Splošni vestnik. 351etnico svojega učiteljevania obhajajo letos nastopni absolventje učiteljišča v Ljubljaiii izza leta 1878.: Gradišnik Armin, nadučitelj v Celju; ttoger Avgust, mestni učitelj v Gradcu; Josin Teodor, mešč. učitelj na Dunaju; Lokar Ivan, nadučitelj v Dobličah; Maier Anton, c. kr. vadniski učitelj v Ljubljani; Podkrajšek Minko. c. kr. proiesor na obrtni šoli v Ljubljani; Prelnar Jakob, mestni učitelj v Ljubljani; Repič Peter, nadučitelj na Uncu; Šorn Franjo, nadučitelj pri sv. Lovrencu na Dr. p. in Trost Franjo, mest. učitelj v Ljubljani. — (Absolventov ljubljanskega učiteljišča je bilo leta 1878 petnajst. Izmed teh so trije umrli: Cerne Jernej, Strel Ferdo in Vozlaček Leopold; dva pa živita že v pok.oju: Kos Mihael in Krener Bogomir.) Vsako leto, posebno v začetku se čujejo od mnogih Popotnikovih naročnikov pritožbe, da ne_ dobe lista, četudi ga vedno plačujejo etc. Če se jim pojasni, da so vrnili list z opomnjo »nazaj« ali »ne sprejmem« ne verujejo trdeč, da tega niso nikdar storili. Ker vemo, da imajo napredni učiteljski listi vse polno javnih in prikritih nasprotnikov, ki se poslužujejo vsakih sredstev, če so še tako umazana, in da se ognemo nepotrebnim reklamacijam in stroškom. smo se odločili objaviti imena tistih naročnikov, o katerih nismo popolnotna prepričani, da so vrnili list iz lastnega nagiba. Prvo številko so vrnili: Kranjsko: Gerkman Emilija, Štritof Anton, Šola Harije, Hrušica pri Ljubljani, Kovor, Št. Lambert, Notranie Gorice, Novi Kot in Peče. Primorsko: Benko Vekosl., Fakin Anton, Gregorič Marica, Lukanič Tomaž, Poljšak Albert, Rustja Josip. Rusijan Ambrozij, Vrščaj Ivan in Zgonik Viktor. Štajersko: Belšak Josipina, Črnej Ivan, Druzovič Hinko, Godec Marica, Hotschevar Leopoldina, Kavkler Ivan, Kovačič Ferdo, Podpečan Josip, Schweigler Marija, Stante Jakob, Šircelj Mici, Tribnik Amalija, Wutt Josipina. Nadalje šola Žiče in žensko učiteljišče v Gradcu. Miliionarji v Avstro - Ogrski. V Avstro-Ogrski je 49 oseb, ki so se izkazale letnega dohodka nad milijon kron. Med! temi 30 z letnim dohodkom od enega do pol drugega milijona kron, 9 oseb od pol drugega do dveh milijonov, 3 od dveh do 3 milijonov, 3 od tri do štirih milijonov, 3 od štirih do pet milijonov, jedna pa 25 milijonov. Oseb. katere imajo dohodkov na leto nad 100.000 K, je v Avstriji 1483. »Prosvjeta« v Sarajevu. »Prosvjeta« ie obhajala lani desetletnico svojega dela za prosvetno dviganje srbskega naroda v Bosni in Hercegovini. Osnovana je bila leta 1902. ter je od takrat dalje do 1912. izdala za štipendije in podporo srbskim dijakom v vseh šolah znesek 505.334 K. Spravila je v trgovine 1037 otrok in izd'ala za nje 29.148 K. Z njeno pomočjo je bilo osnovanih 86 zemljedelskih zadrug za trošek 26.116 K. Za osnovanje srbskih sokolskih društev in »Pobratimov« (društvo za pobiianje alkoholizma) je dala 47.500 K. Za analfabetske tečaje, za izdajanje knjig za ljudstvo in osnovanje ljudskih knjižnic je potrosila 117.306 K. Skupaj je »Prosvjeta« za prošlo prvo desetletje izdala v prosvetne svrhe srbskega naroda v Bosni 655.541 K. Članov ima 6780. Deželnobrambske orožne vaje leta 1913. Rekrute in nadomestne rezerviste prično uriti 1. tnarca. Pomladanske vaje bodo pri domobranskih polkih št. 3, 5 in 26 v dveh, pii polkih 4 in 27 v enem turnusu. Orožne vaje bodo trajale 4, 3 in 2 tedna. Vpokličejo se k orožnim vajam pri domobranskem polku št. 4 v Celovcu na 4 tedne 2. junija, na tri tedne 7. junija in na dva tedna 14. junija, pri 27. domobranskem polku (Ljubljana) na štiri tedne dne 24. aprila, na 3 tedne dne 29. aprila in na 2 tedna 6. majnika. Jesenske orožne vaje se vrše najbrže med 15. avgustom in 15. septembrom. MiHjonsko volilo. V Kotiicah umrli poljski veleposestnik Kazimir Sikorski je volil vse svoje imetje, ki znaša nad en milijon kron. poljskemu znanstvenemu društvu v Zahodni Prusiji. Ženstvo v boju proti alkoholu. Zanimivo je dejstvo, da ženstvo povsod, kjer dobi politiške pravice. jih v prvi vrsti porabi za neizprosen boi — alkoholu. Po današnjih izkušnjah se lahko reče. da je ženstvo vseh narodov. vseh ver in vseh stanov v vseh delih sveta popolnoma edino v eni misii: Boj alkoholu! Na Finskerm, na Norveškem, v raznih severo - ameriških državah. Avstraliji, Novi Zelandiji in drugod, kjerkoli imajo državnozborsko ali vsaj občinsko volilno pravico — povsod so se v prvi vrsti z naravnost instinkivnim sovraštvom vrgle proti alkoholizmu in mu zadale smrtnih udarcev. Seie potem, ko so spravile tega zakletega sovražnika družinske in občečloveške sreče na tla, obrnejo svojo skrb postavam in uredbam, v varstvo otrok, mladinsko vzgojo itd. Kako velikanskega pomena ie to delo ženstva — radikalni antiailkoholni boj — nam pokaže par številk iz Norveške. Ondi pride sedaj komaj na vsakili 20.000 prebivalcev po ena krčma; samoumori so se zmanjšali za 22 odstotkov, število zločinov za 26 odstotkov in siromakov, ki jih je treba podpicati, je za 17 odstotkov manj. Sovražnik alkoholizma mora biti torej prijatelj ženske volilne pravice. — Naši klerikalci pa še učiteljicam nc priznavajo pasivne volilne pravice v okr. šolskem svetu! Torej so slabi sovražniki alkoholizma! Zaniuianje za Slovence. V Parizu so tedni ustanoviii poseben klub, ki _e prevzel nalogo, da širi med francoskim narodom poznavanje Slovencev in njihov pomen v kulturnem razvoju Jugoslovanstva. »Groupe d' etudes Franco-Slovenes«, kakor se društvo imenuje, hoče po~ tom predavanj in tudi potom žurnalistike seznamti Francoze o razmerah Slovencev, o njihovih narodnih bojih napram pangermanizmu in tako opozoriti vesoljni svet na kričeče krivice, ki se gode Slovencem v narodnem oziru. Na čelu teh prijateljev Slovencev stoji veleinteligenten in spcialno visoko stoječ mož, namreč Julij Tixerant. 24urna določitev dnevnega časa. Švicarski zvezni svet je sklenil, da uvede rri prometnih zavodih štetje dnevnih ur do 24, kakor je že uvedeno v Italiji, Franciji in Španiji. To se bo zgodilo pa le. ako nameravajo tako uvedbo tudi v Avstriji in na Nemškem. V to svrho so dobila poslaništva na Dunaju m v Berolinu poziv, naj pričnejo tozadevna posvetovanja, da se z novim štetjem prične že s 1. oktob. 1913 ali pa s 1. majem 1914. Interesirani krogi imajo upanje, da se bodo pogajanja uspešn^ razvila. Češčina na dvoru mmunskega kralja. Ko se je avstrijski ministier za zunanje reči mudil pri rumunskem kralju, je bil grofu Berchtoldu poleg drugih dostojanstvenikov pr«edstavljen tudi kraljev arhitekt Čeh Karl Laman, avstrijski podanik, rojen v Mladi Boleslavi. Minister Berchtold se je spustil z arhitektom Lamanom v češki pogovor, katerega se je udeležil tudi navzoči rumunski poslanec in rumunska kraljica Elizabeta (pesnica Carmen Sylva) sama, ki goji češki jezik že več let. Kralj je poslušal češki pomenek pol ure. Nato je rekel: »Prosim, gospoda, vi več govorite češko tukaj nego v Pragi. Jako mi je všeč češki jezik, je zares lep, žal mi je, da ga ne umejem, Ko bi ne bil že tako v letih, bi se ga kar začel učiti.« Radikalen boj proti umazani literaturi. Zadnje dni se je v Augsburgu vršila razstava proti umazani in malovredini literaturi. Ob tej priliki so se prav pridno pobirali zvezki te literature ter so ljudje znesli skupaj krog 17.000 zvezkov, ki so tehtali skoro 6 meterskih stotov in bili vredni 2000 mark. Vso to zalego nenravnosti in poneurrmevanja so oddali mestni plinarni za kurjavo. Med ljudstvo se je pa v zameno razdelilo 2000 dobrih knjig. Oddelek za otroke v ameriških vlakih. V Ameriki so uvedli otroške železniške vozove, ki so opremljeni z vsemi ugodnostmi za otroke. Voz obsega jedilnico, toaletno 'sobo, v kateri se nahaja šest otroških postelj in zibelk. Otroci se med vožnjo nemoteno igrajo. Tla so pogrnjena z mehko preprogo, stene so tapecirane, otroci se ne morejo poškodovati, če padejo ali če se v steno zadenejo. Posebna postrežnica nadzoruje med vožnjo otroke. Viečji otroci jedo v jedilnici, mlajši dobe pa mleko.