenetilo. Na peron se jc nagromadila velikanska množica ljudi, ki jo je komaj zadrževani dvovrstno postrojeiia častna četa pod poveljstvom polkovnika Golubovič a. Legat jc izstopil ■/. vsem svojim spremstvom. Pozdravil ga je najprej mestni župan dr. Gorica n. ki mu je izrazil veselje, da njegov prihod naiioveduje notranji preporod našega ljudstva. Za njim ga jc v prisrčnih besedah pozdravil v imenu Celja in vso Savinjske doline, ki .je po svojih zastopnikih prihitela kardinalu nasproti, mestni opat Jurak. Slednji jo legatu predstnvil tudi druge zastopnike, predvsem ravnatelja Mohorjeve družbe dr. Kotnika in vodstvo šolskih sester, ki so se tudi tukaj, prav tako knkor v Mariboru, izkazale s svoio spretnostjo, da so
znale sprejem napraviti še bolj prisrčnega Njihove deklice so trosile rožice kardinalu. Druge zopet so ga pozdravile v narodnih nošah. To so bilo
prve slovenske narodne noše
na tej legatovi poti in ni čuda, da so legata tako zanimale. Dekleta, ki so bila itak namenjena v Ljubljano, so bila povabljena v legatov vlak, in sicer v vagon za spremstvo. Ljudstvo je z vzkliki pozdravljalo odhod le-gatovega vlaka in zojiet se ni mogel ločiti od svojega okna, odkoder je odzdravljal. Kot rdeča pika je šel skozi slovensko zemljo papežev odposlanec, viden tudi od oddaljenih kmetekih domov ob obalah Savinjo. Lep pozdrav zopet v Laškem in v Rimskih toplicah. Toda nekaj posebnega je bil Zidani most, kjer ni bilo oficielnega sprejema.
Velike množice na kolodvoru. Iz Radeč so priSle in iz vseh hribovskih hiš. Posebno pa se je trlo železničarjev, ki so hoteli pozdraviti cerkvenega kneza, ki je izšel iz žc-lezničarske družine. Legat je med igranjem železničarske godbe izstopii iz vlaka ter se pomešal med ljudstvo. Ustavilo so ga male deklice. Mala Razpotnik Vldlca z Zidanega mosta in Jožica Muser iz Radeč sta izročili legatu šopek slovenskih nageljev in mu s trepetajočimi ustnicami izrekli svoj nedolžni pozdrav. Nato se ;io legat posebno veselo vrtel med železničarji. Izrazil je željo, da bi bil ž njimi fotografiran. Bog daj, da bi se ta edinstvena slika posrečila!
Savska dolina s svojimi delovnimi središči je storila svoje, da je papeževega odposlanca dostojno pozdravila. Množice so bile manjše, saj so rudniki daleč, rudarji pri težkem delu. Toda njihovi mali odposlanci z zastavicami in cvetlicami .so legata globoko ganili. Da] si je razložiti položaj rudarjev in poudarjal, naj posvečamo veliko pozornost delavskim plastem, kar jc ne samo želja, ampak
zapoved svetega očeta
V Hrastniku, v Trbovljah, v Zagorju, povsod skupine delavskih otrok pod vodstvom njihove duhovščine in učiteljstva. Daleč gor na hribih smo videli bele robce, ki jim je z vlaka vračal pozdrave kardinalski rdeči sijaj. Šele, ko se je vlak bližal že Ljubljani, so bili pozdravi na postajah nekoliko manj ffosti. ker so se verniki vsi že navalili v Ljubljano, da tam pričakajo kardinala-legata in napolnijo kongres, ki ga bo še nocoj otvoril...
Čim bolj smo se bližali Ljubljani, tem nestrpnoje smo ugibali, kakšen bo sprejem. Totla.vihrajoče zastave oo ljubljanskih predmestjih. ovenčane fasade liiš. zvonenje zvonov ljubljanskih cerkva, trenje ljudi po cestah. vse to je pričalo, dn bo Ljubljana pokazala na izreden način, kako hoče počastiti v svoji sredi prvega papeževega zastopnika v njeni zgodovini.
Vlak se je počasi nomiknl na kolodvor. Neponisen .je bil vtis, ko je Ljubljana in ž njo Slovenija ter vsa Ljubljana krikirila kardinalu v nozdrav svo.io ljubezen do papeža in do sv. Rešnjega Telesa.
Vsem obiskovalcem
evhsrlstičneca kongresa bo nudila tvrdka M. Tičitr veliko zalogo raznovrstnih ljubkih spominskih predmetov in razglednic. Imenovana tvrdka bo imela za časa kongresa tudi svoj paviljon na Stadionu.
M. TI CAR, LJUBLJANA
Šelenburaova ulica 1 Sv Petra cesta 26
— Dr. Krekova meščanska gospodinjska šola v Šiški, Ljubljana VIL, s pravico javnosti. Gospodinjska šola traja eno šolsko leto, ki se prične 1. oktobra. Sprejemajo se notranje in zunanje mladenke od 16. leta dalje. Vpisnina 50 Din; mesečnina za notranje 600 Din; za zunanje 300 Din. Priglasiti se je do 30. septembra t. 1. Prospekti na razpolago. Poleg teli se .sprejemajo tudi učenke za višjo gospodinjsko izobrazbo s štiriletno učno dobo in končnim diplomskim izpitom. Sprejemajo se pa samo notranje učenko in se zahteva za predizohrazho nižji tečajni izpit na meščanski šoli ali gimnaziji. Vpisnina 600 Din; mesečninn 700 Din. Priglase sprejema upraviteljstvo zavoda do 15. avgusta t. 1.
Zdravje Tvojih zob ohrani
SAPC^
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Ljubljana sprejema odposlanca
sv. Očeta
Ljubljana, 28. junija.
Nestrpno pričakovani dan je končno prišel. Z vso slovesnostjo in vsem veličastjein, kolikor ga naše mesto le zmore, je bil danes pozdravljen v Ljubljani legat sv. Očeta in zastopnik na evhari-stičnein kongresu primas Poljske Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust H1 o n d. Množice so se zgrnile v gost špalir po vseh ulicah in cestah, ki vodijo od kolodvora do stolnice. Masarykova cesta je bila polna čakajočega občinstva, enako pa so desettisočere množice napravile en sam gost in krasen špalir na Miklošičevi cesti, na frančiškanskem trimostovju, Stritarjevi ulici in Pred škofijo. Pred kolodvorom samim se je zbrala mladina vseh ljubljanskih Marijinih vrtcev, Klaric in Križarjev s svojimi številnimi ljubkimi zastavami in znaki. Mladina je prihajala z zastavicami in s cvetjem ter je ob prihodu navdušeno pozdravljala papeževega legata ter druge visoke dostojanstvenike ter jim metala cvetje v vozove.
Pred kolodvorom samim je bil postavljen prostoren baldahin in preproga ter so tam tukajšnji zastopniki pričakovali papeževega legata.
Zaradi raznih ovacij med vožnjo je bilo prvotno rečeno, da pride posebni vlak papeževega legata s precejšnjo zamudo v Ljubljano. Toda med vožnjo je vlak pospešil svojo naglico, tako da je prišel v Ljubljano že ob 5.47, torej samo dve minuti po napovedanem času. Ko je izstopil kardinal Hlond v spremstvu bana dr. Puca ter v spremstvu raznih cerkvenih dostojanstvenikov, ga je na kolodvoru na peronu samem pozdravil samo ljubljanski škof dr. Gregorij R o ž m a n. Kardinal Hlond se je nato podal pred baldahin, kjer se je vršil ofiei-jelni sprejem.
Med številnimi dostojanstveniki, ki so pričakovali kardinala Hlonda, omenjamo le nekatere: podban dr. Pirkrnajer, divizijonar general Nedeljkovič, mestni župan dr. Ravnihar, predsednik sodišča dr. Vrančič, finančni direktor Sedlar, podžupan prof. J a r c , dr. Vidmar, ravnatelj Poštne hranilnice, rektor univerze dr. Samec, policijski upravnik Kerševan, zastopnik Odvetniške zbornice dr. S ta no vn i k, msgr. univ. prof dr. U j č i č za univerzo, mnogo višjega uradništva, zastopniki skoraj vseh prosvetnih organizacij, skoraj vsa ljubljanska duhovščina. Dalje poveljniki vseh ljubljanskih polkov in samostojnih vojaških edinic v paradni uniformi, med temi tudi poveljnik orožništva polkovnik T a r t a -g 1 i a in vojaški delegat pri zelezniški direkciji polkovnik Pogačnik. Pred kolodvorom je bila postavljena častna vojaška četa z godbo, ki je takoj ob prihodu legatovega vlaka zaigrala častno koračnico.
Županov pozdrav
Z latinskim nagovorom je nuncij Pellegri-netti pozdravil zastopnika sv Očeta. Pozdrav podajumo v dobesednem prevodu:
Pozdrav belgrajskega nuncija nadškofa Hermenegitda Pellegrinellija pred stolnico
Eminenca odposlanec sv. Očeta Pija XI.!
Tvoj prihod in Tvoja navzočnost nas je navdala z veliko radostjo. Odkod to veselje, ki ga ne morem z besedami dostojnb izraziti? Odtod, ker si, prevzvišeni gospod, v svoji osebi zastopnik sv. Očeta, namestnika Kristusovega, torej najvišje oblasti na zemlji. Prav posebno pa smo srečni, da je sv. Oče izbral baš Tebe, prevzvišeni gospod, ki si sin plemenitega poljskega naroda in primas Poljske, da v njegovem imenu predseduješ evharističnemu kongresu v Jugoslaviji.
Vsi jugoslovanski katoličani, oni, ki smo tu navzoči, in oni, ki so ostali na svojih domovih, bomo torej z vsem srcem in dušo združeni
s sv. Očetom molili presv. Rešnje Telo in iskreno prosili, da bomo po njegovem usmiljenju in dobroti posvečeni in da bi med narodi zavladal mir in sloga, da bo mir Kristusov kraljeval v kraljestvu Kristusovem. S temi željami^ Ti, prevzvišeni gospod legat, izrekam prisrčno dobrodošlico. Želimo, da bi se med nami dobro počutil in prosimo, da poročaš sv. očetu o naši ljubezni, zvestobi in pokorščini.
Naj živi Kristus, evharistični Kralj!
Naj živi sv. Oče, Pij XI.!
Naj živi kardinal legat Hlond!
Kardinal Hlond se je toplo zahvalil za pozdrav, nato pa so se mu predstavili vsi škofje in višji kier. Množica je burno vzklikala sv. Očetu in njegovemu zastopniku. Nato je zastopnik sv. Očeta z nuncijem Pellegrinettijem in 7. vsemi škofi ter višjim klerom odšel v stolnico.
Med drugim so se sprejema papeževega zastopnika udeležili tudi nekateri odlični i/.ven-ljunljanski in inozemski duhovniki, tako p. Gervais Puenard, general reda asumpcionistov, s p. Privatom Belurdom, predstojnikom tega reda za Jugoslavijo iz Belgrada, dulje dr. Nje-mee, ravnatelj bogoslovja iz Poljske, Leonard Pukijanec, duhovnik iz Vilna, številni zastopniki raznih drugih redov, kakor jezuitov, sale-zijancev, frančiškanov, zastopnice ženskih redov itd.
Slovesna otvoritev kongresa
v stolnici
Med nepopisnimi ovacijami prebivalstva, ki je tako izražalo čuvstva vdanosti sv. Očetu in njegovemu zastopniku, je kardinal Hlond prišel pred ljubljanske odlične zastopnike in tu ga je nagovoril kratko mestni župan dr. Ravnihar, ki je izvajal: »Vaša Eminenca! V vso čast si štejem svojo nalogo, da Vas v imenu mesta Ljubljane, glavnega gospodarskega in kulturnega središča Slovencev in mesta, v katerem se bo vršil II. evharistični kongres za Jugoslavijo, prav prisrčno pozdravljam. Srečni smo, da prihajate, Vi, g. kardinal med nas, prvič pa je, da prihajate kot legat sv. Očeta na naš veličastni evharistični praznik. Posebej pa Vas še prisrčno pozdravljam kot zastopnika bratskega poljskega naroda in Vas prosimo, da bo Vašega blagoslova deležno vse ljubljansko prebivalstvo. Naj živi prima6 Poljske! Naj živi legat sv. Očeta!« Vsa množica je pričela burno vzklikati papeževemu legatu, vojaška godba pa je zaigrala papeževo himno.
Legatov slovenski odgovor
V slovenščini se je nato papežev legat zahvalil za pozdrav: »G. predsednik! Zahvaljujem se Vam za slovesen sprejem, ki ste ga pripravili zastopniku sv. Očeta. Sv. Oče se veseli že vnaprej, da bo evharistično slavje, ki ga pripravljate, dokaz vaše vere in vdanosti do presv. Evharistije. Z veseljem bom poročal sv. Očetu o tem slavju, ka-temu želim popoln uspeh. Posebej pa pozdravljam še vse udeležence evharističnega kongresa, katerim prinašam blagoslov sv. Očeta.«
Kardinal Hlond je nato blagoslovil vso zbrano množico, godba pa je zaigrala jugoslovansko drž. himno. Nato je papežev legat v spremstvu bana dr. Puca pregledal častno vojaško četo ter sprejel raport kapetana Budimirja Curiča. Kardinal je pozdravil vojake s »Pomozi Bog, junacil«, vojaki pa so mu gromko po vojaški šegi odvrnili: »I Bog ti pomogo!«
Sprevod v mesto
Pri sprejemu na kolodvoru je zastopal ministrstvo za zunanje zadeve načelnik Miloš Gavrilovič, ministrstvo pravde pa načelnik oddelka za vere dr. čirič. Nato se je razvil krasen sprevod, v katerem je najprej šla železničarska godba »Sloga«. Nato je šla mladina klaric, križarjev, otrok Marijinih vrtcev iz vse Ljubljane, vse ljubljanske Marijine družbe, vse kongrega-cije in verske organizacije, dijaške kongrega-cije itd. V sprevodu so nesli zastave vseh teh organizacij, /a tem je šlo okoli 150 narodnih noš, med katerimi je posebno pozornost vzbujala češka noša iz Ilornega Iiradišta.
Za narodnimi nošami se je peljulo spremstvo leguta. škofje, častni zastopniki ljubljanski in legat sam v družbi g. ban dr. Puca. Vseh avtomobilov v sprevodu je bilo 18.
Pot papeževega legata od kolodvora do stolnice je bil en sam slavnostni sprevod, en sam triumf. Mladina je metala v kardinalov voz cvctje. Z vseli oken se je vsipalo cvetje. Sleherna roka je z rutico ali samo s pozdruvno kretnjo mahljala legatu v pozdrav.
Pred stolnico je bil zbran ostali jugoslovanski episkopat in sicer nuncij Pellegnnetti, nadškof dr. Jeglič, nadškof dr. Bauer, nadškof dr. Rodič nadškof dr. šarič, nadškof dr. Do-brečič, škofjo Milctn. Njaradi, Akšninovič, Mišic, Carevičj Pušič. Budanovič, dr. Gnidovec in dr. Srebrnič, Burič, dr. Bonefnčič, dalje generalni provikur senjski dr. Stjepčevič ter ves •tolni k učitelj s proštom Nadrahom na čelu.
Nadvse slovesna in veličastna je bila ob pol 7 zvečer oficijelna otvoritev II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v stolnici. Že dolgo pred napovedanim časom je bila stolnica nabito polna vernikov, Ljubljančanov in ljudi z dežele. Mnogi so stali v cerkvi ves dan. samo da bi dočakali slovesnost. Kljub velikanski gneči pa sta bila red in disciplina vernikov na višku.
Ko so se zunaj začuli zvoki godbe, ki je spremljala papeževega legata na njegovi poti skozi Ljubljano, se je vsa množica v velikem pričakovanju obrnila proti vratom. Kmalu po pol 7 se je pričela pomikati od vrat proti glavnemu oltarju dolga vrsta bogoslovcev s križem na čelu. Za njimi se je zvrstila druga duhovščina, redovniki, kanoniki v mocetah in slednjič vsi jugoslovanski škofje z nadškofom dr. Bauerjem na čelu. Slednjič je prestopil prag odposlanec sv. Očeta, Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond a svojim spremstvom. Pri vhodu v cerkev mu je škof dr. Gregor Rozman izročil kropilnik, nakar je kardinal po-kropil sebe in druge. Nato je oblekel posebno oblačilo »cappa magna« ter se napotil proti oltarju, ves čas med potjo deleč blagoslov vernikom, ki so klečali v špalirju. Pri oltarju sv. Rešnjega Telesa I je kardinal počastil sv. Rešnje Telo, s kora pa se je oglasila mogočna antifona »Ti si Peter, skala!« I Nato je kardinal počastil tudi podobo brezjanske ! Matere božje, ki so jo dve uri prej prepeljali z Brezij in postavili v oltar sv. Dizma. Po teh ado-racijah je kardinal s 9vojim spremstvom odšel k velikemu oltarju, pokleknil na klečalnik in počakal, da so pevci na koru utihnili. Stolni kapitelj, prelati in druga duhovščina se je razvrstila pod kupolo, škofje pa so zasedli sedeže za oltarjem, ki je bil krasno razsvetljen. Toliko visoke duhov-
ščine še ni bilo zbrane v ljubljanski stolnici, kakor na današnji dan.
Ko so izzveneli zadnji akordi antifone, je stopil pred oltar član spremstva papeževega legata msgr. Callori di Vignale in prebral v latinskem jeziku bulo sv. Očeta o II. evharističnem kongresu v Ljubljani. Za njim je prebral bulo v hrvatskem jeziku msgr. dr. Madjeree, rektor zavoda sv. Hiero-nima v Rimu, slednjič pa še prelat dr. M. Slavič v slovenskem jeziku.
Po prečitanju bule se je izvršil homagij. Vsi škofje, stolni kapitelj, prelati in druga duhovščina so po določenem vrstnem redu pristopili k prestolu in kleče poljubili roko Nj. Eminence kardinala legata.
Pevci na koru so veličasitno zapeli »Pridi Stvarnik sv. Duh«. Na lečo je stopil krški škof dr. Srebrnič, ki je v izklesanem uvodnem govoru razgrnil pred navzočnimi verniki pomen in namen II. evharističnega kongresa, ki je bil pravkar otvorjen. V globokih mislih je nanizal pred verniki veliko mistiko, ki jo sv. Cerkev doživlja v presv. Evharistiji in v ognjevitih besedah navdušil zbrane za čim večje in popolnejše češčenje evharističnega Kralja. Njegov krasni govor, ki je bil do vseh podrobnosti izbrušen in globoko zasnovan, je občuteno dojmil vso cerkev.
Nato so prenesli z oltarja sv. Rešnjega Telesa na glavni ollar Najsvetejše. Na koru so zapeli dve blagoslovni pesmi, nakar je sledil blagoslov z Najsvetejšim.
S tem je bila slovesnost otvoritve evharističnega kongresa zaključena. V istem vrstnem rpdu je nato duhovščina z episkopatom in kardinalom legatom odšla iz cerkve.
Zunaj cerkve zbrana množica je priredila kardinalu legatu in škofom prisrčne ovacije.
Množice prihajajo
Ljubljana, 28. junija.
Že prvi jutranji vlaki so dali glavnemu kolodvoru sliko vrvenja in šumenja množic. Dolgi vlaki z nabito polnimi vozovi dovolj glasno govorijo, da se v Ljubljani pripravlja za te dni nekaj velikega, česar Ljubljana doslej še ni doživela.
Dopoldanski vlaki imajo še napol poslovni, tržni značaj, le popotniki so praznično oblečeni, s težavo prenašajo težke košare mimo mitnice in se pri tem ukvarjajo z velikimi dežniki — znamenje, da se po opravljenih poslih na trgu ne nameravajo takoj vrniti na svoje domove, da bo medtem morebiti še težko pričakovani dež, čeprav še ni nobenih mokrih znamenj na nebu.
Med to povečano množico vsakdanjega prometa pa se že vidijo prve skupine pravih »kongresnikov« iz oddaljenejših krajev Slovenije in Hrvatske, ki jih je klic glavnega pripravljalnega odbora privabil v belo Ljubljano. Iz Prlekije se je s posebnim vlakom pripeljalo okrog 1500 udeležencev s svojimi voditelji, kanonik dr. Filipič je pripeljal okrog 150 Hrvatov iz Splita in neposredne okolice, z opoldanskim »goregjcem« pa so prišli naši Korošci, ki iih je v imenu »Kluba koroških Slovencev« pozdravil v srcu Slovenije g. dr. Fellacher; bila je to močna skupina do 40 ljudi, ki pa ni edina. Vsem se bere z obrazov veselje in tiha zadovoljnost, čeprav so na več ur trajajoči vožnji prenašali vročino in žejo.
Popoldanski vlaki pa so že popolnoma »kongresni«. Poročevalska kontrola otnaguje, o kakem štetju ni več govora. Skozi ozka vrata železniških voz vro potoki ljudi — kdo bi si mislil, koliko ljudi gre med tiste štiri lesene stene — in se zlivajo v reko, ki se_ počasi plazi po peronu proti izhodu. Sami od sonca ožgani kmečki obrazi, resni in dostojanstveni, kakor da ne gredo na slavnosi, ampak v cerkev Kljub tolikim množicam vlada na kolodvoru neko slovesno razpoloženje, gneča kakor v cerkveni veži, ko zvonovi že potrkavajo. Pa so ta množica mladi fantje in dekleta in starčki s težkimi palicami in pisanimi culami in ženice s cekarji, ki
ZA ČASA KONGRESA
10% popusta
dobite v manufakturni in modni trgovini
91
Zvonu
ii
I. STROJANSEK
LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 21
poleg magistrata (rotovža)
Pri nas kupite raz- ^ J jg ftiM lično biago ze	~r »/Ul naprej
se jih drže olroci, ki še nazaj v šok) grledajo, pa ni niti sledu o kaki razigranosti ali razposajenosti — vsi bi radi doživeli, ne samo gledali — evharistični kongres!
Ves ta naval je moral nujno povzročiti manjše motnje v prometu. Tako je popoldanski mariborski vlak, s katerim so se pripeljali Štajerci in manjše skupine Korošcev in Medjimurcev, ki imajo hitrejšo zvezo na to progo, privozil na glavni kolodvor s 30 minutno, dolenjski vlak z Belokranjci in Hrvati iz okolice Karlovca pa s 25 minutno zamudo. Železniško ravnateljstvo je stavilo v promet vse razpoložljive vozove, tudi tiste z vrati ob vsaki vrsti sedežev, ki jih že dolgo nismo videli na naših progah, so pa najprikladnejši za hitro vstopanje in izstopanje.
Tako se narod ob žgočem soncu zbira ves dan, pravi — kongres.
Proll polenta „Borosan" t Din 8-
Drogerija Gregorič. Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Po kongresa v Si. Vid n. Lj.
Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu bo imel v ponedeljek, 1. julija, to je na dan po evharističnem kongresu, velike slovesnosti. Društvo »Jeglič« je za ta dan sklicalo izredni občni zbor svojega članstva, kamor štejejo vsi bivši zavodski dijaki in gospodje v profesorskem in prefektovskem zboru. Udeležilo se ga bo lahko mnogo absolventov šentvidske gimnazije, ki se drugače ne morejo udeleževati radi oddaljenosti društvenega življenja. Zavodsko vodstvo in društveni odbor sta povabila na veliko skupščino bivših dijakov tudi prevzvišenega g. ustanovitelja prve slovenske jrimnaaije in hišnega očeta nadškofa dr. A. B. Jegliča in prvega zavodskega rektorja prevzv. g. škofa dr. I. Fr. Gnidovca. Prevzvišeni g. nadškof Jeglič se je vabila iskreno razveselil, ga z nekim [»nosom nad svojo drago družino sprejel in v svoji ljubeznivosti obljubil, da bo opravil zadušnico za rajne društvene člane ob osmih v zavodski kapeH. Petje bo oskrbel ljubljanski klub jegličevcev pod vodstvom L. Puša. Nekako ob 9 se bo začel v dvorani izredni občni zbor društva, ki bo nudil revijo dosedanjega dela in strni! vse sile za nove lepe načrte v bodočnosti. Ob 12 bo v zavodu skupno kosilo za udeležence, ki sc nato po-j razdele v skupine; ena takih skupin praznuje to leto 10 letnico, druga 15 letnico, tretja 20 letnico svoje mature. Zavod in društvo opozarjata vse društvene člane in ostale bivše zavodske gojence ua to zavodsko slavje in prosita, naj se udeleže občnega zbora društva »Jeglič« tudi tisti, ki kakorkoli doslej še niso izvedeli za zborovanje jegličevcev! Vsi, ki lju bite veliko ustanovo nadškofa Jegliča — na svidenje v St. Vidu v ponedeljek zjutraj 1
Peter Križ man:
Molitev slovenskih otrok
Glej, tisoče Tvojih slovenskih otrok, glej tisoče vdano sklenjenih rok, glej tisoče src v ljubezni razvnetih, glej tisoče duš v nedolžnost odetih!
Pred Tvojim oltarjem smo zbrali se vsi, da Tebi se mladi naš rod posveti, le Tebi vsi hočemo zvesti ostati in s Tabo v življenju povsod zmagovati.
Kot roža prelepa mladost nam cvete, nrkdar naj jo sila viharjev ne stre, da čistosti naše svetlo oblačilo vse dneve življenja se bo svetilo.
Glej tisoče Tvojih slovenskih otrok, naš Oče nebeški, dobrotnih si rok, pred Tabo klečimo, Ti nas blagoslovi, da Tvoji ostanemo hčere, sinovi!
Današnji spored
Ob 6 Po vseh cerkvah maša s pridigo.
Ob 7 Prenos čudodelne podobe Marije Pomaga]
iz stolnice na Stadion. Ob 8 Na Stadionu mladinska prireditev: mašm,
govor, obhajilo mladine. Ob 8 V cerkvi sv. Petra arhierejska ntatlm božja vladike križevskega dr. Dionfcrija Njaradija. Pojo Ciril-Metodov sbor. Oh 10 Stanovska zborovanja po rasnih dv«r» nah.
Ob 15 Na Stadionu prvo slavnostno zborovanje.
Ob 16.30 V Alojzijevišču: stanovsko zborovanje služkinj.
Ob 17 Na Stadionu slovesne pete litanije s
ljudskim petjem ter blagoslov. Ob 18 V opernem gledališču: Pursival. Ob 18.30 V frančiškanski cerkvi koncert Ciril-
Metodovega zbora. Ob 20 Veliki evharistični koncert Pevske svez«
pred križevniško cerkvijo. Ob 21 Po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah se izpostavi sv. Rešnje Telo, nato nočno češčenje dn 24. Ob 2*2 Z zbirališč od Kongresnega trga do Seiit-jakobskega trga nočna procesija mož in fantov z Najsvetejšim na Stadion. Ob 24 Na Stadionu za može in fante slovesna polnočnim s kratkim nagovorom in s skup nim obhajilom mož in fantov. Ob 2-1 Po vseh župnijskih in samostanskih cerkvah poliiočnire s skupnim obhajilom za žene in dekleta, pridiga, nato maše n spovedovanje do jutra. V stolni cerkvi in v cerkvi sv. Jožefa ostane Najsvetejše izpostavljeno do jutranje službe božje.
Jugoslovanski škofje v Ljubljani
Včeraj in danes so poleg zastopnikov jugoslovanskega episkopata, ki smo jih že navedli, dospeli v Ljubljano tudi grškokatoliški škof dr. Njaradi iz Križevcev, škof Ljudevit Budanovič iz Subo-lice. škof dr. Josip Carevič iz Dubrovnika. Še pred temi pa je prišel belgrajski nadškof Rafael Rod:č. V teku dneva pričakujejo papeškega nuncija Pelle-grinettija, nadškofa dr. Bauerja iz Zagreba z nadškofom koadjutoTjem dr. Stepincem ter druge visoke cerkvene dostojanstvenike. — V LjubPano jf dospel tudi sočlan uredništva »Osservatore Romano, glasila sv. Stolice, ki se ie mogel takoj prepričati o verskem navdušenju Slovencev in njihovega glavnega mesta za presveto Evharistijo. Zastopnik tega uglednega svetovnega lista se je nastanil v škofiji. Razen njega je dospelo v Ljubljano tudi mnogo drugih zastopnikov zunanjih listov.
Koncert Pevske zveze
Velikega evhar. koncerta Pevske zveze se udeleži tudi Nj. Eminenca kardinal Hlond s svojim spremstvom. Zato mora biti točno ob 8 (20) vse pripravljeno. Ob tej uri bomo točno začeli in blagajne zaprli. Zato naj se vsakdo podviza iin pride pravočasno k blagajni. Stojišča bodo prodajali pa tudi po ulicah pred koncertom.
Rezervirane vstopnice dobite dopoldne v trafiki na Tyrševi cesti 17.
Preskrbite si vstopnice še dopoldne v predprodaji v unionski trafiki in v trafiki v Medijatovi hiši, Tyrševa (Dunajska) cesta 17.
Ciril-Metodov zbot
v Ljubljani
Ljubljana, 28. junija 1926.
Z današnjim j)0|>0ldnnskitn vlakom iz Maribora ozir. iz Zagreba je prispel v Ljubljano stavni »Ciril-Metodov zbor« iz Zagreba, ki prvenstveno goji staro slovansko cerkveno glasbo. V Ljubljani bo koncertiral dne 29. junija ob |>ol 7 zvečer v frančiškanski cerkvi, dne 1. julija pn oh 8 zvečei v veliki dvorani hotela »Union«. Z zborom, ki šteje okoli 50 izvožbanih članov in ga vodi dirigent g. Komarevaki, je prišel tudi njegov ustanovitelj in voditelj g. Višočevič Vekoslav, urednik Ciril-Metodijskega vestnika in voditelj Ciril - Metodij-skega zavoda.
Pazite na tatove!
Obiskovalci evharističnega kongresa se nujnv opozarjajo, naj bedo kar moč skrajno oprezni proti žeparjem, ki so se pritepli v Ljubljano iz razni'* krajev in so že pričeli z delom. V teku petka so iz vršili celo vrsto drznih žepnih tatvin na trgu, v tramvaju in po cestah, zlasti tam. kjer je gneča. Okradli so celo nekega frančiškana in nekega duhovnika iz Šibenika. Policija je sicer budno na delu in sc ji je že posrečilo aretirati šest takih izrazitih žeparjev, vendar ob toliki množici ne more poiskat' vseh sumljivcev. Radi tega nujno opozarja vse občinstvo, da se najopii-znejc varuje pred žeparji.
Obenem naj ljudje suinliive tipe sami primejo in izroče Doiiciii)
Praga sprejema papeževega legata kard. Verdiera
(Od našega posebnega poročevalca)
Praga, 26. junija.
Leto 1935 bo v zgodovini češkoslovaškega katolicizma posebno viden mejnik, kajti za letošnji veliki katoliški shod v Pragi, ki se vrši istočasno z jug-oslovanskim evharističnim kongresom v Ljubljani, so se združili vsi češkoslovaški katoliki, tako Cehi kot Slovaki in Nemci k skupni proslavi, kar se ni zgodilo še nikdar. Obenem je pa na shod jx)slal papež svojega legata pariškega kardinala Verdiera, kar se tudi ni zgodilo že od časa papeža Piecolo-mina.
Kdor bi si mislil, da bo v husitski Pragi pape-ški jioslanec pozdravljen samo hladno oficielno, la se zelo moti. Vse, ki so gledali na katoliški shod skeptično, jih je današnji iskreni in topli pozdrav prepričal o prav nasprotnem. Ta sprejem je tvoril samo nekak uvod v celotni katoliški shod in po njem sodeč bo ta največja katoliška manifestacija v srcu češkoslovaške republike popolnoma usj>ela. Že pred prihodom pariškega brzovlaka, kateremu je bil pripet salonski voz, ki ga je poslala češkoslovaška vlada v Pariz, so bile končane vse priprave za slavnostni sprejem tako redkega gosta, za katerega je bilo zanimanje ne samo med vernimi katoličani, temveč tudi med onimi na drugem bregu. Postaja v Hebu je bila vsa okrašena z zelenjem, papeškimi in državnimi zastavami. Po obeh himnah ga je na čeških tleh pozdravil v imenu vlade minister msgr. Šramek, v imenu epi s>kopa t a praški nadškof dr. Ka-špar iil papežev prelat dr. Riickel, ki je bil za ves
čas dodeljen poslančevemu spremstvu. Kardinal Verdier se jc zahvalil za sprejem poudarjajoč, da pove sv. očetu, s kakim navdušenjem in častmi je bil sprejet pri vstopu na češka tla. Obenem je prinesel pozdrav prijateljev, Francozov.
Kdor ni videl tc množice, ki je že ure pred kardinalovim prihodom napolnila Hoovverievo cesto pred Wilsono''im kolodvorom, ves Vaclavskt trg in Narodno ulico, kjer je čakala v vzornem redu na prihod, ta ne ve, kaj pomeni prihod papeževega legata v zlato Prago. Vsa Praga je polna pa-peških in češkoslovaških zastav. Veliki zvon v cerkvi sv. Vida opominja ljudi, da Praga ne živi danes navadnega dneva, ampak da se tega dne odigrava nekaj zgodovinsko pomembnega. Pred četrto uro so se zbrali na postaji vsi cerkveni in državni dostojanstveniki, na čelu predsednik vlade Malypetr, dr. Kerčmar, Dostal, Cerny ter župan Prage dr. Baxa. Bil je prisoten francoski poslanik Nagyar, slovaški škof Marian Blaha in drugi. Pozdravil je kardinala praški nadškof Prečan, iranoosko dr. Riickel in v imenu zunanjega ministra minister dr. Krofta. V prisrčnem odgovoru kardinala Verdiera je bilo videti, kako ga je ganil veličastni sprejem, kajti vsa množica je začela pozdravljati z malimi papeževimi zastavicami. S himnami sta ga sprejeli vojaška godba s češko in orlovska s papeško himno. S jDostaje se je kardinal odpeljal na Hradčane, kamor so ga vso pot pozdravljale množice, še danes ga bo obiskal dr. Beneš, nakar mu bo kardinal l vrnil obisk. Jutri obišče Masarvka in ko se vrne I od njega, bo otvoril katoliški shod s pozivom Sv. I Duha.
Pri zaprtlu, motnjah v prebavi
vzemite zjutral na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
Registrirano od Miri. soc- pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 11)35.
Prvo zborovanje na evh. kongresu
Mednarodni položaj še ni razčiščen
Mussolini zahteva mandat ZN nad Abesinijo - Anglija vztraja na kompromisu - če ne, konec vsakega sporazuma v Evropi
Veliko govorjenja, malo sadu
London, 28. junija.
Eden, ki sc je bil posvetoval z Lavalom, nato pa se odpeljal v Rim, da obravnava mednarodna vprašanja z Mussolinijem, se je zdaj vrnil v Pariz, kjer nadaljuje svoje razgovore s francoskimi državniki.
Zaenkrat še ni bilo mogoče izvedeti, ali in koliko so vsi dosedanji Edenovi razgovori doprinesli k izčiščenju sedanjega zelo zapletenega mednarodnega položaja. Kot edini dozdaj znani rezultat se more zaznamovati izjava, da hočejo Anglija, Francija in Italija voditi svojo mednarodno politiko v medsebojnem soglasju, ker je le na ta način mogoče zasigurati mir v Evropi.
Logika angleške politike
Toda — kako je mogoče spraviti s tem načelom v soglasje brodovni pakt, ki sta ga bili skle-
nili med seboj Anglija in Nemčija? Italijanski listi so te dni že poročali, da je Eden v Rimu izjavil, da je končna veljavnost dogovora med Anglijo io Nemčijo odvisna od tega, ali ga bosta Francija in Italija priznali. Toda angleški zunanji minister Hoare je nato takoj v angleški zbornici odgovoril, da pogodba med Nemčijo in Anglijo velja neodvisno od stališča, ki bi ga k njej zavzel kdorkoli. Torej smo na tem, kakor smo bili preje. Toda v anglešem postopanju je kljub temu logika. Angleži hočejo pač tako Francijo, kakor Italijo prisiliti, da računata z neizpremcnljivim dejstvom, da sc bo nemško brodovje v gotovem in stalnem razmerju do angleškega povečavalo, dokler se po splošnem sporazumu med vsemi prizadetimi ne doseže sporazum, ki bo vsem dovolil, da svoje brodovje znižajo v interesu miru. Da je ta politika Anglije imela nekaj uspeha, dokazuje izjava g. Lavala, ki je te dni dejal, da nima ničesar proti pogajanjem z Nemčijo, seveda pod pogojem, da Nemčija pristane na znano francosko načelo, da je treba mir v Evropi zasigurati na podlagi kolektivnega varnostnega sistema, ne pa samo dvostranskih pogodb, kakor to Nemčija želi.
Od sedanjih razgovorov Edena z Lavalom v Parizu je odvisno tudi, ali se bo med Anglijo, Francijo in Italijo sklenil letalski pakt in pa, na kakšen način se bo zasigurala neodvisnost Avstrije in kako sa bo uredilo takozvano podonavsko vprašanje. Definitivno rešitev vsega tega jtupa vprašanj zelo ovira dejstvo, da
Italija v abesinskem vprašanju noče ničesar popustiti
Dane® se šele točno izve, kakšno stališče je zavzel Mussolini glede tega problema, ki bi ga Anglija na vsak način rada rešila potom mirnega Kompromisa, ki naj bi se sklenil med Italijo in Abesinijo, tako da ne bi prišlo do vojne. Dočim je Anglija pripravljena priznati Italiji velik političen in gospodarski vpliv v onem abesinskem pasu ozemlja, ki meji neposredno na italijanski Koloniji Somalijo in Eritrejo, pa zahteva Mussolini naravnost mandat nad Abesinijo in sicer si Mussolini zamišlja to zadevo tako: Svet Zveze narodov naj bi že v svojem prihodnjem zasedanju Abesinijo, ki jc članica Zveze narodov, iz Zveze izključil z motivacijo, ker ni odpravila suženjstva. Na tej podlagi naj bi se ugotovilo, da Abesinija ni država, kakor morajo biti v smislu pakta Zveze narodov one države, ki so njene članice. Nato naj bi tam napravila red Predlog o izključitvi Abesinije iz Zveze narodov bi stavila Italija sama.
In vendar se bo Italija morala udatil
Kakšno stališče bo Anglija zavzela po tem odgovoru g. Mussolinija, ni znano, vendar pa ne bo treba dolgo čakati, da se tudi ta stvar popolnoma razčisti. Razume sc, da bi v slučaju, če bi Anglija italijansko stališče odklonila, nastal zelo težaven položaj tudi v Evropi, Tak položaj pa ne bi bil tudi ne v korist Italije. Zakaj jasno je, da bi od tega profitirala samo Nemčija in da bi vojaška zaposlenost Italije v Abesiniji silno oslabila fronto, ki obstoja danes v Evropi napram Nemčija. Verjetno pa tudi ni, da bi Anglija dovolila, da bi Abesinijo vrgli iz Zveze narodov, ker bi to bil naravnost nezaslišan in skrajno nevaren prejudic. Na drugi strani je treba zelo dvomiti, ali Italija sploh more riskirati vojno v Airiki proti volji Anglije. Zato so v Londonu slejkoprej prepričani, da bo Mussolini moral pristati na kompromis, kakor ga predlaga Anglija, tembolj, ker je tudi Abesinije zelo odjenljiva in ne želi vojne z Italijani. Tudi Francija, ki sicer z Italijo simpatizira, bo morala delati za kompromis zato, da se ne razdere fronta, ki v Evropi varuie še zadnje postojanke versajske-ga mirn-
Eden, ki se je iz Rima vrnil v Pariz, je imel 27. t. m. tamkaj svoj drugi razgovor z Lavalom. Rezultat je bil skoraj enak ničli, Kar se razvidi tudi iz komunikeja, ki je bil o tem drugem sestanku takoj izdan. Komunike pravi, da je Eden Lavalu poročal o svojih razgovorih z Mussolinijem, nakar sta Laval in Eden sklenila, da se bodo razgovori o vseh vprašanjih mednarodne politike nadaljevali diplomatskim potom. Nato se je vrnil Eden z zrakoplovom v London. V Londonu je Eden na vprašanje žurnalistovo, kaj jc na svojem potovanju na kontinentu opravil, odgovoril: »Vsa vprašanja so v rokah bogov...« Francoski listi naravnost trdijo, da Edenovo potovanje v Rim pomeni naravnost popolni neuspeh. Velik del francoskega časopisja celo napada Anglijo, češ, da je stavila Italiji naravnost nemogoče zahteve. Na drugi strani pa angleški tisk vztraja na svojem prepričanju, da bo Italija pristala na sporazumno rešitev abesinskega problema.
★
Ugibanja o JNZS
»Vreme« poroča, da so priprave za ustanovitev Jugoslovanske narodne zajed niče«, h kateri naj bi pristopilo bivša SLS, radikalna stranka in Jugoslovanska muslimanska organizacija, že bližajo koncu. Po odobritvi dvanajstin v narodni skupščini bodo oblastvom že predložena pravila nove organizacije. Nato se bo začelo delo za osnovanje krajevnih organizacij. »Vreme« je mnenja, da pristopijo v novo organizacijo samo omenjene tri politične skupine, medtem ko trdi »Politika«, da bo dana tudi drugim skupinam možnost, da se v njej organizirajo. Zato naj bi se tudi nova kombinacija imenovala »Jugoslovanska zajednica« in ne »Jugoslovanska radikalna zajednica«. »Vreme« dostavlja, da obstoji tudi pri pristaših bivših slovenskih liberalcev rajnega Žerjava želja, da bi se pridružili tej skupini. List dostavlja, da bi to pripomoglo k ponurjenju v Sloveniji. To so seveda informacije belgrajskega lista.
Dr. Mačeh čaka
V Zagrebu se je pod vodstvom dr. Mačka sestalo okoli 20 poslancev, pristašev bivše Hrvatske seljačke stranke, ki so sklenili, da uc zavzamejo nikakega stališča nasproti Stojadi-novičevi vladi, dokler ne bo prečitana pred narodno skupščino deklaracija vlade. Izmed zagrebških listov je najbolj zgovoren »Obzor«. Iz njegovega pisanja se dajo jasno razbrati želje hrvatske opozicije. L>st najprej ugotavlja, da v smislu ustave skupščina sploh ne more vreči vlade, ker ni ta vlada vezana na zaupanje skupščine, ampak krone some. »Obzor« izraža željo, da bi vse stranke in politične skupine postavile svoj program, da bi se tako pokazalo, katere bi lahko med seboj sodelovale. Snovanje političnih blokov iz starih strank ni tako važna zadeva, važnejše je vprašanje idejnih programov samih. Po objavi programov se bo položaj razčistil. Hrvatska seljačka stranka ni vezana v tem pogledu z nobeno drugo stranko in ne bo odbila sodelovanja z nikuko drugo skupino, ako bi se pokazalo, da sta idejno na isti liniji. Sodelovala bi bila tudi pri volitvah z bivšo radikalno stranko, toda samo iz taktičnih razlogov ni prišlo do te kombinacije. Sklenjen je bil volivni sporazum z dr. Spaliom, ki je imel takoj po volitvah svobodne roke. Ako se bivši radikali ali (it. Korošec in dr. Spaho idejno najdejo z dr. Mačkom na isti liniji, kolikor gre za reše.vanjc naših vprašanj, bi ne bilo nikake ovire z« skupno delo. List dostavlja, da so prezgodnje vesti o formiranju dveh strankarskih blokov v državi. V ostalem meni, da se je treba odločno lotiti gospodarskih vprašanj, ker jo trebn dati narodu Kruha. — »Politika« poroča iz Zagreba, da želijo v zagrebških opozicijskih krogih, naj bi se ne formirali bloki strank: vsekakor se bo to razčistilo šele po objavi vladne deklaracijo.
Jevtičeva opozicija. Na seji Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev jo po poročilu »Politike« g. Jevtič izjavil, da nima zaupanja v sedanjo vlad o radi nekaterih osebnosti, ki so v njej. V političnih krogih menijo — kakor navaja -Politika« —, da je g. Jevtič pri tem mislil na g. dr. Korošcu in g. dr. Spulia.
Zborovanje katoliških časnikarjev
Kot uvod v evharistična zborovanja se je vršilo zborovanje katoliških časnikarjev danes ob 10 v sejni dvorani KTD. Sestanek je posetilo večje število urednikov našega dnevnega tiska, mesečnikov in revij ter tudi zastopniki hrvatskega katoliškega tiska.
Zborovanju je predsedoval glavni urednik »Slovenca« dr. A h č t n, ki je po otvoritvenem pozdravu poudaril važnost tiska, obenem pa etično odgovornost katoliškega časnikarja. Imenoval je za zapisnikarja urednika T. Debeljaka in dal besedo prvemu referentu, uredniku F. K r e m ž a r j u, ki je govoril o značaju katoliškega dnevnika, o njega napakah in potrebah. Katoliški dnevnik ss mora varovati, da ne zapade v dve nevarnosti, ki mu pre lita, namreč, da postane samo pridižnica ali pa revija. Oba ta dva tipa morata sicer biti v dobrem dnevniku zastopana, ne smeta pa prevladovati na račun pravega dnevničarstva, ki je poročanje o vseh dnevnih dogodkih. Življenje je namreč široko in treba ga je osvetljevati od vseh strani. Registrirati mora čimprej dogodke na vseh področjih. Katoliški dnevnik sc ne sme izogibati »senzacij«, seveda ne moralno manjvrednih, ki temelje na nizkih instinktih. Sicer bodo ljudje segli po novicah v drugih, katolicizmu morda nasprotnih časnikih, kar stvari lahko še bolj škoduje. Nikakor pa ne sme zanemarjata gospodarskega momenta, ki je važen. Po malih oglasih se sodi pomen časnika. H koncu omenja potrebo jugoslovanske katoliške časnikarske agencije in katoliške anonsne pisarne. — Ob tem referatu je dr. Ahčin poudaril, kako večina jugoslovanskega tiska stoji pod vplivom marksizma na eni strani, na drugi pa masonstva, za kar nam bo treba še veliko dela, v prvi vrsti ustanovitev velikega katoliškega dnevnika, ki naj bi izhajal v prestolnici. Toda za to je treba organiziranega kapitala, ki ga zaenkrat še nimamo. — Drugi referent urednik Fr. Terseglav točneje definira senzacijo v smislu aktualnosti ter proglaša za dolžnost katoliškega časnikarja borbo proti vsakršni nemoralni senzaciji. Utemeljuje potrebo posebnega zakona za pobijanje slabega pisanja. Preide na kvaliteto dnevnika, katerega pravilo mora biti, da bodi v vseh rubrikah urejevan strokovno in z isto ljubeznijo, čeprav bo težišče slejkoprej ostalo na uvodniku. Ta mora dajati idejno smer, ker je posebno važno, ko se nahajamo med dvema stenama: med marksizmom na eni strani in nacionalizmom na drugi. Pobijati mora materialistični ateizem v marksizmu ter pretirani paganizem v nacionalizmu, dasi je treba tudi nam poglobljenega socialnega mišljenja
ter večje ljubezni do nacionalnih vrednot. H koncu je omenil razmerje med hrvaškim in slovenskim katoliškim časopisjem, kateremu je želel najtesnejšega sodelovanja. — V debato so jx>segli še F. Kremžar, govoreč o piofrebi sistematske šole za katoliški žur-nalistični naraščaj; dalje delegat iz Šibenika don Ante Radič, ki ie govoril o potrebi sodelovanja vseh katoliških časnikarjev v Jugoslaviji ter v sedanjih razmerah priporočal vsaj kakšne medsebojne sestanke. Drugi delegat g. Jablanovič iz Travnika pa je orisal razmerje med hrvaškimi časnikarji samimi, težave pri izdajanju katoliških dnevnikov in konkuriranje z drugimi. Treba bi bilo, da episkopat še posebej priporoči vernikom katoliško dnevno časopisje.
Po debatah je predsednik dr. Ahčin predlagal odbor treh, ki naj sestavi primerne resolucije in jih pošlje na pristojno mesto. Po sprejetju predloga je predsednik dr. Ahčin zaključil zborovanje.
RESOLUCIJA
Katoliški časnikarji, zbrani ob priliki evhari-stičnega kongresa na sestanku v Ljubljani dne 28. junija, ugotavljajo:
1.	da število, moč in veljava katoliškega tiska v Jugoslaviji ni v sorazmerju s številom in pomenom katoliškega prebivalstva države in se zato obračajo na jugoslovanski episkopat in vso katoliško javnost, naj bi se zastavile vse moralne in gmotne sile za to, da se zgradi in organizira močan katoliški tisk v Jugoslaviji.
2.	Katoliški časnikarji Jugoslavije tolmačijo željo vseh poštenih ljudi v naši državi, ki jim je mar moralnega zdravja ljudstva in blagra države, če po zivajo državno oblast, naj se zakon o tisku izpopolni v tem smislu, da bo v bodoče pod kazenskimi sankcijami nemogoče tako poročanje o dnevnih dogodkih, ki draži nemoralne nagone, izpodkopsje nravstvenost in spravlja v slabo luč nravstvene razmere v državi in narodu.
3.	Katoliški časnikarji Jugoslavije izražajo željo po večjem medsebojnem zbližanju in smotrenem sodelovanju ter naj se v ta namen večkrat na leto zberejo.
Kongresisti!
Tvrdka
Vas opozarja na bogato zalogo svojih izdelkov, posebnost za vroče poletne dni je najhladnejša tkanina rresKo ali buref svila.
Prodajalna: OrfldISCC nasproti drame.
Mariborski teden
Maribor, 28. junija.
Zadruga »Mariborski teden« je sinoči polagala v mestni posvetovalnici račune o svojem delovanju v preteklem letu. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. Lif>old, tajniško poročilo je podal ravnatelj Loos, blagajniško pa Gilly; sprejela se je izprememba pravil ter bo imela odslej zadruga pet nadzornikov namesto dosedanjih treh. V odbor se je izvolil mesto odstopivšega Valjaka kavarnar Josip Šerec, v nadzorstvo pa veletrgovec Pinler, industrijalec Dračar, mestna svetnika Sabothy in Grčar.
Občni zbor zadruge »Mariborski teden« je bil prav za prav zgolj formalnost. Težišče dela za Mariborski teden je tako ozko povezano z mestom, da prav za prav mestna občina odločuje o vseh teh prireditvah. Saj je celo mesto zainteresirano na tem, da bi »Mariborski teden« res vsestransko uspel. Dosedanje prireditve so pokazale, da je »Mariborski teden« posrečena zamisel, ki bo ostala trajna institucija; pokazalo pa se je tudi, da ima zadruga preveč ozko podlago, da niso v njenem vodstvu za-
stopani vsi tisti činitelji, ki s svojim delom v javnosti nedvomno mnogo doprinašajo za razvoj mariborskega mesta ter bi tudi napredku Mariborskega tedna iahko še mnogo koristili. Čudimo se, da se o tem ni vodilo že sedaj na tem občnem zboru več računa.
Letošnji Mariborski teden, za katerega se vršijo sedaj najživahnejše priprave, obeta veliko privlačnih prireditev. Predvsem bodo tu zopet razne razstave, kakor razstava tekstilne industrije, ki bo spričo znanega napredka mariborskih industrijskih podjetij na višini, splošna industrijska razstava, tujskopromet-na, fotoamaterska razstava v zvezi s turizmom, razstava propagandnega malerijala, inozemski paviljon, obrtna razstava, vrtnarska razstava, razstava čistokrvnih psov, mednarodni plesni turnir, razni kon-
fresi itd. Najvažnejša tujskoprometna prireditev pa o gotovo izvedba letošnjega državnega plavalnega prvenstva na Mariborskem otoku, ki ga organizira agilni SSK Maraton. Za to prireditev, ki jo propagira tudi Mariborski teden z lepimi plakati, vlada veliko zanimanje tudi v bližnjem inozemstvu.
Dunajskn vremenska napovedi Novornost neviht že ponoči. Nastopa ncstalnfjSI značaj vremena.
Zagrebška vremenska napoved: Povečini jusno, vroče, ponekod »e bo pooblačilo.
□	Otvoritev mariborskega doma JS v Bakru
bo danes. Iz Maribora je odpotovalo na otvoritev večje število predstavnikov Jadranske straže z županom dr. Lipoldom na čelu. Spored današnjih slavnosti v Bakru je: Ob 7 prihod udeležencev in sprejem na postaji, sprevod v mesto. Ob 10.45 slavnosten sprevod od mestne hiše do doma, ob 11 svečana otvoritev z blagoslovitvijo in govori, nato razgled doma; ob 13 skupen obed, zvečer vrtna prireditev.
{utri v nedeljo izlet na Krk, zvečer povratek v Ba-er in Maribor.
□	Požarna nesreča v Prepolah, o kateri smo poročali včeraj, je uničila šesterim posestnikom skoraj vse imetje. Izbruhnil je požar pri posestniku Ivanu Domincu zaradi slabega dimnika ter mu uničil hišo in gospodarsko poslopje. Ogenj se je od tu razširil radi silne vročine na sosednje poslopje Zun-kovič Barbare, Ules Antona, Kirbiš Ivana, uničil je še svinjske hleve Ivana Peseka in koružnjak Urše Stumberger.
□	Poročila sta se gdčna Mara Plemelj iz znane mariborske rodbine, in g. Tone Mišič, ravnatelj občinskega urada blejske občine. Iskreno čestitamo!
□	Velikodušen dar. Veletrgovec g. Stermecki iz Celja je poklonil mariborski državni trgovski akademiji 3000 Din. Denar se bo razdelil v obliki nagrad za najboljše teme iz narodnega gospodarstva in trgovskih ved med dijake.
□	Nevihta je divjala v gornji Dravski in Mi-slinjski dolini. V Podgorju je padala močna toča na prostoru, dolgem 2 km in 1 km širokem. Popolnoma je uničila na tem prostoru vso letino. Škode je nad 20.000 Din.
□	Vidov dan. Proslava narodnega praznika Vidovega dne se je v Mariboru vršila letos prav posebno veličastno. V mestu že dolgo nismo videli toliko vihrajočih zastav, kakor včeraj. Videlo se je, da Izraža mesto s tem tle samo spoštovanje mrtvim junakom, ki so se borili za osvobojenje domovine, in katerih spomin obhajamo na Vidov dan, temveč tudi veselje, ker jc napočil z nastojooin nove vlade tudi dan nove dobe. V mariborski stolnici se je vršilo slovesno sv. opravilo, ki ga je imel prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič ob asistenci stolne-
f;a kapitlja. Navzoči so bili |iredstavniki vseh kra-evnih oblastev in uradov.
□	Za knezoSkotijskega duhovnega svetovalca je Imenovan kurat mariborske moške kaznilnice g. Pavel Zavadlal. Česlitaino!
□	Na iziei ne pozabi Vieii kruh »TURIST« od FElERTAGA!
Zagonetna smrt
Maribor, 28. junija 1935.
V Selnici ob Dravi sta živela že od leta 103i sem brata Rudolf in Jožef Poljanec. rodom z Ježice pri Ljubljani. Jože Poljanec ima na Ježici družino s 6 otroki ter se je v Selnici preživljal s tesarjenjem pri raznih lesnih trgovcih. Brata sta bila kaj različne narave, saj je bil Rudolf lahkomiseln in je zapravljal, dočim je Jože varčeval ter si tudi napravil nekaj jiremoženja. Danes zjutraj so našli v gozdu na Boču Jožeta mrtvega. Nt desni nogi je imel na stegnu globoko in široko rano, iz katere je izkrvavel. Udarec mu je bil gotovo zadan s sekiro. Brat Rudolf je danes izginil in ga še niso našli.
Celje
0 Odličen gost v Celju. Pri Sv. Jožefu nad Celjem se je za več dni nastanil novoimenovani senjsko-modruški Škof dr. Burič, ki se pripravlja na konsekracijo In intronizacijo dne 14. in 21. julija 1935.
.er Procesija k cvharistifneniu križu pri Sv. Jožefu. Pri Sv. Jožefu bo v nedeljo 30. Junija ob 4 popoldne pridiga in procesija z Najsvetejšim k evharističnemu križu in tam slovesne večernice.
& Končni uspehi na drž. realni gimnaziji i Celju so sledeči: Ob zaključku šolskega leta je bilo na zavodu 583 dijakov ln 280 dijakinj, skupaj 86(1. 7, odličnim uspehom jih jo Izdelalo 120 (13.9%), s prav dobrim 282 (32.5%), z dobrim 247 (28.3%), skupaj je torej dovršilo razred 649 dijakov in dijakinj, ali v % 74.7. Popravne Izpite jih Ima 13!> (16%), razredne izpite po § 52. 3 (0.4%), razred ponavljajo 69 (7.9%) in do šolanja Izgubi pravico 9 dijakov (1%). Uspehi so v primeri s prejšnjimi leti zelo povoljni.
J0" Izkoristite ugodno priliko in kupujte pri K o 1 b e z e n , Celje, kjer so zaradi preselitve trgovine ponovno znižane cene vsemu blagu ,posebno pa svili, nogavicam, kopalnim obl» kam In moškim srajcam.
sorellal! brezplačni vzorci!
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica S
Ljubljana v morju luči
Ljubljana, 28. junija. |
Ko so se okoli 9 zvečer večerne sence zgostile, ! je bila v hipu vsa Ljubljana en sam veličasten kres.
Dolge procesije ljudi so romale po teh svetlobnih rekah. Odkar stoji Ljubljana kot kulturno žarišče Slovenije na teh tleh, še nikoli ni bila deležna takšnega občudovanja množic, še nikoli ni bila njena svatovska obleka tako polna sijaja in razkošja. Skorajda ga ni poslopja, ki se ne bi praznično olepšal za ta večer. Nepregledne vrste ljudi so se ustavljale pred izložbami z evharistič-nimi znaki ter pročelji hiš, s katerih so žareli visoki beli križi, posejani z žarnicami in oviti z venci in girlandami. Pogled nanje je bil tako mogočen in lep, da bi človek stal na mestu ure in ure.
Vse se ti zdi tako čudovito lepo, da bi težko dal enemu ali drugemu poslopju prednost. Pohvaliti je treba vsevprek. Toliko truda in ljubezni je vloženo v sleherni evharistični znak, ki blesti iz trgovskih izložb, ler z oken in pročelij zasebnih hiš, da se kar ne moreš dovolj načuditi zbranem okusu in spretnosti rok, ki so vse to v nekaj dneh uredile. Med onimi javnimi poslopji, ki so jih najlepše in najučinkovitejše okrasili za to slovesno uro, je gotovo vrh nebotičnika, odkoder mogočno žarijo evharistični križi v narodnih barvah na štiri strani sveta. Prav posebno toplo se dojmi gledalca razsvetljava frančiškanske cerkve, katere pročelje je posejano z lesketajočimi se koralami okoli kipa Matere božje. Tudi stolpa sta svečano razsvetljena. Nič manj lep ni pogled na pročelje
Obiskovalcem evharističnega kongresa
nudi pri nakupu vseh vrst oblačil za dame in gospode
W°/0 popusta
priznana domača tvrdka
9ran £ukič, Stritarjeva ulica 9
Prehmurci v Ljubljani
Včeraj in danes prihajajo močne skupine iz raznih delov dežele in države v Ljubljano. Nekatere skupine se postavljajo z ubranim petjem. Posebno pozornost pa je vzbudila večstota skupina vrlih sinov in hčera Slovenske Krajine, ki je dane« s popoldanskim vlakom dospela v Ljubljano. V organiziranem sprevodu so šli s kolodvora skozi mesto, na čelu pa jim je stopal sivolasi njihov voditelj župnik g. Klekl. Prekmurci imajo s seboj tudi svojo godbo. Te najbolj vzhodne člane slovenskega naroda prisrčno pozdravljamo v srcu Slovenije!
0 Spominu kosovskih junakov. V stolnici je ■bila danes dopoldne žalna slovesnost v spomin junakov, padlih v zgodovinski bitki na Kos ovc m polju. Cerkvene slovesnosti so se udeležili zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti in mnogo organizacij. Miserere in Libero je opravil škof'dr. Rožman.
OMa m §oSss£€ po Din F—
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5
Nagraditev najoridnejših učencev na ljubljanskih šolah
Na Vidov dan so se razdelila šolska spričevala. Ob tej priliki so doživeli učenci vseh ljubljanskih šol nepričakovano iznenadenje. Mestna hranilnica ljubljanska ie namreč izročila šolskim vodstvom za vsakega najboljšega učenca, oziroma učenko v razredu okusno opremljeno hranilno knjižico z vlogo 50 Dw, ki se naslovljencu izplača ob njegovi polnoletnosti.
Knjižice so razdelili odlikovancem ravnatelji in razredniki z nagovorom, v katerem so poudarjali, da Mestna hranilnica ljubljanska s to knjižico in vlogo nagraja pridnost in marljivost učencev ter jih po-sebe opozarja na važnost varčevanja. Delo in varčnost sta temelj blagostanja posameznika, sta pa tucii temaij gospodarskega razvoja, napredka in svobode naroda. Zato je potrebno, da sc že mladina navaja k pridnemu delu in smotrenemu varčevanju.
Kako se more z majhnimi, pa vztrajnimi prihranki nabrati v teku let velika vsota, kaže razpredelnica na predzadnji strani knjižice.
Vloga, ki jo- je podarila Mestna hranilnica ljubljanska, naj tvori začetek varčevanja. Obdarienci naj si po svojih močeh prizadevajo, da bo ta vloga z novimi določbami rasla, da bodo nekoč, ko bedo nastopili resno pot življenja, imeli že svojo lastno cena no pomoč.
Zlata knjižica naj jim bo trajen spomin na njihovo šolsko dobo, priznanje njihove pridnosti, obenem pa naj jim vedno pripominja, da šele prihranki tisočev in desettisočsv drobnih in velikih vlagateljev omogočajo, da se dobijo denarna sredstva, ki' služijo kot posojila za izvedbo gospodarskih načrtov v prid posameznikom in v prid sploš-nosti. Zbiranje narodnih prihrankov je dolžnost vsakega državljana, kajti le z njihovo pomočjo se bo Jugoslavija tudi gospodarsko osamosvojila.
Somcne opeklin«- nagaj:
neje KAftfllLA krema in olje. Za solnčeije neprekosljivo.
IZMEDJU EVROPE I DALEKOG ISTOKA
Evropa, vrelo bezbro.jnih otkriča i pronalazaka koji su omogočili 8t varan je naše današnje napredne civilizacije, prisvajala je uvijek sebi vodstvo na polju tjelesne higijene. Medjutim opažamo baš u Evropi katastrofalno nestajanje kose i slab rast kose, dočim je na dalekom Istoku u zemlji hi-ljadu tajni i prastare tradicije njega kose pravi kult. Perčin kiueza je formalno simbol dalckog Istoka. Ova silna razlika pobudiln jc interes za temeljito i znanstveno proučavanje uzrokn opada-nja kose, te se je nakon mukotrpnog rada i po-kazao pravi put. U prvom redu radito so na tome da se pronadju i uklone Štetni običaji u dosada-njoj metodi njege kose, a u drugom rodu rndilo se na tome da se pronadju takve supstance ko,je če potstreči korijenjo kose na neprekidan i jak porast iste. Put, koji se je trnžio i koji se je konačno pronašno, vodio je do stvaranja paste za kosu SOBELA, koja je postigla ono šlo se od nje očekivalo. Koža na glavi prima sa lakočom oživ-ljavajuče ekstraktne supstance, koje su sadržane u bogato.) Sorela pjoni i te supstance prodiru do koriienia kose i djeluju tako na jnčanje i razvitak iste. Dakle vidimo da je praksa potvrdila ono za čim je teorija težila. I tako je pogled na daleki Istok obogatio Evropu jednim korisnim pronaia-skotn. Prof. kem. dr. J. CarnioL
uriuUnske cerkve, stolnice in drugih božjih hramov. Evharističen križ žari tudi s stolpa ljubljanskega Gradu in je viden daleč naokoli. Vseh ev-harističnih križev ne bi mogli našteti, toliko jih je povsod, ne le v osrčju Ljubljane.
Dolgo vrsto izložb, ki so zlasti lepo okrašene z evharističnimi znaki, smo našteli že včeraj. Danes naj omenimo še nekatere. Če te vodi pot od Krisperja po Mestnem trgu proti Staremu trgu, imaš dovolj prilike, da se prepričaš o izrednem umetniškem okusu, s katerim so tamkajšnji trgovci okrasili svoje izložbe. Tako zaslužijo posebno pozornost izložbe trgovin Souvan, Samec, Šinkovec in druge. Nadvse posrečeno in originalno je evharističnemu Kralju na čast okrasila svojo izložbo tudi tvrdka Kollmann. Pozabiti ne smemo dalje tvrdke Čuden, tvrdke Magdič, Košakove slad-ščičarne, tvrdke Vidic in trgovine Sedej & Strnad, jired katero se od jutra do večera zbira gosta gruča občudovalcev. Vzajemna posojilnica na Miklošičevi cesti je gosto ovita s prekrasnimi venci, girlandami in zastavami. Jugoslovanska knjigarna pred stolnico |>a je vse svoje izložbe posvetila presv. Evharistiji s primernimi knjigami, slikami in evharističnimi znaki. Prav tako kakor glavne ulice so okrašene izložbe v stranskih ulicah. Marsikatera izložba se ne ponaša z razkošjem in sijajem, pa je vprav zato tolikanj več, toplote in ljubezni vloženo v delo za povzdigo evharističnih dni.
Razsvetljava Ljubljane je trajala od devetih do desetih zvečer, z nekaterih poslopij pa so žareli evharistični križi v tisoč in tisoč žarnicah pozno v noč. Promet po ulicah je bil tako živahen, kakor je v teh poznih urah v Ljubljani le redkokdaj. Težko so se nekateri gledalci ločili od čudovito lepe slike, ki jo jim je nocoj nudila prestolnica Slovenije, naša bela Ljuhljana. Že ta dan je gostoljubno sprejela toliko gostov, da si ob vsakem koraku trčil ob gručo ljudi, ki po vsem videzu niso domačini, pa so ti vendar ljubi znanci na prvi pogled. Vsi so prigli manifestirat svojo zvestobo Kristusu Kralju, ki ne pozna razlike med posamezniki in celimi narodi, zato si pač ne moremo biti drugega med seboj kakor bratje in sestre.
Zakaj ljubljanski radio molči?
Prejeli smo: V »Slovencu« z dne 27. junija t. 1. sem zasledila pod naslovom »Zakaj ljubljanski radio molči« vprašanje, »zakaj je ljubljanska radio postaja odmerila tako malo časa poročilom o odmevih domačega in inozemskega tiska o novi vladi?« Z ozirom na to notico kot odgovor na omenjeno vprašanje, si Vam dovoljujem sporočiti naslednje:
25. junija t. 1. sem sprejela od »Agencije Ava-le« ob pol 10 zvečer cel kup poročil, ki sem jih začela takoj pripravljati za oddajo. Medtem smo oddajali prenos iz Celja, ki se je zavlekel za dobre četrt ure, tako, da sem bila primorana poročila skrčiti tembolj, ker imam za oddajanje poročil točno odmerjen čas. A vkljub najskrbnejšemu izbiranju sem poročila oddajala na svojo roko 6 minut dalj, kakor je to dopustno.
Pri izbiranju poročil za oddajo sem polagala važnost na poročila o novi vladi in sem tudi toliko o njej poročala, kolikor mi je dopuščal čas, A ostalih, tudi aktualnih poročil pa nikakor nisem mogla povsem zavreči. Glede poročil o novi vladi sem bila prepričana, kaikor je bilo slišati med prebivalci, da so Slovenci v navdušenju za sestavo dr. Stojadinovičeve vlade tako dobro poučeni o poliitčnih dc-godkih pri nas in o odmevu o njih v inozemstvu, da bi bilo po mojem mnenju vsako oddajanje, če bi mi sploh čas dopuščal, le neko ponavljanje vesti, ki so že krožile med našimi naročniki. — S spoštovanjem Eppich Natalija, napovedovalka ljubljanske radijske postaje.
Vrečastih duhovščini nudimo 10%
pri nakupu Iciasnih marengo in lister površnikov ter trenckotov in hubertus plaščev
tfvatl Slikic, Stritarjeva ulica 9
© Fotografične posnetke z evharističnih slovesnosti dobite v atel jeju Grabjec - Mavec, nasproti Uniona.
Kršč. žensko društvo poziva članice, da se udeleže nedeljske procesije. Zbirališče v Frančiškanski ulici pri Unionu ob pol 3 pop.
0 t Ciril Kranje. Včeraj je umrl v Trnovem splošno znani vojni invalid Ciril Kranje, mornariški topu. narednik v p. Pokojnik je bil eden redkih mornarjev, ki so se rešili z vojne j ladje > Viribus Unitisc. ki je zadela v svetovni vojni na mino in se potopila. Več ur je moral neprestano plavati, da je dosegel obrežje. Prestani smrtni strah in obupna borba z valovi jc napravila iz krepkega moža strtega človeka, popolnega invalida. Navili vsega mit je magistrat |>rod par dnevi odpovedal še stanovanje i in prostor, kjer ,je imel svojo trafiko, radi re- J guliranja Ljubljanice. Že tako je leta in lota i čakal na invalidnino, zdaj so se pridružile šc i te nove skrbi — in umrl je zadet od kapi. stur šele 4.1 let. Zapušča /eno in lucrko, s katerima sočuvstvujejo vsi, ki so dobro družinico jh>-znali. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Svojemu dušnemu pastirju
ostanejo vedno hvaležni farani, za katere skrbi ne samo duševno, temveč tudi telesno. Tak zdravnik je bil župnik S .•bastian Kneipp.
V bogati zakladnici prirode je našel marsikaj, kar človeka zdravi, kadar je bolan, in kar mu tudi pomaga, da si varuje zdravje.
On je tudi odkril blagodejne moči, skrite v našem domačem ječmenu.
Toda šele, ko so po posebnem postopku napravili vse vrline ječmena koristne človeku, šele potem jie dovolil, da se ta posebna žitna kava imenuje:
Kath relner- K neippo va s/adna kava. Dobra in cenena kavna pijača, s pomočjo katere si varujemo zdravje l
DOBIVA SE SEDAJ
V TAKIH PAKETIH IZ K A R TONA
Koncert
Cirilo-Metodovega zbora na Bledu
Po dveh koncertih v Ljubljani pride slavni Ci-rilo-Metodov kor tudi na Bled, kjer priredi v torek, 2. julija ob devetih zvečer v zupnj cerkvi koncert. Obsegal bo trinajst spevov raznih hrvatskih, bolgarskih in ruskih skladateljev, kakor so Mokra-ltjac, Hristič, Hristov, Cesnokov, Nikoljski itd. Prekrasna blejska cerkev je tudi silno akustična, zlasti, ker bo zbor pel pred velikim ollarjctn. Zato lx>do vsi spevi, ki jih zbor v svojem čudovito lepem podajanju še bolj živi kot poje, prav posebno prišli do veljave. Tisti, ki ne bodo utegnili v Ljubljani udeležiti se teh koncertov, naj pridejo za ta dan na Bled na oddih in bedo imeli obenem lejx> priliko umetniškega užitka. Vstopnina je znižana — po b do 20 Din.
Kamila krema "SU0^;
vnetij i. t. d. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, drogerijah, parfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano „Venus" pred pošto.
Koledar
Sobota, 29. junija: Peter in Pavel, apostola.
Osebne vesli
Belgrad, 38. junija, m. Z dekretom pravosodnega ministra je postavljen za pristava pri okrož. sodišču v Ljubljani Gubenšek Franc, bivši sodni pristav v Kočevju.
—	Diplomirana je bila 22. t. m. na gospodar-sko-socialno znanstveni fakulteti Goethejeve univerze v Frankfurtu a. Main gdč. Lidija Tatjana Hrovat iz Ljubljane.
—	Diplomiran je bil na češki visoki tehniški šoli v Brnu za strojnega inženerja Prek Janko z Vrhnike. Iskreno čestitamo!
Ure, zlatnina, optični predmeti
J. ValLIiAM
urar
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36
0 Lichtcnthurnov zavod. Vpisovanje otrok v nižijo in višjo narodno šolo je t., 2. in 3. julija, vsa-kikrat od 8—12 in sicer prvi dan po možnosti za novinke; druga dva dneva pa za ostale učenke. Zdravniški pregled novink bo 3. julija 1935 na mestnem fizikatu od 8—12.
© Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Obiščite vsi!
0 Posetnikom evharističnega kongresa v Ljubljani se posebno ]>riporoča gostilna v Rokodelskem domu, Kcmenskega ulica 12. Jedi in pijačo bo prodajala tudi na paviljonu ob Stadionu vse dni Kongresa.
© Za časa evharističnega kongresa smo znižali cene oblekam, perilu itd. 10—20%. Presker, Sv. Petra cesta 14.
— Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20% popusta. Salo- Anita, Ljubljana, Krekov trg 10.
Dr. HrS&oJ France
v Sevnici ne edinira
Ostale vesti
—	Završni izpit na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se je vršil pod predsedstvom direktorja gosp. Jos. Gogala. K izpitu je bilo pripušče-nih 59 kandidatov in kandidatinj. Zdelali so s prav dobrim uspehom: Podboršek Viljem, Čaks Kristina, Dintinjana Sonja, Mihelčič Frančiška, Perme Hc-dvika, Potočnik Marija, Štrukelj Marija, Z dobrim ozir. zadostnim uspehom: Cetinski Matija, Debe-vec Alojzij, Klun Ciril, Kurnik Viktor, Marguč Silvester, Šušteršič Jože, Weber Miro, Cimolini Majda, Dodič Angela, Perhavec Ana, Potočnik Bcrta, Rijavec Marija, Smrkolj Ivana, Cesar Milena, Cvali-te Vida, Drolc Vera, Jeglič Alojzija, Jereb Tilka, Kante Andreja, Likar Vilma, Lovrenčič Marija, Lu-žar Rozalija, Misson Melanija, Kranje Marija, Smo-linsky Marija, Umn;k Marija, Cimerman Franc, Jurčič Bojan, Pcgačar Franc, Rugelj Maks, Žulo-vec Franc, Brecelj Cita, Merhar Romana, Bricelj Ana, Budnar Marija, Dobravec Stana, Goronc Silva, Groboljšck Marija, Mchle Angela, Oblak Ana, Peterlin Mira, Simončič Antonija, Smerkolj Stanislava, Zagorec Jožica. Šest kandidatov in dve kan-didatinji sta bili odklonjeni za tri mesece.
—	Agitacija zn zimo.......Lutz
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
—	Naši strelci bodo tekmovali v Bolgariji, Bolgarsko lovsko društvo priredi od 30. junija do 2. julija v Ruse (Ruščuk) balkansko strelsko tekmo, za katero vlada tudi v Jugoslaviji veliko zanimanje. Udeležili se jo bodo tudi številni
lovci in strelci in je bilo tudi že določeno naše zastopstvo za to tekmo. Iz Maribora je prijavljenih 5 strelcev, iz Ljubljane pa pojde petčlansko zastopstvo Slovenskega lovskega društva. Tekmovanje bo v treh skupinah: malokaliber-ski, na lončene golobe in na žive golobe.
—	Lepota in toplina......Lutz
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
—	»Naš kruh«. Evharistična izpoved inteligence, izdal evharistični krožok akademikov, 126 str, V knjigi so zbrani referati evharističnega tečaja, ki so ga priredili akademiki od 23. do 25. marca letos na univerzi in v hotelu Union. Lepo je označii osnovno misel referatov prevzv. gosp. škof dr. Gre-gorij Rožman v uvodni besedi: »Kdor živi iz Evharistije, jc zmožen najtežjih del.« Saj je hotel teča; v raznih referatih osvetlili odnos Evharistije do problematike našega časa. Evharistija, najmočnejša sila samovzgojc, neizčrpen vir za rast možate, krepostne akademske mladine, središče vse litur-gije, vir blagoslova za družino in človeško družbo ... so nekatere misli bogate vsebine. Veroučitelji, vzgojitelji, sociologi, družinski očetje in matere, vsa mladina bo s pridom čitala to knjigo. Vnanja oblika je izredna, priprosta in plemenita. Cena 10 Din. Knjiga se dobi v misijonski pisarni (Semcniška ulica 2), v Akademski zvezi in po knjigarnah.
— Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.4S5 od 25. maja 1935.
—	Tujski promet v Logarjevi dolini. Tc dni se
je vršila v Logarjevi dolini plenarna seja Tujsko-prometne zveze. Pečala se je z vsemi problemi, kako v tujsko-prometnem oziru dvigniti lepo Logarjevo dolino, o elektrifikaciji in zgradbi prepo trebnega poletnega kopališča. Seja se je vršila pod predsedstvom podpredsednika direktorja Šu-bica iz Celja. Seji sta prisostvovala tudi zastopnik SPD Celje dr. Gorišek Milko in častni predsednik SPD sodni svetnik Franjo Tilcr.
—	Štedljivost v zimi........Lutz
—	Tovarna LUTZ- peči, Ljubljana - Šiška.
—	Huda nesreča voznika. V Borovcu pri Kočevski Reki je včeraj vozil kmetski hlapec Josip Antonič deske. Na klancu navzdol mu je odpovedala zavora, nakar je skočil z voza, pri tem pa so sc mu zapele hlače za ročico, tako, da jc padel pod voz. Kodo voza mu je zmečkalo desno nogo.
—	Gradim atedim kupim.......Lutz
—	Tovarna LUTZ- peči, Ljubljana - Šiška.
Blalnf) kopališče
Boleče nevralgije ublažu-jejo topli obkladki že jio nekoliko kopeljih. Novi • pavšalni cenik : t Pist.van informator. Zagreb. S!rossniayorjev trg 1/IL
—	Volitve za jesen........Lutz
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - Šiška
—	Nujnega popravila potrebno korito. Na novi cesti Lesično-—Sv. Jurij ob juž. žel. jc en sam studenec s pitno vodo za živino. Nahaja sc v Čretu v bližini 3 kilometra. Korito in žleb sta že več let skrajno zaneniariena. Nujno potrebno je, da se studenec uredi in napravi nov žleb in novo korito ki bo primerno veliko in ki ga naj cestar vzdržuje v snagi.
—	Dobrota v zimi .	... Lutz.
—	Tovarn« LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
—	Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20% pojJitsla. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10.
—	Nova založba v Ljubljani, Kongresni trg 19 Knjigarna za vse domače in tuje slovstvo, trgovina s pisarniškimi, šolskimi in tehniškimi jx>trebščinami se ob kongresnih dneh prijx>roča zlasti pri nakupu priložnostnih spontinčkov, razglednic, devoci-onalij, slik itd.
—	Dober zimski proračun . . . Lutz.
—	Tovarna LUTZ - peči, Ljubljana - šiška.
Cenik
»Šport in leto« pošljemo gratis
Razstava
saforov m halah • Čolnov
na dvorišču šelenburgove ulice štev. 6
B Ifolb d PredaliC, liubliana
Slike h trpljenja v Mehiki ffSttt lltO?, M jokuŠf
ker si branit našega Gospoda?'*
Ločitve zakonov v številkah
Prav tako je sedaj vreme, kakor veli stari slovenski kmečki rek za te-le dni okrog kresa: Zori ali pa zgori!« — Žita lepo zore, travo pu kar gore. Tn v mestih je ta kresna vročina še mnogo bolj izdatna ko zunaj po vaseh in poljih. — Tako ,ie sedaj po vsej Evropi. To hudo žgočo pripeko močno občuti tudi ta-le beli medved, ki prebiva v živalskem vrtu v Berlinu. Žival je vajena ledu in snega — sedaj pa sc v senci stiska na hladne skale, da
se vsaj nekoliko ohladi.
ZA POPOTOVANJK
vidiš nn sliki tlvo obleki. Na levi je športna obleka iz belega platna ali blaga panama, urezu nn scela, spredaj guba. Obleka .ie Iako zvana mornariška, z žepki na bluzi iu krilu. — Na desni pa je športna obleka iz volnenega krepa ali svilenega platna. Bluza, ki se, spre daj zapenja in sega čez pas. ima rokave ran-glnn in ozke našitke. Krilo jo ravno, ki ima •predaj in zadaj do kolen segajočo, notranjo erubo.
O ločitvah zakonov srno že pisali. To pot | še nekaj številk iz tega žalostnega in sramotnega poglavja človeštva, ki jih objavlja neki nemški list: Ločitve zakonov še zmeraj naraščajo (v Nemčiji zdi sc, da tudi pri lias).
Lela 1933 je bilo ondi ločenih 42.483 zakonov, kar .ie 2514 ločitev več ko leta 1H3I in 283 več ko leta I9v52. Tako pride v Nemčiji na 100.000 prebivalcev 65 ločitev zakonov. Zaradi nezvestobe je bilo ločenih polovico teli zakonov; zaradi pijančevanja, oziroma blaznosti enega izmed zakoncev je bilo ločenih lela 1913 :!7.'l zakonov, a leta 1933 radi istega vzroka kar 70ti zakonov.
Večinoma so ločitve ondi, kjer sla zakonca malo časa (komaj leto ali dve loti) poročena in kjer ui nič otrok ali le po dvoje.'Iroje mladoletnih. V Nemčiji .ie polovica ločenih zakonov brez otrok saj so otroci vendarle vez, ki druži moža in ženo. Največ ločitev zakonov je pač v velikih mestih. Tu nosi zastavo mesto Hamburg. Od vsakih 1000 zakonov je 81 ločenih! Hamburgu sledi Berlin (na 1000 — 77) in Bremen in Liibeck.
Na Francoskem pride nu 100.000 prebivalcev 21.1100 ločenih zakonov: na Angleškem 4042, na Japonskem 50.000 in v Ameriki 161.000!
Tudi pri nas. Slovencih, dasi smo lak majhen narod, se ločitve zakonov strahotno množijo. Zadosti .jo, če stopiš k odvetnikom ali ua sodišče — ua vidiš večina tožba — radi
.... .... . , • > !._,,„ „i...,„:i ;,.	i ,. Hcrli<i d» so 7 iuliin nnsttusi
španski boksar raoiino vuruni ml <ic«ne nt....... .1 >.. .....j.....•
z Nemcem Maksom Suhinelmffnm.
ločitve zakonov. Zakaj? Za prazen nič, zaradi lagodnosti, zaradi mode in ker tisti mož po naših gostilniških družbah (ali v klubih) največ velja, ki »si lipa zapustiti babo in jo tožiti«. Resnično, tako govori naše izobražen-stvo. Nekdo .je še dodal (gospod!), da jc pač višek človeka, če kdo zapusti ženo in otroke! Pri takih na glavo postavljenih pojmih je šc čudno, da imamo sploh šc kaj družin!
»Suha zemlja! Rešena sva!«
Evropsko časopisje še vedno čudno molči k vsem dogodkom v Mehiki. Le malo novic prihaja iz te nesrečne dežele, pa te pričajo o strašnem sovraštvu vladnih privržencev do katoličanov ter o silnem junaštvu katoliškemu ljudstva.
Mehiška vlada je priredila proliklcrikal-ni shod,- ki naj hi dokazal opravičenost nove .socialne« vzgoje in ki so se ga morali udeležili vsi državni uradniki. Svetovno časopisje jo tedaj poročalo, da sc ji; lega shoda udeležilo 100.000 ljudi. Toda opozicijski mehiški lisi KI honihre lihre je poročal, da jili jc v resnici bilo le 10.0011. Ta lisi ludi navaja, da so sc tega shoda udeležili Ic 4 zdravniki državnih bolnišnic, čeprav je vseh teh zdravnikov 90. Izmeri ;>l špecijalistov je prišel na shod le eden! Vse pu, ki niso prišli na shod, je vlada za šest let odstranila iz državno službe. In še ti, ki so bili, niso samo ploskali, ampak so nekatere govornike Iako prekinjali, da so morali umolkniti. Obmetavali so jih celo z gnilimi pomarančami. Nazadnje je morala nastopiti policija!
Ob tej priliki se je to-le zgodilo: Mati jo poslala svojega napol odraslega sina v trgovino po kruha. Mladenič se je peljal v tramvaju, ko jc privrel mimo sprevod katoliških demonstrantov, ki so protestirali proti zborovanju. Mladi Carlos je slišal ljudi peli in klicali. Stopil jc iz tramvaja in šel z demonstranti. Na cestnem križišču gu je zadel policajev udarec. Policaj mu jc z vso silo vrgel v obraz bombo za solzenje. Fant sc je nezavesten zgrudil, vkljul) temu ga je policaj udaril z gorjačo po obrazu.
Učinek solzavih bomb jc znan. Eksplozija onesvestil č'oveka, ga rani in po obrazu opeče. Včasih človek celo oslepi. Tako ranjeno katoličane v bolnišnici nalašč zanemarjajo, da potem zaradi zanemarjenih ran nniro. To poročilo o usodi mladega Carlosa je poslala gospodinja tiste hiše. kjer je Carlos služil. Dodala je šc:
Ko so Carlosovi materi prinesli krvavega sina. je zaklicala: »Moj sin Carlos! Ali zato jokaš, ker si branil našega Gospoda! Ce ti podeli zdravje, ali mu boš sledil kol pogumen katoličan?« Če slišimo tako govoriti preprosto delavsko mater, ki ne zna nc pisati ne brati, se lahko radnjeino, da jc v Mehiki še kaj tako junaških duš, ki vedo, da je veselje za Kristusa trpeti.
Vlada hoče sestavili »odbor za narodno blagostanje«, ki bo njegova edina naloga, da očisti deželo vseli klerikalnih elementov. V ta namen je organizirano ovaduštvo. Ker pu ovaduštvo samo ne bo zmoglo vsega dela, so napravili vprašalne pole, katere morajo izpolniti vsi državni uslužbenci. Kdor sploh ne bo odgovoril na vprašalno polo ali pa, kdor ne bo odgovoril tako, ka'«or je vladi všeč. bo odpuščen iz državne službe in bo zapisan na črni listi.
Na.i navedemo izvleček iz vprašalne pole št. 4. katera je bila razposlana vsem uradnim šefom, vsem upravnim uradnikom, vsem vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem, vsem ndvokatoin, inženjerjem in zdravnikom. Vsi so bili »naprošeni«, naj na vsako ločko posebej razločno odgovore:
III. Področje vaše službe. Kje ste hodili v šolo? (Če .ie kdo hodil v katoliško šolo, lahko kar leti na cesto.)
| IV. I. Katere vere ste? 2. Ali ste pred j svojim 20. letom soglašali z dogmami in sle i praktično živeli po veri? I!. Kako sedaj prak-I lično uveljavljate svojo vero? 4. Ali sto v poznejšem življenju uvideli brezpomembno«t spovedi in verskega u dejstvo vanja? 5. Kakemu društvu pripadale? Koliko vaših otrok hodi v šolo? Imenujte otroka po imenu, v katero šolo hodi! 7. Ali jc med vašimi sorodniki kak duhovnik?
V. I. Ali v vsem soglašate z načeli in prizadevanji revolucije? ... 4. Ali se vam zdi primerno ali celo potrebno, da ljudstvo osvobodimo verskega fanatizma, kakor hoče vlada? Ttd.
To jc ultimat, ki naj nanj odgovore Mc-liičani!
V državi Tabasco je meseca novembra 1034 bila poljedelska razstava, ki ,je imela le ta namen, katoliško vero sramotiti. Posamezni deli razstave so imeli take-lc napise: »Kapelica«, »Cerkev«, »Belikvijar«. Oslica št. 82 je nosila na vratu napis: »Devica iz Gvadelu-pa, hči papeževega osla.« Kajpada jo moral tak napis vsakega katoličana strašno raz j a-
Moda
riti, ker jo Marija v Gvadelupu zaščitnica Mehike. Odvetnik Miguel Palomar je poslal listom protestno pismo proti taki žalitvi Device Marije. To pismo pa je priobčil le en list. Odvetnik tako-le piše:
»Kot rnož, ki spoštuje žensko vsakega sloja, kot gentlemen, ki časti gospo, kot .sin, ki ljubi svojo mater, kot Mehičan, ki mu .ie sveto vse, kar je v ideji domovine najsvetejše, kot katoličan, ki sveto Mater božjo nad vse časti, spoštuje in ljubi ter jo še prav posebno časti kot božjo Mater, ves ogorčen protestiram proti tej strašni žalitvi, ki je bila pri-zadejana tej najbolj vzvišeni vseh žensk, ženski brez primera, Materi nas vseh, ki moramo živeti to trpljenja polno življenje. Protestiram proti žaljenju Nje, ki je ustanovila našo domovino in ki je znamenje največjega in najbolj vzvišenega, kar ima mehiški narod, in katero vse krščanstvo neprestano slavi kot najpopolnejšo vseh bitij pod zemljo, na zemlji in nad zemljo.«
To so na eni strani peklensko grde, na drugi pa čudovito lepe slike iz trpljenja Cerkve v Mehiki.
V potapljaški opremi v stratosfero pojde le talec dr. Kosenlliielrl. ki je v Parizu pokazal svojo opremo. Letel ne bo v zaprti gondoli, ampak kar v odprti. Zato pa bo nosil potapljaško obleko, katero lio znotraj ogrevala elektrika, da rnož nc bo zmrznil.
,,Krompirjeva
bratovščina"
Nov otroški „red" na Poljskem za vzgojo h hrščanski ljubezni
V mnogih krajih na Poljskem je veliko pomanjkanje, zlasti pa vlada velika beda v vzhodnih krajih poljske države. Duhovniki v najbolj siromašnih krajih so sedaj pokre-nili novo akcijo in jo takoj začeli izvrševati, da bi vsaj najbolj lačne svoje faranc rešili lakote.
Mladi kaplani so po vseh farali začeli ustanavljati tako zvanc »krompirjevo bratovščine«. Člani tega novega »reda« so otroci in mlajši dečki tor deklice. Vsak izmed njih ima nalogo, da vsak dan obišče 15 hiš in pred vsako hišo poprosi za en krompir. Mlada bra-
tovščina potem tako nabrani krompir znese v zakristijo župne cerkve, kjer ga izroči duhovnemu voditelju. Ta ima seznam najbolj stradajočih družin v svoji fari ter tako od otrok nabrani krompir vsak dan sproti razdeli med najpotrebnejše.
Ta otroški »red« ima pri svojem zbiranju za siromake že veliko uspehov in ljudje imajo mlade »redovnike« tako radi, da jim vsakokrat prav radi dajo za reveže. Ta način sodelovanja otrok pri karitati vnem delu" je odlično sredstvo za vzgojo mladine k ljubezni do bližnjega.
Velika vročina 00 vsi Evropi
Kralj jezdi po zraku. V Berlinu so te dni tako-le prenesli kip pruskega kralja Friderika Viljema III. 150 stotov težki kip so tako prenesli Sli metrov daleč.
Kitajski letalci pri sv. očeta
Sv. oče je te dni v posebni avdienci sprejel 18 mladih kitajskih letalcev ki so eno leto obiskovali italijansko letalsko š >lo. V posebni spomenici so mladi Kitajci papežu izrekli zalivalo za vso naklonjenost, katero je poglavar katoliške cerkve vedno izkazoval kitajski domovini in jo tudi izpričal s tem, da je več rojenih Kitajcev po vetil za katoliške škofe. Papež je mladim kitajskim letalcem podaril za spomin na to avdienco srebrne, spominske kovance.
Svetovno ohhajjšio otrok
Dne 8. avgusta 1935 bo minilo 25 let, odkar jc sv. oče Pi.i X. izdal odlok, naj se v bodoče majhni otroci že zgodaj pripuste k prvemu sv. obhajilu. Da sc ta obletnica čim bolj slovesno proslavi, bo na Marijin praznik, 15. avgusta mladina vsega sveta prejela sv. obhajilo.
SUv. 146.
Razstava cerkvene umetnosti otvorjena
Ljubljana, 28. junija.
Za evharistični kongres je bila pod umetniškim vodstvom stolnega dekana g. dr. Kimovca in msgr. Steske pripravljena v uršulinskem samostanu krasna razstava cerkvene umetnosti, ki je bila danes dopoldne na svečan način otvorjena. Posebno pa so počastili otvoritev razstave zastopniki jugoslovanskega episkopata. Otvoritve bi se sicer udeležili vsi jugoslovanski nadškofje in Škofje, ki so sedaj v Ljubljani, toda ob istem času so imeli škofje posebno sejo, tako da so se mogli otvoritve udeležiti le nekateri zastopniki. Tako so si že v teku dneva ogledali razstavo ter se udeležili otvoritve naš častitljivi nadškof dr. A. B. Jeglič, belgrajski nadškof dr. Rodič, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožnian. djakovski škof dr. Akša-movič, generalni vikar senjske škofije Ivan Vidas, od drugih cerkvenih dostojanstvenikov pa kanonik msgr. Josip Sokol iz Djakova, kanonik Stroj iz Ljubljane, msgr. Steska ter nekateri drugi, še pred otvoritvijo je nadškofu dr. Jegliču in škofu dr. Rožmanu razkazal msgr. Steska razstavo. Otvoritve se je udeležil tudi univ. prof. arh. Ivan Vurnik z gospo soprogo Heleno Vurnikovo.
Pred visokimi cerkvenimi dostojanstveniki in drugim odličnim občinstvom je imel stolni dekan dr. Kimovec lep govor, v katerem je naglašal med drugim:
Na pobudo prevzvišenega nadpastirja je slovenska upodabljajoča umetnost zbrala za to razstavo nekaj dosegljivih proizvodov. Ta umetnost se trudi, da tudi ona po svoje poveliča Kristusa v največji skrivnosti. Namen te razstave je pokazati v prvi vrsti strogo bogoslužuo ter manj splošno versko umetnosti. Marsikatera panoga je bolj šibko zastopana, n. pr. arhitektura, ki je rodila veličastna dela.
Za cerkveno umetnost 91110 vedno veliko delali in žrtvovali, toda po vojni se je osamosvojila tudi naša umetnost, zavrgla dane vzorce in šablone ter ustvarila mnogo izvirnega in samobitnega.
Upamo, da bo razstava dokazala, da je bila Cerkev v vseh časih in celo v sedanji krizi glavna vzgojiteljica naroda ter tudi v umetnosti.
Govornik je dalje poudarjal, da že 200 let Izza slovite »Academiae operosorum« ni bilo umetnostno tako razgibane dobe, kakor je današnja. Posamezne pa tudi male župnije, zasebniki in končno narod v celoti (kar dokazuje razstavljeni Jegličev ornat) se trudijo za popolno cerkveno
umetnost. Ta razstava dokazuje, da je Cerkev večna naročnica in podpornica umetnosti.
Govornik je zaključil svoja izvajanja z besedami: Naj torej to zrno, ki ga je naša umetnost vselej vsadila v zemljo, bogato klasje požene, da bo Kristus v naSi veliki Skrivnosti — pač nikoli dostojno — pa vendar, kar premoremo, čim do-stojneje slavljen.«
Nato je dr. Kimovec prosil škofa dr. Rožmana, naj razstavo otvori. Škof dr. Rožman je proglasil nato razstavo za odprto, nato pa so el zastopniki ogledali razstavo.
Razstava je v treh velikih sobah uržulinskega samostana in na hodniku. Razstavljeni so kipi, druge plastike, slike, cerkvene posode, cerkvena oblačila, načrti, paramenti, sploh vsi predmeti, ki spadajo v bogoslužje ali za okrasitev cerkva. Med številnimi umetniki, ki razstavljajo, moramo zaenkrat navesti: tri brate Pengove, to je arhitekta, kiparja in slikarja, Miho Maleša, brata Franceta in Toneta Kralja, arhitekte Plečnika, Vurnika, Mesarja, Tomažiča, ing. Kregarja, slikarico Heleno Vurnikovo, kiparja Goršeta, Riharda Jakopiča in Sternena, kiparja Lobodo, rezbarja Sojča. Pozornost vzbujajo dela pok. Gašperja Porente. Steklar Klein razstavlja lepe steklene izdelke. Mojster Vurnik razstavlja med drugimi tudi načrte za obnovo šentpeterske cerkve in za zgradbo cerkve v Mostah.
Ta lepa razstava je bila danes deležna številnega obiska. Napovedujejo se tudi obiski ostalih
visokih cerkvenih dostojanstvenikov.
★
Davi je bila v II. nadstropju AlojzijeviSČa na Poljanski cesti na skromen način otvorjena zelo bogata razstava cerkvenih paramentov.
To razstavo je organiziral poseben odbor pod vodstvom kanonika Stroja, vsebuje pa zelo bogato in zanimivo zbirko. Razstavljeni so cerkveni paramenti, ki jih je bratovščina sv. Rešnjega Telesa napravila za ubožne cerkve ljubljanske škofije. Enako kakor obisk prve priporočamo občinstvu tudi obisk druge razstave.
— Slava sveti hostiji. M. Elizabeta, O. S. Urs. To knjigo naj vzame vsak udeleženec evharističnega kongresa s seboj kot spomin na vzvišeno evharistično slavje. Dobiva se v uršulinskem samostanu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Stane vezana 22 Din, broširana 15 Din.
Ugoden nakup!	Poselnike Evh. kongresa opozarjam
na pneumatiko in dele koles, na pokromana kolesa „Grilzner" na najboljše šivalne slroje MAdler in Gritzner"
po Izredno znižanih cenah
JOSIP PETEEINC - LJUBMAN*
v. 11___ n__1_____________
bllsn Prešernovega spomenika (sa vodo)
Pouk v umetnem vezenju breiplačen! Večletna garancija!
Sveti oče za mir
Praga, 28. jun. A A. CTK poroča: Papežev legat kardinal V e r d i e r je na svečan način otvoril kongres č?ško«Iovaških katoličanov, nato je pa prečrtal bulo, ki jo je kongresu poslal »v. oče papež. V tej buli pravi papež, da je vodilna ideja tega kongresa ideja fctovečanstva, ki jo je pridigal Jezus Kristus, in da je to najboljša ideja, ki more ustvariti kraljevstvo bratstva na svetu. Obenem pošilja papež vsem udeležencem kongresa svoj blagoslov.
V imenu predsednika republike se ie otvoritve kongresa udeležil minister Šramek, več članov vlade, poslancev in visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Vse cerkve v državi so zvonile celo uro na čast otvoritvi kongresa.
Radio
Posetnikom evharisf. Kongresa
nudi po na|nlQI ceni
rokavice, ItOtfOVlCe, moško in žensko perilo, žepne robce, kravate, čipke, razne galanterijske predmete, itd.,
Josip Peielinc, Lfnbiiana
za vodo, blizu Prešernovega spomenika.
Današnji nastop Ciril-Metodovega zbora
Danes ob 8 zjutraj poje eden najboljših cerkvenih pevskih ziborov v naši državi, to je Ciril-Metodov zbor iz Zagreba, liturgijo pri svečani ar-hijereiski božji službi, ki jo daruje grško-katolišiki škof dr. Dionizij Njaradi iz Križevcev v šentpeter-ski cerkvi. Pri tej priliki i-/, vaj a zbor skladbe naj-odličnejših vzhodno-cerkvenih skladateljev. Ob asistenci celokupnega kapitlja križevskega iz Zagreba se bo razivil ves lesk vzhodne liturgije.
Zvečer ob pol sedmih p>a priredi zbor v frančiškanski cerkvi duhovni koncert, ki ga vodi rektor zbora prof. Boris Komarevski. Na koncertu bodo odpeli celotno »Liturgijo svjatago Joana Zlatousta-go«, vseobčo pozornost in priznanje vzbujajoče glasbeno delo sodobnega ruskega vzhodno-cerkve-nega skladatelja Cesnokova. Vstopnice za ta koncert dobite lahko danes ves dan v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu in v Jugoslovanski knjigarni poleg Stolnice.
INllANI CINK
dvokoles, otroških, , igračnih, invalidskih vož fkov, prevoznih tricikljev. motorjev. Šivalnih strojev. — Ceniki franko! ..TRIBUNA" P. BATJEL, tovarna dvokoles In otroških voslčkov. Ljubljana. Karlovška costa 4,
Politična amnestija na vidiku
Belgrad, 28. jun. AA. Notranji minister dr. Anion Korošec je lakoj po prevzemu dolžnosti odredi) v mejah svoje pristojnosti, da se povsod v
državi ustavi izvrševanje denarnih in zapornih kazni za policijske prestopke političnega značaja. To velja za kazni, izrečene o priliki volitev narodnih poslancev v času od razpisa volitsv pa do danes, ne velja pa za policijske kazni, izrečene zaradi prestopkov proti državi ali dinastiji. Ce kazni zaradi takih prestopkov še niso izvršene, se ima njihova izvršitev cdgoditi do nadaljnega. Pripravljen je ukaz, da se te kazni amnestirajo.
Novi rektor v Zagrebu
Zagreb, 28. jun. b Za novega rektorja zagrebškega vseučilišča je bil izvoljen profesor filozofske fakultete dr. Stanko Hondl.
Carnera poražen
Newyork, 28. jun. b. Slavnega boksača Car-nero je neki neznan mladenič premagal v 4. rundi. Carnero je ta poraz tako potrt, da je sklenil vrniti se v domovino in se ne več boksati.
Poizvedovanja
Odletel je v petek zjutraj svetlo-moder papagaj. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi pri Pauschin, Wolfova ul. 6.
Programi Radio L}nblfona>
Sobota, 29. junija. 7.30 O važnih vprašanjih iz čebelarske zgodovine (Mihelič Stane); 8.00 Mladinska služba božja (prenos iz stadiona); 9.00 Uni-jatska cerkvena glasba (prenos iz cerkve sv. Petra); 10.C0 Haydn: Sedem besedi (godalni kvartet); 11.00 Radijski orkester; 12.00 Oloria iz Bachove maše v h-molu na ploščah; 16.00 Koncert nabožne glasbe, izvaja radio-orkester; 17.00 Prenos petih litanij z ljudskim petjem ter blagoslovom s Stadiona; 19.30 Nacionalna ura; 20.00 Večer religiozne glasbe: orgije solo, izvaja prof. Matija Tome; celto solo, izvaja prof. Bogi Leskovic; vmesne samospeve Tone Petrovčič; 21.30 Uvod v prenos; 21.45 III. dejanje Wagnerieve svečane igre »Parsifal« (prenos iz nar. gledališča); 23.15 Reportaža nočne procesije, vmes koralni spevi (oktet); 24.00 Prenos slovesne polnoč-nice s Stadiona.
Nedelja, 30. junija. 9.00 Prenos pontifikalne službe božje s Stadiona; 10.00 Reportaža z razstave cerkvene umetnosti (poroča dr. Ložar); 10.30 Koncert religiozne glasbe: Odč. Korenčanova poje s spremljevanjem radijskega orkestra; 12.00 Reprodu-ciran simfoničen koncert; 15.00 Reportaža procesije z Najsvetejšim, vmes plošče; 17.00 Prenos s Stadiona: Zaključek kongresa, pete litanije z ljudskim petjem, kratek govor, posvetitev Kristusu Kralju, slovesni »Tebe Boga hvalimo« in blagoslov z Najsvetejšim; 19.30 Nacionalna ura; 20.00 Rezervirano za prenos; 21.30 Cas, vreme, poročila, obvestila; 22.00 Venčkl narodnih pesmi: Pojejo gdč. Zupanova, gg. Banovec in lug s spremljevanjem radijskega orkestra. Konec ob 23.
Drugi programi §
SOŠGTA, 29. junija. Belfrad: 20.00 Mednarodni koncert iz Madrida 22.30 Radijski orkester — Zagreb: 20.30 Vokalni koncert 21.00 Igra 22.15 Tam-buraški orkčster — Dunaj: 16.45 Iz klasičnih operet 19.10 Kabaret plošč 20.00 Ljudska glasba h Španije 22.25 Staroruska legenda 23.40 Jazz - Budimpešta: 20.15 Kriminalna igra 22.30 Vojaška g-odba
—	Milan-Trst: 17.05 Plesna glasba 20.50 Igra 21.30 Simfonični koncert — Rim-Bari: 20.50 Prenos opere — Praga: 19.15 Zabavna glasba 20.05 Češka glasba 20.45 Prenos operete 22.40 Jazz — Varšava: 20.00 Orkestralni koncert 21.30 Simfonična glasba 22.20 Musorgski: Slike z morja 23.05 Morje v glasbi — Berlin: 20.10 Lipsko — KOnigsberg: 21.10 Vratislava — Hamburg: 20.10 Vesel večer — Vratislava: 20.10 Radijski orkester — Lipsko: 20.10 Vesel večer — K61n: 20.10 Nemški plesi 21.00 Veseloigra
—	Frankfurt: 20.15 Lipsko — Stuttgart: 20.10 Hamburg — Monakovo: 20.10 Tekma napovedovalcev — Ziirich: 20.00 Prenos iz Madrida — Strassburg: 21.00 Vojaška godba 23.10 Plesna glasba.
— BradeŠko ie na delu. Pred dnevi je iz ljubljanske kaznilnice pobegnil nevarni vlomilec Josip Bradeško, ki se sedaj klati po polhograjskem gričevju. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Antona Sove na Črnem vrhu. Vlomilec je odnesel Sovi obleko, uro, čevlje in nekaj perila, tako, da trpi Sova nad 1000 Din škode. Prebivalstvo je z orožniki vred prepričano, da ni vlomilec nihče drugi, kakor pobegli kaznjenec Josip Bradeško.
terpentinovo
milo !
Rimske toplice
(SLOVENIJA)
Jugoslovanski Oasteln. — Sezona od 1. maja do 16. oktobra. Pavšalne kure: v pred- ln po-sezoni za 10 dni Din 600'-. V glavni sezoni Din 800.—. - Izčrpni prospekti brezplačno pri potniških uradih ali pri upravi kopališča Rimske toplice.
„Qrom"
carinsko - posredniški in špedicijski biro družba z o. z.
Ljubljana
Kolodvorska ulica 41. Telefon 24-54
prevzame v ocarinjenje in prevoz vsakovrstno blago.
Zastopstva v vseh večjih mestih tu- in inozemstva. Železniško- in carinsko-tarifna pojasnila brezplačno.
Na Sv. Petra cesii št. 20 in Prešernovi ulici št. 32
bomo do 15. julija odprodajali po 20—30 odstotkov znižanih cenah ca
2000 parov čevljev
in sicer brez vsakih tovarniških napak.
1ARA"
fj ■	m. čevlji so trpežni, elegantni in vendar najcenejši
Da nudimo strankam možnost mirne in temeljite izbire, smo rok ie prodaje primerno raztegnili. Posetnikom Evhar. kongresa nudimo s tem edinstveno priliko cenenega nakupa.
Vabimo Vas v naše prodajalne:
„JARA" Sv. Petra cesta št. 20 FRANJA SNOJ Prešernova ulica št. 32, tovarniška
zaloga kvalitetnih čevljev znamke „JARA".
Tovarniška nova'
KOLESA*...
DIN 823 -
kupite že od
naprej, pa vse do najboljše kvalitete edino le pri
A.GOREC
D Z.O.Z.
palača LJ. Kreditne banke
Oglejte si naša kolesa!
Sodišče v nemškem Ko-blencu je obsodilo duhovnika Jakoba Kiihlena Iz Mainza na pet mesecev zapora zaradi neke pridige proti hltlerjevskem poganstvu.
15.000 vrst rastlin je v Indiji.
Specialno temno zagrebško
se pije le na senčnatem vrtu
Hotela Štrukel
Sprejemne kongresne slovesnosti
Kardinal Hlond ob častni vojaški četi	Foto Grabjnc-Mavec
Otvoritev cerkvene umetnostne razstave
Minister dr. Anton Korošec (zastopnik kr. vlade na kongresu)
Kardinal Hlond na tribuni pred mariborskim kolodvorom
Minister dr. Vrbanič (zastopnik kr. vlade na kongresu)
Predsednik Pripravljalnega odbora dr. Žitko pozdravlja v Mariboru kardinala Avg. Hlonda
Na ljubljanskem kolodvoru
Foto Grabjec-Mavcc
V malih oglasih velja vsak« beseda Din f—; ženitovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'30. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba priložili znamko.
Vsem posetnikom evharističnega kongresa
se priporoča za obisk tvrdka
F. M. SCHMITT
Pred Škofijo 2 LJubljana Lingerjeva 4
Vljudno vabljeni, da si neobvezno ogledate veliko zalogo galanterijskega blaga, damskega in moškega perila, nogavic, rokavic itd. itd.
Opozarjam na spominske predmete iz Ljubljane in kongresa!
Pridite!
Ne zamudite!
IBBB10311
Pekovski pomočnik
starejši vdovec, trezen, marljiv in vesten, s pek obrtnim in gostiln, obrt. listom želi službe v pe-kariji na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Pekovski pomočnik« št. 935-7701.	(a)
industrijci, podjetniki!
Priliko imate, da zaposlite komercijalnega uradnika, vsestransko sijajno izvež-nega. Ne opustite vprašati pod »Rentabilna sila« v upravi pod št. 7706.
mi« n a
Pomočnika
za vodno instalacijo rabim takoj; predstaviti se osebno. - Belec, vodovodni instalater, Kamnik.
Krojašk. pomočnika
povrvostno moč, in vajenca, takoj sprejmem. -Slabe Ludvik, Kranj, (b)
Vajenec
paštenih staršev, se sprejme v krojaško obrt. Naslov v upravi.	(b)
Frizerko
samo dobro moč, iščem za takoj. - Jože Kalčič, brivec, Kočevje, Ljubljan-ska 114,	Ib)
Mizar, pomočnika
za furnirana in masivna dela sprejmem. Za dobro moč delo za dalj časa. • Ponudbe poslati upravi lista pod »Strojno mizarstvo« št. 7711.	(b)
Krojašk. pomočnika
takoj sprejmem. Mavec Jakob, krojač — Ig pri Ljubljani.	(b)
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
odda takoj ali pozneje Pretnar, Tržaška cesta št. 24.' Ogled od 6 zvečer naprej.	(č)
Sobo in kuhinjo
takoj oddam. Rokova pot št. 128, Dravlje	(č)
Dve stanovanji
obstoječi iz dveh sob za 1. avgust oddamo v Lepu-dvorski ulici št. 23, blizu Gorenjskega kolodvora,
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pri-tiklin se odda za 1. avgust. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 7519.
(č)
IŠČEJO; Stanovanje
2-—3 sobno, išče točen plačnik. Ponudbe upravi lista pod »banov, uradnik« št. 7687.	(c)
Letovišča
Hotel »Hom«
Podhom, Gorje pri Bfedu, Gorenjsko, nudi ugodno bivanje po nizki Ceni. L
Letoviščarji!
Za letovanje v Poljanski dolini vam nudi domovanje in dobro prehrano z uporabo kopališča za 30 Din dnevno — gostilna Inglič, Srednja vas, Poljane nad Skofjo Loko. L
Dve spalni sobi
opremljeni - iščeva. Prvo nadstropje, mirno snažno, dobra hrana, nobenih drugih letoviščarjev. Po- i nudbe upravi »»Slovenca« J pod »Na deželi« št. 7037.
Posojila
na vložne kniižice daie Slovenska banka. Liubliana. Krekov trii 10
Do 15.000 Din
posojila brez porokov dobijo državni, samoupravni in upokojeni uradniki. Vprašanja na oglasni oddelek »Slov,« pod »Dolgoročno« št. 7685	(d).
Bled
Cenene sobe in garaže. -Ivan Rus, trgovina in gostilna.	(L)
rnMMjMMi
Dobroidočo trgovino
dam v najem; mesečni promet 50.000 Din, potrebna kavcija 20—30.000 Din. Naslov v upravi pod štev. 7699.	(n)
Pouk
Krojači in šivilje!
Krojno risanje se lahko naučite doma sami, ako si nabavite krojno knjigo za dam-ske obleke in pc rilo. Ima 156 strani in preko 100 rizb. Zahtevajte prospekt! Knafelj Alojzij, Križevniška ulica v Ljubljani.	(u)

Vsem, ki pridejo na evhar. kongres
in cenijo dinar, dalmatinsko pijačo in hrano, dobite v gostilni »Dalmacija«, Šiška - Vodnikova cesta 17, pri Lasanu. (r)
Za časa evhar. kongr.
smo znižali cene oblekam, perilu itd. za 10 do 20%. Presker, Sv. Petra c. 14.
n. Drenih
Kongresni trg 7.
Avbe, zavijačke, rute. Rizbe, zlata nit, trakovi itd. za nove avbe. Največja zaloga ročnih del.
Kanarčki
harcerji (Edelroller), čistokrvni, prvovrstni pevci -naprodaj. - Piskar, Sv. Petra cesta 52.	(1)
t
Gostilna Tornič
Zalog, se priporoča cenj. obiskovalcem evhar. kongresa za čim večji obisk.
Imam tovorni avto
ln nekaj gotovine, Kdo mi da vožnje ali dobrega sveta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nagrada« št. 7689.
Sklopni stolčki
po Din 20--
<RmeC'Co
Kersnikova ulica 7
Velika izbera
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne
kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
Radi smrtnega slučaja poceni naprodaj!
Enonadstrop. hiša, krita z opeko, elektrika, vrt, vinograda 80 ha, priprav no za upokojence. Naj lepša lega. Pojasnila dr. Lachenberger, Rajhenburg ob Savi.	(1)
Pekovski stroj
za rezanje testa, 30 delni, skoraj popolnoma nov — prodam. Cena in naslov pri g. Šancu, Celje, delikatesna trgovina.	(1)
Antik slike
na platnu, stare 300 do 400 let, kelih od celjskih grofov itd. ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7509.
0)
O Ugodna prilika!
Kdor hote dobro ln poceni Kupili, na| Telefon 2252 se oGlasl v veletrgovini
IVAN SAMEC
LJUBLJANA - MESTNI TRG 21
Velika izbira različnih daril za dame, gospode tn otroke, potrebščin za potovanje in turiste, damskega in moškega perila, igrač, damskih torbic, parfumerije, dežnikov, kopalnih oblek itd.
HiJm
BIfiGOSLOV
Dobi se pri
„Na$i Slogi"
LJubljana
Tjrševa li (Dunajska c.)
Cena Din 12 —
Harmonij
prvovrsten, s 4 polnimi igranci, uporaben tudi za manjšo cerkev — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7501.
(g)
Parni kotel
700 litrov, novo pocinjen, zelo močan, naprodaj. -Anton Puchs, Gosposvetska cesta 16.	(1)

Potrta neizmerne žalosti sporočam vsem prijateljem, znancem, posebno Šc njegovim vojnim tovarišem z »Vlribus Unitisa« tužno vest, da se je moj ljubljeni soprog, oziroma alek, brat, svak in stric, gospod
CIRIL KRANJC
vojni invalid in mornariški top. narednik o p.
v 41. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, dne. 28. junija t. 1. ob petih zjutraj preselil v večnost.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sobolo 29. junija ob 17 iz hiše žalosti Trnovski pristan št. 3 - Prulc na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnicc se bodo brale v trnovski in sv. Jn-kobn cerkvi.
Žalujoča soproga Anica s hčerko Cirilo ln ostalo sorodstvo.
Slamo za nastelj
uporabljeno na skupnih ležiščih, razprodaja Gospodarska zveza v Ljub-Ijani. _(lj
Kočija
napol krita, landaver, ko-lesej v surovem stanju, ameriški stroj de Vilbis za ličarje škropljenje, vse po nizki ccni naprodaj. -Kolodvorska ul. 25. (1)
Travnik
na Ižanski cesti, nasproti mitnice, tik mestnega kopališča, 4050 m-, pripravno za stavbišče, se ugodno proda. Naslov v upravi lista pod št. 7688. (1)
Več novih vozičkov
različnih, na peresih, dve kočiji in dva landauerja -ima naprodaj Ivan Močnik, izdelovalec vozov v Mengšu.	(1)
Sode
nove in rabljene, iz kaljenega in žganega lesa, kakor tudi razne kadi, gnojnlčne lajte itd. imam stalno v veliki izbiri na zalogi. Ivan Pire, sodar, Dravlje pri Liubliani. Delo solidno, cene nizke. (1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih Cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg.
Sveže hruške
kg 5 Din; mladi piščanci 70 dkg, komad 9 Din, po 25 komadov - razpošilja franko postaja G. Drechs-ler, Tuzla,	(1)
Zdrav odbran
krompir
oddaja dokler še kaj zaloge
1 kg po Din 1.25 tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Reslfeva c. 24
Posestva
Naprodaj so
prvovrstne
Krasna parcela
700 'J, ob cestni železnici, občina Zg. Šiška, ugodno naprodaj. Proda se tudi
1 'A ha gozda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7686.	(p)
Dobro in praktično zidana vila
ležeča v enem najlepših krajev Gorenjske, ne daleč od železnice, pri avtobusni postaji, podkle-tena, z elektriko, vodovodom, kopalnico in drugim komfortom, se proda event. zamenja za hišo v mestu. Vprašati v upravi »Slov.« pod št. 7700.
Novo hišo
5 sob, kuhinja, pritikline
za 40.000 Din, tudi na obroke, ugodno za upokojenec proda Kresnik Arc-lin, Vojnlk pri Celju.
Zemljišča
v Sp. Šiški ugodno prodam. Miškec, brusilnica stekla in ogledal, Liubliana VII., MeUvedova št. 38, telefon 35-75.	(p)
Jnserati
P\
-Slovencu-
imajo največji uspeh
Naprodaj v Ljubljani
na Vidovdanski cesti 18 pritlična hiša z dvoriščem. Pripravna ie za poslovne ali za ločene stanovanjske prostore. Naprodaj le proti gotovini. Več se poizve v pisarni Zavetišča sv. Jožela. (p)
Majhno posestvo
na deželi, do 70.000 Din, kupim. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« pod
■ Posestvo« št. 7605 (p)
Posestvo
v Makolah — 15 oralov zemliišča, trgovina in gostilna, gospodarska poslopja z žago, 2 kravi, 2 teleti, 1 konj in ves pripadajoči inventar naprodaj. Posredovalci izključeni. — Vprašati pri Rihardu Tautz, Trg Svobode 6, Maribor. (p)
Hiša
s kavarno-gostilno — na prometnem kraiu Dolenjske, 5 minut od postaie, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7508.	(p)
Vilo
z zelo velikim vrtom, tik Bohoričeve ulice, ugodno prodam. Naslov pove upr »Slov.« pod št. 7570. (p)
Lepa hiša (vila)
z gospodarskim poalopjem
in 3 orali zemlje, na lepem kraju v Dobovi v Savski banovini, z avtobusno zvezo z Zagrebom, takoj naprodaj za 200.000 dinarjev. Polovica se vzame tudi na hranilno knjižico vele-banke. Pojasnila daje Jožef Kirbiš — Celje.	(p>
Tovarna klavirjev
WARBINEK RUDOLL Ljubljana
Gregorčičeva 5, Privoz 10 Ustanov. 1. 1835
Pošt ček. rač. 14.075 Zaloga
in izposojevalnica prvovrstnih domačih in inozem. klavirjev. - Prodaja na obroke od 400 Din. Najstarejša tvrdka, strokovnjaška delavnica za popravila, najcenejša. Ed
ini oglaševalec za drž.
konservatorij, Glasbeno Matico, Narod, gledališče
Harmonij
kupimo. Ponudbe s ceno na Kpo. Pgč. Pušnik, Celje, Prešernova.	(k)
Tinokove in Tončkove prigode
65.
Življenje dečkov visi na niti
Starinska slika
»Zadnje večerje«, večja, dragocena, posebna redkost, se odproda. Na željo se pošlje fotografični posnetek. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7713,
Jablus - Jabolčnik
Tvarina, iz katere ee naredi poceni izborni jabolčnik ali hruškovec, ne da rabite naravnega sadjevca ali vina. Za uspeh jamčim. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek.	(|)
Stoječi parni kotel
8 m prostora za kurjavo, se ceno odda. — Adolf
stavbne parcele
po okoli 600—800 m-na Poljanah ob Zarnikovi
in Ulici Stare Pravde, nasproti cerkve in sa mostana oo. jezuitov. Krasna solnčna lega, suh
peščen svet, Enako več parcel v Rožni dolini. Vprašanja:
F. P. Vidic & Komp.,
Ljubljana, Prešernova ul.
Hiša
s 3200 m'-' vrta, 2 minuti od kolodvora Domžale -naprodaj. Plačltivo 50,000 Din v gotovini, drugo v obrokih. Kolodvorska ulica 16, Domžale. (p)
Enodružinsko vilo
prodam, deloma na mesečno odplačevanje po
Bernhard, Maribor, Ale-! 150 Din. Naslov: C-loboč ksandrova 51.	(1) nik, ključavničar, Celje, p
Tiskarskemu škratu, ki je velik nepridiprav, žilica ni dala miru Takole je včeraj sklenil v svoji prevejanostf in nagajivosli: Pa Še v Tmčkove in Tončkove prigode malo vtaknlmo ovo| nosekU In jo sel in storil In nam besedilo za današnji sliki že kar včeraj vtihotapil v nad aljevanje. 'lo pu sevo nikakor ni v redu. zalo ohjavljnuio ono besedilo še enkrat pod slikama, b katerima b>serl:lo spada'
Nekje sredi taborišča je ljudožrska žena, kakor rečeno, pravkar napela vrv od enega drevesa do drugega, da bi nanjo razobesila perilo.
Dečka na svojo nesrečo vrvi nista videla. Zaletela sta sc med begom vanjo kakor riba v mrežo in se prekucnila )>o tleh. Divjaki so od veselja divje zarjuli. ne preden sia se naša dva junaka utegnila skobacati na noue. so iu divjaki že spel imeli v rokah.
KOTLE
za žganjekuho, kuho in pranje, brzoparilnike, kotle za sirarne, rezervarje, destiladitke aparate duplikat-kotle - filtrir-aparate, VSE BAKRENE NAPRAVE za kemično industrijo, pivovarne in tovarne špirita, tovarne tanina in ekstrakta, tekstilno industrijo tovarne kanditov in bonbonov papirnice in tovarne klobukov
IzvrSuJe po najnižjih cenah
IVAN KAPEU, LJUBLJANA
Spodnja Šiška • Aljaževa cesta 4 - Telefon 2976
SLOVENIA TRANSPORT
podjetje za špedicijo in mednarodne transporte
LJUBUANA
Miklošičeva cesta - Telef. 27-18
Blagovni promet za tu- in inozemstvo — Oskrba ocarinjenja — Medn. tarifni biro v carinskih in trasportnih zadevah — Prevozi — Skladišča — Preselitve — Strojni transporti — Vse informacije brezplačno.
Jjbira rti težka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal
Športnikom,
udeležencem evharističnega kongresa nudi najugodne e in po zmernih centih potrebščine za vse panoge športa, alpinistike in telovadbo:
šoorloo trgovino
LMOIIO, Tyrševa 7
Ukiisno Solidno Poceni
Lepi vrtni zložljivi fotelji ....... Din 65'-
Sklopni fotelji za gledališča...... Din 80'-
Zložljive vrtne mize .........Din 120'-
Sobni stoli.....od Din 42*- do Din 80'-
Fini gostilniški stoli od Din 25'- do Din 50'-
Ležalni stoli..............Din 85'-
Pisarniški fotelji............Din 90'-
Kuhinjski stoli.............Din 25'-
Gostilniški vrtni stoli.........Din 30'-
Obešalniki za pisarne ........ Din 160'-
Majhni sklopni stolčki.........Din 20 -
KOMPLETNE OPREME: Kavarn, hotelov, kino-dvoran, šol
PABHEII — FURNIRJI
REMEC - C0.
Tovarna: DUPLICA - KAMNIK Prodajalna: LJUBLJANA, Kersnikova 7
ZAHVALA. Ob nenadni izgubi našega nadvse ljubljenega
Zvonkota F on
se prisrčno zahvaljujemo vsem za iskrene izraze sožalja in sočutja, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Radovljica-Lcsce, 27. junija 1935.
Žalujoče rodbine: FON in HRAST.
Naročajte „Slovencal"
Obiskovalci Evharističnega kongresa
zahtevajte povsod
UNIONSKO PIVO
iz Delniške družbe pivovarne Union, Ljubljana
Dolores Vieser
62
PEVCEK
Ljubezenska zgodba mlade duše
Šest ur pozneje, ko bi sončni žarki skoraj predrli zelene svilene zavese pri oknih, se preteza Heloiza pl. Redenitz v veliki starinski postelji z nebom, čez katero se pritožuje vsaj četrt ure slednji večer, da je pretrda, previsoka, premajhna, prenizka in preveč — ah, da preveč diši po nečem, čemur pravi gospa pl. Wer-tenpreis špajka, ko pa je vendar zdaj rožni vonj v modi. Zdaj zjutraj pa se ji postelja vendarle zdi sila prijetna in ko pride Dorka, da bi ji voščila kar nežneje kakor na vidalico najpokornejše »dobro jutro«, ji obrne gospodarica nejevoljno hrbet in se prihuli še globlje v domače, trpežne platnene rjuhe, ki jih je še snoči zmerjala, da so »horibel«.
Dorka je izvrstno vzgojena. Spet lepo zagrne težke zavese pri postelji z nebom in čaka. Oprezno vzame s krožnika nekaj nebeško sladkih kolačkov in prvi in drugi ji izgineta med belimi zobki in šele pri tretjem si drzne čisto skromno zažvenketati s srebrno posodo. Tedaj si baš še utegne obrisati sladkorni prah z jamičaste bradice, preden zasliši krepko zehanje in zakliče godr-njav glas iz blazin:
»No, bo kaj?«
Tedajci se Dorka podviza kar se da. Z žarečo usluž-nostjo postavi zajutrek na nočno mizico in priročno poda gospodarici skodelici z medom in zakuho. — Treba je (jospe pl. Wertenpreis priznati: Začuda se razume na ■».se gospodinjske umetnije! Blagovonjavi duh koroških gora še kar dehti iz lepo rdeče vkuhanih jagod.
Ko pozajtrkuje, se vrže Heloiza spet v blazine in kratki plavi kodri ji obrobijo nekolikanj z barvili zamazani obraz kakor svetniški obstret. Dorka odpre okno. Sonce sije lako svetlo in brezobzirno v. sobo, da se Heloiza nehote spomni gospe pl. Wertenpreis, katere čisti,
krepkovoljni glas nekje po hiši kraljuje. No, saj vendar gostuje! Ali ne? Kaj naj počne ves ljubi božji dan v tem vranjem zakotju, ona, slovita lepota kraljevega dvora?
Globok vzdihljaj se ji izvije iz prsi. Njeno življenje je žaloigra. Pregnana, osamela, na smrt od dolgega časa obsojena, pahnjena iz družbe srečnih — doklej še? — In zakaj? Samo zato, ker je tako srečna, da je lepša kakor neka grofica Donhoff in ker govori nekaj znamenj, da je najvišji gospod blagovolil to opaziti. — Ali vedo kaj več? — Vse? To bi se klekarica slinila, če bi vedela vse!
Ali bo še dolgo, preden jo kralj pokliče nazaj? Pokliče jo, to dobro ve! Toda kdaj? — Začne si beliti glavo in preštevati čopke pri posteljnem zagrinjalu, da bi od njih zvedela odgovor. Še pred binkoštmi? Da? Ne? Da — ne — da — ? — Ne!! Mon Dieu, tu v tem gro-zanskem St. Vidu še posteljni zastori ne poznajo nobene olike! Ali pa se je nemara uštela? Brez dvoma, ušteti se je morala. Kako smešno bingljajo te stvarce v sapici. — Pa začenjati spet od začetka, je le prepusto. Rajši si napravi toaleto, potem pa napiše njegovemu veličanstvu preganljivo pisemce.
»Dorka!«
Mala hišna se prikaže v jutranji obleki iz bele svile in takorekoč kar žari od radovoljnosti, da bi najtežji del dnevnega opravila kar se da dobro izvršila. Ah v Draž-danih, tam je vse drugače! Ti večeri! Te dolge noči!
Dobrika se in kramlja, ko se trudi, da bi mlado gospodarico kar se da lepo oblekla. Medtem ko ji izurjene roke gradijo skrivnostno stavbo umetelne pričeske, se gospica kratko porogljivo nasmehne in reče:
»Naš maestro je danes pozabil na cvetje.«
»Nikdkor ne, vaša milost! Pač pa hlapec pri »Pošti«, ki mu je maestro brez dvoma naročil, naj oskrbi šopek.«
»Kako hlapec? Saj pride sam slednje jutro?«
»Ah, tega ne vedo vaša milost? Šel je vendar snoči z malim goslarjem in še nekim druugim fantičem na Štalčn. Kuharica pravi, da je božja pot gori.«
»Božja pot?« vpraša gospodična nekako posmehljivo. »Kako se more kar tako mešati med navadno ljudstvo!«
»Ni res? Prav to sem si mis — drznila misliti tudi jaz. Je pač treba pomisliti...«
»Da je sam nizkega rodu,« jo ostro prekine Heloiza, ko hišna previdno premolkne.
Dorka vidi v ogledalu, da se riše gospodični trpka poteza okrog mehkih ust. Zlagoma se ji povesijo goste, zlate trepalnice čez oči. Za nekaj kratkih, srčnih utripov je obraz v bleščečem se steklu tako naraven in iskren v skrivni žalosti kakor obraz kakšne nepoznane deklice iz najbolj pozabljenega gorskega zakotka, ki ji skrivna bol razjeda srce.
Torej vendar! si misli Dorka. Kako je že pela včeraj kravja dekla?
,Prvega poljubim' — to je kralj Avgust. ,Drugega ljubim' — to je goslar. ,Tretjega vzamem kdaj še za moža!' to bo pač bogati stari poljski grof, ki mu ni noben trud odveč, samo da bi si pridobil srce mlade lepotice. Ah, te hdam! — Stotič pač že začne Dorka premišljati, kateremu teh treh — vsi drugi so pač samo postranske fi-| sTUre — naj bi naklonila svojo dobrohotnost, kajti zaveda se, da zavisi od njenega vpliva in njene prebrisanosti mnogo — prav mnogo. Ah kljub vsem praktičnim koristim^ ki jih nudi hišni kake dame ljubimkanje z najvišjim gospodom ali zveza s kakim bogatim pleinenitašem — ne more drugače, kakor da želi umetniku, da bi dosegel, po čemer hrepeni. Prispel je semkaj za gospodično, ko je grofici Donhoff v tolažbo prišla na videz v zamero. Kralja so z vsakovrstnimi spletkami in kovar-nimi zvijačami nagnili — vojvoda se ni upal potegniti se očito kot zavetnik za svojo oboževanko. Goslar pa je zapustil častno službo in brezskrben kruh ter prihajal za njo in ji zdaj preganja dolg čas in jo tolaži in ljubi, kakor da ji je hkrati dvorni norec in vitez. Tudi najlepši —
S 05
s
Q- <
3 « J5.
B) "5< P
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liuhliani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Kakovec,
Uredniki Viktor Cenčič.