P« pošti prajoman: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , Setrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V upravniitvu" projeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, eetrt , , 5 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje n» dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in 'inserate «prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Urodniitvo je v Seme-d likih ulicah št. 2, l, 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 149. V Ljubljani, v sredo 3. julija 1901. Letnik XXIX. Korber in Szell. ii. Korber in Szell sta parlamentoma predložila poročilo kvotnih deputacij, da odobrita ali zavrneta dogovorjeno, bolje rečeno izsiljeno kvoto. Kakor znano, voli poslanska zbornica 10 in gosposka zbornica 5 članov v kvotno deputacijo. Iz gosposke zbornice so bili zadnjič v deputaciji: Dr. Beer, baron Chlumecky, grof Montecuccolli, grof Schonborn in baron Sochor; iz poslanske: Abrahamowicz, dr. Fort, Javvorski, Kaiser, dr. Kramaf, dr. Kathrein, dr. Menger, Povše, baron schwegel in grof Zedwitz. Poslanec Kaiser je predlagal kvoto 50 : 50 in je utemeljeval svoj predlog s tem, da imajo Ogri vsaj toliko pravic glede skupnih državnih stvarij, kakor Avstrijci, torej naj tudi plačajo polovico. Ta predlog pa je bil odklonjen s 7 proti 3 glasovom. Ker načelnik ni glasoval, so se torej 4 člani odtegnili glasovanju. Poslanec Povše je predlagal na to kvoto 38 : 62. Ta predlog je bil odklonjen s 5 proti 4 glasovom, torej 5 članov ni glasovalo. Na to je bila z večino glasov vsprejeta kvota 34 6 : 65 4. V poročilu, ki je predložen parlamentu, imena niso navedena, a dunajski listi so jih izvohali in poročali, da so člani gosposke zbornice kakor en mož glasovali za najnižji ogerski prispevek in da je večina članov izmed poslancev glasovala za kvoto 38 : 62, ki jo vsaj približno pravična. Nedavno smo po uradnih podatkih o dohodkih od tobaka, soli, direktnih in indi-rektnih davkih, prebivalstvu, državnih tro-škib, užitnini in izvozu dokazali, da bi kvota morala biti 38"7 : 6P3. Ker za leto 1900 Bkupni državni troški znašajo 345 milijonov kron, torej znaša en odstotek 2 4 milijona kron. Iz tega pa sledi, da bode Avstrija do konca leta 1909 vsako leto po krivici za Ogre plačala okroglih 9'84 mil. ali skupaj 88 56 milijonov. Torej nad 88 mil. kron v devetih letih plača preveč Avstrija, ker Ogri tako zahtevajo in smo Avstrijci mirne ovce. Poslanska zbornica je v seji 8. junija t. 1. izvolila odsek 48 članov, ki bode v jeseni tri orehe, ki rastejo na skupnem državnem drevesu. Kakor so sedaj razmere v poslanski zbornici, vlada za kvoto 34 6 : 65-4 ne dobi večine. Ako uvažujemo vse razloge, bi morali Ogri plačevati polovico skupnih državnih troškov. Vsled nagodbe z Ogersko trpi največ naše poljedelstvo. Koliko škode nam je napravil v teku let mlinarski obrt! Ogri imajo dalje velike prednosti pri veterinarski pogodbi, pri zalaganju armade, posebno pa še pri carinskih dohodkih. Leta 1899 so znašali skupni državni troški 180 milijonov goldinarjev, dohodki iz carine pa 58Y3 milijona, torej se je razdelilo po stari kvoti 121 l/a milijona. Iz carine pa so imeli Ogri dohodkov le 13 odstotkov, a Avstrija 87 odstotkov. Že pri tej postavki plačuje Avstrija blizu 15 milijonov goldinarjev preveč na leto ne glede na visokost kvote. Kvota se je v istini zvišala za 3 odstotke, kar znaša okroglih 3 8 milijonov goldinarjev. V istini pa Ogri niso na slabšem, ker pri porazdelitvi užitnine dobe blizu štiri milijone povrnjene. To je ogerski finančni minister pl. Lukacs dne 12. decembra 1899 sam priznal v zbornici in s tem potolažil opozicijo. Po njegovem računu ima Ogerska še okroglih 174.000 gld. dobička. Kdor zna soštevati in odštevati, pride do istega zaključka. Zato ne umemo, da so mogoči še taki mameluki, ki gredo desetkrat na led. Ogri pa imajo v rokah sredstva, da v istini znižajo še dogovorjeno kvoto. S carinskimi tarifi bodo skušali doseči in skoraj gotovo dosegli za se najboljše vspehe. Zato smemo naravnost trditi, da je kvotna depu-tacija kupila »mačka v žaklju«. Tega mačka pa zbornica na jesen izpusti iz vreče, naloga vlade pa bode, da ga lovi. Mi želimo, da se to velevažno. a tudi jako težavno vprašanje ugodno reši za skupno državo. Ti da dolžnost vlade je, da vendar enkrat z ogersko vlado dožene in določi pravo podlago za kvotni ključ. Sedanje obravnave kvotnih deputacij so navadne barantije, ki so nedostojne za državo. Ž. Kranjski deželni zbor. (VIII. seja dne 3. julija.) Deželni glavar pl. D e t e 1 a otvori sejo ob 9. uri ; vlado zastopa dež. predsednik baron II e i n. Zbornica nadaljuje razpravo o deželni kulturi. Deželni odbornik Povše obširno pojašnjuje, kaj je deželni odbor ukrenil in storil v povzdigo mlekarstva in sirarstva v deželi. Dež. odbor je O. Doktoriča namestil kot potovalnega učitelja za mlekarstvo in sirarstvo. Zbornica vzame poročilo z zadovoljstvom na znanje, kakor tudi nadaljne točke letnega poročila. Deželne podpore. (Por. Ulm.) Od 1. okt. 1899 do 30. sept. 1900 je dež. odbor izplačal pogorelcem 4700 kron, vsled toče 4200 kron, vsled žleda 8000 kron, vsled viharja 1000 kron, vsled drugih nezgod 380 kron, za znanstvene in druge namene 2650 kron. Zbornica vzame to poročilo na znanje. Posl. Schweiger pri tej priliki opo zori deželni odbor na škodo po toči, ki jo dne 25. junija pobila poljske pridelke v šestih vaseh občine Tanča gora, v dveh vaseh občine Butorej in v štirih vaseh občine Obrh v črnomaljskem okraju. Škode je nad 40.000 kron. Isti dan je toča pobila tudi v Bojancih ter naredila škode 15 do 20.000 kron. Posl. Schweiger prosi dež. odbor, naj bi dovolil ponesrečencem izdatno podporo. Posl. Schweiger poroča o kmetijski šoli na Grmu ter izraža željo, da bi se vendar enkrat uredile razmere na tej šoli. Res je, da posli radi menjujejo službe, toda na Grmu so razmere žo nenavadno in neznosno. Želeti je, da bi se osebne razmere konečno uredile, kakor to zahteva tako važen deželni zavod. Dr. Tavčar se huduje, da vse stranko g. vodjo preganjajo kakor zajca. Mogoče, da ni vse v redu na Grmu, a g. vodja ima tudi dobre lastnosti. Ugovarja pa, da se vodjo vedno napada od vseh Btranij. Posl. Schweiger dalje porof a o raznih ustanovah, kar se vzame na znanje. Posl. Božič poroča o prošnji županstva na Rakeku za uvrstitev občinske ceste od Rakeka do Lazov med okrajne ceste ter predlaga, naj se prošnja s priporočilom izroči dež. odboru. Sprejeto. Posl. Ulm poroča o prošnji županstva v Brusnicah za uvrstitev občinske cesto od Vel. Brusnic do Gaberja mod okrajne ceste ter predlaga, da se prošnja odkloni kot neutemeljena. Posl. Pfeiler opozarja, da se je slična prošnja razpravljala že pred 15 leti ter se izročila deželnemu odboru v primerno rešitev. Vsled tega stopil je dež. odbor v dogovor s cestnim odborom v Novem mestu, ki se je pa izrekel proti uvrstitvi obč. ceste od Brusnic do Gaberja. V teku teh 15 let se je mnogo izpremenilo, ker se je preložila zagrebška državna cesta in so odstranile strmine na tej cesti med St. Jernejem in Novim mestom, in ker jo sedaj voljen novi cestni odbor. Danes ponavlja županstvo iz Brusnic svojo prošnjo, tedaj bi bilo umestno, da dež. odbor pri rešitvi te prošnje zasliši cestni odbor novomeški, ki naj izreče svoje mnenje o tej zadevi. Poslanec dr. Tavčar poroča o agrarnih razmerah. Pri tej priliki v imenu upravnega odseka predlaga priznanje umirovlje-nemu dvornemu svetniku Schaschel-u, ki je mnogo let vodil deželni urad za agrar-ske operacije. Iz poročila je razvidno, da je leta 1899 znašala vrednost zemljiških pre-memb vsled kupnih pogodeb, eksekutiv prodaje in smrti skupaj 19,819.646 krc vsled dolgov pa 11,592.632 kron. Poslanec Božič obširneje poroča o oi činskih stvareh ter izraža željo, naj bi se za župane in občinske tajnike prirejali učni tečaji, ki so pri nas jako potrebni. Dalje navaja razna bremena, ki jih imajo županstva v prenešenem delokrogu. Razni župani navzlic dobri volji ne morejo vsega storiti, kar zahtevajo okrajna glavarstva. Konečno predlaga, naj deželni odbor predloži pre-membo občinskega volivnega reda, da so omeji število virilistov. Proračun n o r m a 1 n o š ol s k e ga zaklada. (Poročevalec ViSnikar.) Za leto 1901 so proračunavajo plače učiteljskega osobja na 870.266 kron; dotacije na 15.716, torej za 2000 kron več, ker se zviša podpora za šolo šolskih sester v Trnovem na 3000, za šolo v Lichtenturnovem zavodu na 2100 in Marijanišču dovoli letnih 500 K; dalje nagrado in podpore 67.491 kron, razni troški 2918 kron. Vsi troški se torej proračunavajo na 956.391 kron, pokritje pa na 48.200, torej znaša primanjkljaj 908.191 K, ki se bode pokril iz deželnega zaklada. Poslanec Š u b i c poroča o cesti Mirna-peč Dolenjavas ter v imenu upravnega odseka predlaga: LI STE K. Borovčev Janez. Črtica iz modernega dijaškega življenja. Spisal I—s. (Dalje.) Prišel je pa mimo župnik, in videl je spečega vseučiliščnika. Nasmehnil se je; m gedaj -Q vedel, da >e iz dobrega mladeniča Borov-čevega postat pokvarjen nesrečnež, nesrečen pokvarjenec. Žalosten stop» proti župnišču, kar zagleda tam na polju Borovčeve, ki so trdo delali. »Dober dan", jih mgovori, „ali se kaj dobro dela? Suša jo, suša, toda bo že Bog dal kmalu dežja". »Bog jim daj, dober dan", mu odvrne naš vrli kmetič, „hvala Bogu, še precej; a mislim, da bo kmalu kaj moče, saj se že oblači tam nad Vrati". „Bog daj skoro dež", pravi župnik nadalje. „Kaj pa kaj Janez počne, Janez, ali se sedaj kaj pridno uči za izkušnjo ? Koliko pa je že napravil tam zunaj ?" „O da, gospod župnik", je hitela Bo-rovčevka, „uči se pa, uči; opoldan je šel v gozd in je vzel neko knjigo b seboj ter dejal, da se gre učit. Toda tako nekam čuden je, kar se je vrnil, tako osoren in ošaben", toži dalje mati. Sedaj jima pa župnik pove, kako in kje ga jo našel ter da bere slabe reči in da njega obnašanje izvira iz brezverja. Tudi opomni očeta, naj ga trdo prime, koliko da je že napravil izkušenj na Dunaju itd. Svari in uči jih očetovsko, potem pa so se še daljo razgovarjali o domačih stvareh. Mej tem se je skoro popolnoma pre-vleklo nebo s črnimi oblaki; nič več nisi videl solnca, in tu in tam je švignil blisk po nebu. Tudi mrak je že legal na zemljo. Že se je slišalo od daleč votlo grmenje in že so letali in švigali žareči bliski po obzorju. Dež je počel kapljati. Vedno močneje je grmelo, in dež jo lil curkoma. Kaplje, ki so padalo v veliki množini z neba, so tudi Janeza pod hrastom prebudile. Kolneč je vstal, pobral knjigo ter šel domov. Doma sta se pa Borovec in Borovčevka domenila, da bodeta Janeza v nedeljo po maši trdo prijela, in ako jima ne bo pokazal izpričeval, da mu ne da oče niti beliča več. „Zakaj pa ni Liza prinesla dežnika ? Ali niste vedeli, kje sem bil ? Saj sem Vam preje povedal, da se grem v gozd učit. Sedaj sem pa popolnoma premočen. Ta pr.....i dež." S temi besedami je vstopil Janez v hišo. „No, ali so prido tako domov, ti gospod ti", mu reče oče. Tam na Dunaju so klati, pa se še toliko olike ni naučil, ko jaz priprosti kmet. Dober večer so reče, če se pride zvečer v kako hišo". Sin je ugovarjal, oče se jezil, mati pa mirila. In prepirali so so naprej. Nebo se je polagoma zjasnilo; bil je le naliv. Zvezdo so krog deseto ure prijazno migljale na nebu. Vsa vas jo že spala, le pri Borovcu ni še nekdo spal. Mati Janezova ni mogla zatisniti očesa, spanec je ni obiskal, bedela je, in v miru, ki je vladal po izbi, si lahko slišal, kako da pada na moleku krogljica za krogljico, in ob svitu zvezd je lahko natančen opazovalec videl solze, ki jih je mati točila za izgubljenim sinom. Prišla je sobota. Janez, ki je bil med tem časom postal reden gost v vaški gostilni, je prišel ob jednajstih domov. Bil jo vinjen. Kje je pa denar dobil ? Ko jo bil suh, ko ni imel nič več cvenka v žepu, tedaj se je prilizoval materi, in ona, dobra reva, mu je dajala svoje trdo prihranjene novce; menila je, da se s tem bolj prikupi sinu. Ali bridko so je varala. Komaj je imel sin denar v rokah, že jo bil stari, surovi „Janko". Opotekajoč se jo prišel domov. Komaj jo našel luknjo pri vežnih vratih, da je vtaknil ključ vanjo. Ropotaje jo prišel do svojo sobo in so vrgel kar oblečen na posteljo. Takoj ga je objel spanec. Lo zvezde so bile priče, ko je prišel domov, vso drugo jo trdno spalo. (Konec prih.) Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Od občinske ceste, držeče iz Mirno peči na Dolenjovas v cestnem okraju novo-meSkem, se približno 1300 m. dolga proga od Mirnepeči do tje, kjer se ž njo stika dovozna cesta k mirnopeški postaji dol. železnic, uvrsti med okrajne ceste. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izvršitve tega sklepa potrebno ukrene. Obvelja. Prošnja posestnikov iz Zaloga pri Šma-riji se na predlog poročevalca Jelovšeka izroči deželnemu odboru z naročilom, da dovoli primerno podporo za vodnjak. Poslanec Povše obširno poroča o % t v prošnji županstva Smihel Stopiče za razno kapnice ter predlaga : Dež. odboru se naroča odrediti, da mora deželni tehnik, ki bo vodil zgradbo novomeškega vodovoda, ob tej priliki proučiti vse vodne razmere v podgrajskem pogorju in v stopiški pokrajini ter da izdela načrt za preskrbljevanje teh vasij s pitno vodo, kakor je to dež. zbor že v svoji seji dne 5. maja 1. 1S99 sklenil s tem, da je pritrdil resoluciji g. poslanca V. Pfeiferja. Konečno poroča posl. dr. P a p e ž o nujnem predlogu posl. Pfeiferja glede po-gorelcev v Vel. Mraševem pri Cerkljah ter nasvetuje 3000 K deželne podpore. Posl. G r a s se 11 i graja, da se vlagajo taki nujni predlogi, dokler niso znani vsi podatki o škodi in gospodarskih razmerah pogorelcev. Izraža tudi željo, da bi se ljudstvo marljiveje zavarovalo proti požarom. Posl. P f e i f e r se zahvali za dovoljeno podporo pogorelcem. Konec seje ob '/, 1. uri; prihodnja seja je v petek. Poslanec Ažman o bohinjski železnici. (Govoril v dež. zboru dne 27. junija.) Visoka zbornica! Oglasil sem se pri »občilih«, ker bi rad opozoril na neko za gorenjsko stran prav važno reč. Zadeva glede druge železnične zveze s Trstom, ki se je vlekla dolgo let po državnem zboru in po skoraj vseh dež. zborih tostran Litave in se je tudi v našem deželnem zboru mno gokrat obravnavala — ta zadeva je zdaj dozorela do konca. Med vsemi predlaganimi progami izvolila in določila se je tako imenovana Bohinjska železnica. Če tudi bo ta črta zadela le malo Kranjske dežele, zadela bo vendar obrtno najbolj razvite, in po naravni lepoti najbolj sloveče kraje naše dežele. Zadela bo velike tovarne na Savi, kjer že zdaj dela blizo 1500 delavcev, zadela bo naš prekrasni Bled in naš divni Bohinj, zadela bo velike cesirske gozde na Pokluki, Jelovci in Mežaklji. Ko tedaj to železnico gotovo dobimo, je naša dolžnost, da si prizadevamo dobiti od nje kar največ koristi za našo deželo. Korist železnice pa je v prvi vrsti odvisna od dobro in ugodno razpos avljenih postaj. V tem oziru je bil prvotni od želez, ministerstva izdani načrt prav posebno ugoden, kajti oziral se je na vse večje ob progi ležeče kraje in na njih prometna središča. Tako je bila zaznamovana velika postaja Bled precej pod vasjo Sp. Gorje, kjer se stekajo vsa pota in ceste z obraščenih gora. Dalje so bile načrtane velike postaje na Boh. Beli in na Nomenu. S tem načrtom so bile vse občine, kolikor sem zvedel, prav zadovoljne, razun Blejske, ki je hotela imeti svojo postajo bližje jezera. In res se je Blejski občini na ljubo postaja iz Sp. Gorij premaknila kakih 400 m nižje proti vasi Rečici. Proti taki preložitvi je ugovarjala občina Gorjanska in je svoj ugovor tudi pismeno predložila komisiji, ki je koncem meseca julija 1. 1. pregledovala progo. Ali temu ugovoru se ni ustreglo, ampak zgodilo se je nekaj čisto nepričakovanega. Postaja Bled se je premaknila od vasi Rečica, kakih 1500 m proti jugu na zahodno stran Blejskega jezera kakih 40 m visoko nad jezersko gladino v breg nad tako imenovano „Rusko vilo". Ta prememba pa se je zgodila iz edinega razloga, da bi bil od te postaje lep razgled na Blejsko jezero in njega okolico. Prašam pa, ali so mar železnico in postaje zidajo zavoljo lepega razgleda in ne v korist ljudstva, ki zanje prispeva ? Ali naj se streže le tujcem in letovičarjem, domače ljudstvo naj se pa zanemarja ? Kjer so to more zgoditi brez škode za ljudske koristi, naj se zgodi, ali da bi zavoljo letovičarjev trpelo gorenjsko ljudstvo tako občutljivo škodo in preziranje, tega ne razumem. In ta razgled na Blejsko jezero je tudi dvomljive vrednosti. Ako bo res na označenem mestu velika postaja za blago in ljudi, bo na postaji stalo vedno mnogo vagonov in bo tako razgled neprijetno zaprt; potem Človek pri vstopu in izstopu ne utegne dosti ozirati Be, ker ima več ali manj prtljage s sabo in ga moti slovo ali pozdrav s prijatelji. In ta razgledna postaja, če ji hočemo tako reči, bi imela ceno in pomen le kake 4 mesece, dokler namreč sezoua traja; — po zimi bi se zanjo ne zanimal živ Človek. Zdaj pa pomislimo : Kakor smo približno preračunali, bi edina gorjanska občina imela prometa v blagu do blizo 1000 vagonov (samo iz cesarskih gozdov bi prišlo okoli 500 vagonov lesa), za kar bi se potrebovalo okoli 15—20 tisuč težkih vozov. In ta promet bi se pozneje še pomnožil. In vsi ti tisoči vozov bi morali voziti skoraj pol ure dalj po leti in po zimi in leta in leta le zavoljo te razgledne postaje. Treba je potem še pomisliti, da so pri Spod. Gorjah in pri Rečici že izdelane dobre ceste, ko bo treba do nameravane postaje zidati z velikimi. stroški nove ceste. Naj me pa nihče napačno ne ume. Mi želimo našemu Bledu ves mogoči napredek, mislimo pa, da se te koristi dajo doseči tako, da ne bodo Gorjanci škodovani. Naj se naredi Blejcem zaželena postaja nad »Rusko vilo«, kjer bi pa zadostovala postajica, ki bi itak le po leti imela pomen. Za gorjansko občino pa je potrebno, da se iz že imenovanih razlogov naredi postaja v Spod. Gorjah, ali če že to ni mogoče, vsaj na Rečici, naj si bo že potem za Grimošicami ali za Re-čiško cerkvijo. Ta razgledna postaja pa ni naredila zmešnjave le za gorjansko občino, ampak naredila je tudi jako neljubo in škodljivo premembo za Bohinjsko dolino. — Če bi namreč pri tem ostalo, da se naredi razgledna postaja, potem pravijo inženirji, ne more biti postaje na Boh. Beli, ker bi bilo preblizo, ampak bi mogla biti samo postajica. b tem pa bi bila zopet tepena Boh. Bela, ki bi bila primorana svoje blago voziti ali v Stenge, poldrugo uro daleč, ali pa v Sako, eno uro daleč. Ravno to velja za veliko vas Nomen, kamor teži tudi Gorjuše in Koprivnik in vsa gornja bohinjska dolina. — Nameravana postaja v Štengah bi koristila le eraru, ki tja dobiva svoj les iz gora; sicer pa razun oglarskih bajt ni nobene hiše blizo več kot eno uro daleč. Tu se mora zopet opomniti: če erar potrebuje tam postaje in če je potrebna zavoljo srečevanja — naj se naredi — ah da naj se prava postaja tudi na Boh. Beli in na Nomenu. Te željo in zahteve so dotične občine že prijavile državnemu zboru in železniškemu ministerstvu; v tem pomenu je govoril tudi že poslanec Pogačnik v državnem zboru; te želje in zahteve ponavljam tudi jaz danes v tem zboru, in upam, da bode zbornica pritrdila vsaj v večini tem predlogom, katere navajam v posebnih resolucijah. Gospoda moja! časi so minuli, ko so železnice zidali skoraj kakor z namenom, ogibati se večjih in obljudenih krajev in so stavili postaje daleč proč od človeških stanovanj n. pr. v Ratečah. Jaz torej opominjam, dokler je še čas in se pomota še da popraviti, da naj se ozira pri zidanju proge in razpostavljanju postaj na opravičene in lahko izpeljive zahteve dotičnih interesentov. (Op. uredništva. Ta koristni in jako umestni predlog so podpisali vsi katoliško-narodni poslanci, v svesti, da je dolžnost vsakega poslanca Bkrbeti za ljudstvo. Nemški in slovenski liberalci so bili nasprotnega mnenja in so glasovali proti njemu ter ga s tem vrgli! Gorjanci si naj to dobro zapomnijo, kaki ljudski prijatelji so liberalci !) Politični pregled, V Ljubljani, 3. julija. Dopolnilna dežel nozborska volitev na Dunaju se je izvršila včeraj tako, kot so je v danih razmerah sploh pričakovalo, zmagali so židje s pomočjo vseh protikrščanskih elementov. Izvoljeni dr. Adler bil jo sicer po imenu kandidat socijalno - demokraške stranke, a zanj so šli v boj vsi židje, nacijonalci in drugi elementi, katerim ni po godu krščan-sko-socijalna dunajska stranka. Izid volitve je naslednji: Od 11.664 volivcev v okraju Favoriten (I. 1896 jih je bilo le 2952), je bilo oddanih 8423 veljavnih glasov. Židovski kandidat dr. Adler je dobil 4298, krščanski socijalec Rissaweg pa 4125 glasov. Izvoljen je torej prvi, a le z večino 173 glasov. Ta številka torej kaže, da so storili krščanski socijalci vse, karkoli jim je bilo mogoče, in da bi bili prodrli brezdvomno s svojim kandidatom, da bi se jim ne bilo bojevati kar proti trem združenim nasprotnikom. No, socijalna demokracija z izidom ta volitve pač ne more biti zadovoljna. Pokazalo so je zopet sedaj v mjsvitleji luči, da ni nič druzega, nego poslušna dekla židovskega kapitala in da torej vso nje fraz'3 o skrbi za delavstvo niso prav nič drugega nego navadna sleparija. Ilazpor v moravskem deželnem zboru. S spravo mej moravskimi Čehi in Nemci bržkone tudi letos ne bo nič, razun če se Čehi, kar pa seveda nikomur ne pride na um, brezpogojno udajo nemškim zahtevam. To se je pokazalo posebno v predzadnji seji moravskega deželnega zastopa. Češki poslanci so zahtevali, naj se dovoli iz deželnih sredstev mala podpora za češko zasebno gimnazijo v Zabrehu. Do te zahteve so bili tem bolj opravičeni, ker uživa nemška obrtna šola zasebnega podjetnika že dalj časa precejšnjo podporo in je nemška večina celo oficijelno zahtevala, naj se ta zavod podr-žavi. Toda predlog čeških poslancev je zadel ob velik odpor pri Nemcih. V zbornici se je vršila zbog tega daljša burna razprava, ki je pa niso mogli dognati do konca in se je morala obravnavati še v seji klubovih načelnikov, kateri sta prisostvovala tudi namestnik grof Zerotin in glavar grof Vetter. Od dosedaj še ne znane rešitve tega vprašanja je odvisno nadaljnje postopanje Čehov. Lex liuquoy v češkem deželnem zboru. Včeraj se je vršila glavna razprava o znanem predlogu, ki ga je v ime konservativnega veleposestva stavil poslanec grof Buquoy in ga v včerajšnji seji utemeljeval. Govornik je naprej obžaloval, da je liberalno veleposestvo zavzelo tako neprijazno stališče napram stavljenemu predlogu in s tem še povečalo razdor mej obema strankama. Predlagatelj apeluje na vse stranke zbornice, naj glasujejo za njegov načrt. Nemška stranka naj lojalno ne odbije ponujene roke, da bodo v bodoče tudi Nemci zastopani v veleposestniški skupini. Vprašanje je namreč, ne bodo li pozneje navstale razmere, ki bi otežkočile spravo mej obema strankama. — Posl. Eppinger, Glöckner in Kutschera so se izjavili naravnost proti predlogu, odločno zagovarjal ga je pa posl. Parish, ki ga je imenoval prostovoljno žrtev konservativnega veleposestva. Mladočeški poslanci so zagovarjali predlog, objednem pa zahtevali še nadaljne reforme volivnega reda. Konečno je bil načrt z večino izročen posebnemu odseku 18 članov. Kvotno vprašanje je rešeno zopet za leto dnij. Predvčerajšnja uradna »Wiener Zeitg.« namreč objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se z ozirom na to, da se zastopstvi obeh državnih polovic nista mogli zjediniti o tem vprašanju, določa za dobo od 1. julija letos do 30. junija 1902 dosedanje kvotno razmerje, namreč 66"/M za avstrijsko, in 33'/»» za ogersko državno polovico. O definitivni rešitvi tega spornega vprašanja se bodeta jeseni pogajala parlamenta. Jubilej s/c i sprevodi v Španiji so prepovedani. Ministerski predsednik Sa-gasta je torej dosegel, po čemer je hrepenel: da se onemogočijo nemiri, treba udariti katoliško večino španskega prebivalstva. Vsem preiektom v Španiji jo SagaBta doposlal strogo naroČilo, naj prepovedo katoliške jubilejne procesije in vse jednake ulične prireditve. Loža, ki hoče Čim najpreje uničiti katolištvo, seveda s tem ministrovim činom še ni zadovoljna. Francoski /ramasont še niso zadovoljni z udarcem, ki so ga z vladno pomočjo zadali katoliški cerkvi in njenim ustanovam. Ne zadostuje jim tudi v senatu odobreni zakonski načrt proti cerkvenim kongregacijam. V včerajšnji eeji francoske poslansko zbornice je namreč po slaneo Allemane Btavil nujni predlog, naj se takoj zatro vse kongregacije in zapleni njih premoženje. Ministerski predsednik se tokrat ni hctel ozirati na to zahtevo, dobro vedoč, da je že sedaj doBegel dovolj. Izjavil je, da je o tej zahtevi govoril že tekom razprave v zbornici, ko je bil stavljen jed-nak predlog, ter razvil svoje nazore, in da torej ne mara nove debate. Nujnost predloga je bila sicer odklonjena, a pokazalo se je, po čem da hrepene francoski židovski hlapci. Cerkveiti letopis. V Št. Ilji pri Velenji so imeli na Sempetrovo lepo cerkveno svečanost. Brollo ml. je lani vso cerkev na presno slikal. Letos je s svojim spretnim ščopkom ozaljšal dve kapeli zunaj cerkve ob potu, ob katerem se pomiče procesija s presv. R. T. Stroške so poravnali mnogočastiti g. župnik Fr. Smrečnik s pomočjo darežljivih faranov. Sentiljski fantje so pa pri tej priliki pripravili velikansko bandero, ki stane 540 kron. Zraven tega so kupili toliko smodnika, da je daleč črez meje te tihe doline odmeval jek pokanja topičev. Preč. g. Jakob Lempel, dekan iz Skal, so blagoslovili slike in bandero ter so potem v procesiji nosili presv. R. T. Na veliko radost darežljivih faranov so bili prišli vlč. g. gvardijan o. Viktor iz Nazarij, da so slovesno sv. mašo peli in tej svečanosti prav primeren nagovor imeli. Bog jim bodi plačnik ! Dopisi. Iz Goč na Vipavskem, 1. julija. ( B r a -niški naprednjaki n e o p r o -š č e n i ! ) Preteklo je že nekaj časa, odkar sta zatrobila v svet »Slovenski Narod« in »Seča« o »klerikalnih junakih iz Goč v Branici«, da so Gočani napadli one liberalčke v Glažarjevi gostilni. To je bila laž, kakor smo že zadnjič v »Slovencu« poročali. Ni res in niso mogli dokazati, da je neki Go-čan z odprtim nožem napadel one liberalčke; tudi ne, da so Gočani prihruli v sobo nad mirno sedeče pivce. Dne 27. t. m. se je vršila glavna razprava pri c. kr. okr. sodišču v Vipavi. Sedaj se je dokazalo, kdo da je kriv. Pripomnim, da bo bili Gočani popolnoma oproščeni vsake kazni vkljub vsem zvijačam braniških naprednjakov; obsojeni so bili tako: Prvi na vse kraje dolgi naprednjak na tri tedne ječe in 40 K globe za telesno poškodbo, drugi na štiri dni zapora in tretji na šest dni zapora. Dopisnik v »Slov. Narodu« in »Soči« je osmešil sam sebe pred svetom, zato ker je poročal po časopisih take stvari, katerih ni prav natanko zvedel. Po liberalni navadi je planil po duhovnikih, poročal, da politikujoči duhovniki ljudstvo sistematično podpihujejo itd. A to zadnje delajo liberalci. Noben duhovnik po naših krajih in tudi drugod ne podpihuje ljudstva, pač pa uče pravo, ne pa to, kar jim podtikajo »Narodovci«. Nikar no mislite, liberalci, da vzamete s tem katoliškim duhovnikom veljavo. Premalo imate vpliva pri ljudeh, saj vas vsi dobro poznajo! _ Dnevne novica V Ljubljani. 3- iuliJa- Nevarno obolel je na Poseku gosp. Ivan vitez Nabergoj. B«» 86 j« baj° "aj-hujega. Vojaška vest. premeščeni so m sicer nadporočnik Jos. ZJg°rski od skega polka št. 1 k topničarskemu polku štev. 7, nadporc^nik Fran Suša od domobranskega po)&a v Zadru k 4. domobranskemu polku ter nadporočnika Ciril Dolenc in Frid. Berg, ki sta zamenjala svoji mesti. Umrl je v Toplicah na Dolenjskem g. Fr. Praček, c. kr. žandarmerijski straž- mešter v pokoju. - Na Gomilskem je umrl oian „Celjske narodno godbe" g Pongrac T o p o U e k. Preselil se jo iz Celja v Ljubljano g. dr. Vladimir R a v n i h a r in pa gosp. Ante Beg. Prošnja. Iz Cerkelj pri Krškem se nam piše: Znano je že bravcem „Slovenca", kaka velika nesreöa je zadela našo faro. V vasi Vel. Mraševo pogorelo je 24 posestnikom vse. Lsta 1863 je dne 1. mal. srpana y isti vasi pogorelo 39 hiš z vsemi druzimi poslopji. Že takrat so ljudje uživali silno bedo in le s pomočjo radodarnih src posta vili so zopet poslopja. Sedaj je beda veliko hujša in »ko nam Bog in dobrotljivi ljudje ne pomagajo, ne vemo, kako bomo izhajali. Obračamo se tem potom do radodarnih src in jih prosimo, naj nam pomagajo. Sila je velika in vsak se tako majhen dar — posebno tudi obleka, ker je skoro vsem pogorela vsa, razun kar so jo na Bebi imeli — bo s hvaležnostjo sprejet. Darove sprejema župni urad v O.rkljah pri Krškem. Družba sv. Cirila in Metoda opozarja Slovenstvo družbinega praznika naših apostolov: sv. Cirila in Metoda 5. julija t. I. ter nadaljuje : Izvršite Slovenke in olovenci ob tej nam slovesni priliki, ko zableste do-morodni kresovi po naših gorah, tudi na-birko podružničnih prispevkov za to sedanje upravno leto in potrudite se ob enem za običajni Ciril-Metodijski dar. — Če Vas vsaj v naši družbi Vaša edinost po konci ne vzdrži, potem ni bilo Vaše domoljubje gorko tako kot ogenj Vaših kresov — in odpustite nam, da se izrazimo še določneje: potem niste razumeli naših najbistvenejih družbinih interesov. Podobnega očitanja pa Vas Bog obvaruj! Št . Jakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda vabi naj-uljudneje vse častite člane in prijatelje k peti sveti maši, katera se bode brala na čast blago vestnikoma v petek dne 5. t. m. v trnovski cerkvi ob 8. uri zjutraj. St. Peterska moška in ženska po družnica praznovali hosti god sv. Cirila in Metoda v petek 5. t m. ob 10. uri do-poludne s sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani, h kateri se vsi člani uljudno vabijo. Zaključek šolskega leta na o. kr. 1. državni gimnaziji v Ljubljani je bil danes. V lepo okrašeni gimnazijski kapelici je dijaštvo prisostvovalo peti sveti maši. Samonemški »Jahresbericht« prinaša profesorja dr. Jos. Sorna spis »Einige Bemerkungen zum „Liber memoralis" des L. Ampe-lius.« —Na zavodu je podučevalo 25 učnih močij za obligatne šolske predmete in 5 za neobligatne. Začetkom šolskega leta je bilo na zavodu 628 dijakov. Koncem šolskega leta jih je bilo še 594, mej njimi Ljubljančanov 161, Kranjcev sploh 339, ostali so rojeni v bližnjih deželah. Slovenski materni jezik je imelo 491 dijakov, nemški 101 in laški 2 Katoličanov je bilo 591, evangeliška 2, grškokatoliski 1. Najmlajši dijaki so imeli po 11 let, najstarejši je imel 24 let. Odlič-njakov je bilo v I. a razredu 5, v I. b razredu 3, v II. a razredu 2, v II. b razredu 1, v III. a razredu 2, v III. b razredu 8, v IV. a razredu 2. v IV. b razredu 6, v V. a razredu 1, v V. b razredu 8, v VI. a razredu 1, v VI. b. razredu 4, v VII. a razredu 2, v VII. b razredu 6, v VIII. a razredu 2, v VIII. b razredu 6, skupaj 59 odlič-njakov. Prvi red jo dobilo v I. a razredu 17, v I. b razredu 29, v I. c razredu 19> v II. a razredu 14, v II. b razredu 30, v a razredu 11, v III. b razredu 37, v IV- a r^redu 9, v IV. b razredu 18, v V. a razredu 27, v V. b razredu 28, v VI. a razredu 25, v VI. b razredu 37, v VII. a razredu Sfl, v VII. b razredu 19, v VIII. a razredu 25, v VIII. b razredu 26, skupaj 40 2 prva r,da. Drugi red ima v I. b razredu 4, v 1 c razredu 6, v II. b razredu 8, v III. a rairedu 3, v III. b razredu 5, v IV. a razredu 4 v IV. b razredu 4, v V. a razredu 1, v VI. i razredu 5, v VI. b razredu 1, v VII. a razreJu 2, v VII. b razredu 6, v VIII. a razredu !. Skupaj 50 drugih redov. Po n a v\j al n i i z p i t jo dovoljen 62 dijakom. Tretji razred imajo : v I. a 2, v I. c 2, v II. a 1, v II. b 4, v III. a 2, v III. b 2, v V. a 3, v VI. a h v VII. b razredu 1, skupaj 18 tret- jih redov. Radi bolezni neizprašani so ostali 3 dijaki. Soloine so plačali 12500 K, drugih uplačil pa je bilo 1952 K 60 h. Ustanov je dobilo 84 dijakov 14761 K 40 h. Prihodnjo šolsko leto se prične 18. sept. s slovesno sv. mašo. Na c. kr. moškem učiteljišču je bilo koncem leta 94 gojencev, in sicer v I. letniku 23, v II. 25, v III. 25, v IV. 21. Izmed teh je prebilo 73 z dobrim uspehom, 5 z nezadostnim uspehom, 16 jih pa sme ponavljati izpit v jeseni. Na c. kr. ženskem učiteljišču je bilo koncem leta 161 gojenk, in sicer v I. letniku 40, v II. 40, v III. 41 in v IV. 40. Izmed teh je prebilo leto 155 z dobrim uspehom, 1 z nezadostnim uspehom, 3 smejo ponavljati izpit v jeseni, 2 ste pa ostali neklasificirani radi bolezni. Zrelostni izpit na višji realki v Ljubljani je delalo 1. in 2. t. mes. od 20 dijakov 11 priglašencev in jeden privatist. Prebili so ga: Avg. Aichhorn z Dunaja, Iv. Cerne iz Ljubljane, Fr. Geinsperger iz Volš-berka na Koroškem, Adolf Gotzl iz Ljubljane, Emil Kadiunig iz Kočevja, Kirol Kos iz Pontablja, Milan Lenarčič z Vrhnike (z odiiko), Josip Perovšek iz Novegamesta, Jos. Riboli iz Reke in Adolf Turek iz Lazov pri Planini. — Jeden priglašeni eksternist je odstopil, dvema je dovoljen ponavljavni izpit. Stavka v »črni tovarni«. Južna že leznica ima v Zalogu svojo kuhalnico in na-pojilnico za železniške prage, takozvano im-pregniranco. Delo v tovarni je zelo naporno, ker je treba nad sto kil težke železniške prage skoraj noč in dan prenašati in so delavci od trpljenja in umazanosti vsi črni. Dela se oddajajo skoraj izključno le s pogodbo (akordom) in le malokateri zdrži pri tako nadležnem in napornem delu; tujci sploh ne, dasi se je že večkrat poskušalo tudi s Hrvati in Bošnjaki. Strogi nastop in-ženerja iz Litije je dal baje povod, da so dne 2. t. me3. delo ustavili vsi domačini. Brezobzirne razmere v tovarni so res človeštva nevredne. Skrajni čas bi bil, da se zadeva v prilog trpina delavca skoraj zravna mirnim potom. S Pijave Gorice se nam poroča: Pri občinskih volitvah dne 2. t. m. je dosedanji župan Fr. Jamnik s svojim odborom sijajno propadel. Nič mu ni pomagalo, da je kot zaupnik »Narodove stranke« trosil med ljudstvo »Žlindro«, saj domačini se že dolgo za-nj niso brigali — le nekaj hribcev se ga je krčevito oklenilo, — ker jim je obetal, da bo dal župana za tri leta v hribe. A načrt njegov so mu zmedli vrli Pijavčanje in Ižanci, ki so prišli v častnem številu volit — »novi« — a ne stari odbor. — Tako je zdaj na Ižanskem odklenkalo libe-raln m mogočnežem. — Prihodnjič več o delovanju starega »liberalnega« župana. Morilec svoje žene Frančič prijet Poročali smo, da je znani Frančič, katerega so dolžili, da je svojo ženo umoril, ušel iz novomeških zaporov. Frančiču se je posrečilo uiti v Ameriko. V vsakem mestu si je pridejal novo ime, zato ga je bilo težko najti. Ogoljufal je mnogo naših rojakov v Ameriki. Pri jedni takih goljufij se je opekel in prišel pravici v roke. Sedaj sedi Frančič v okrajni ječi v Jolietu in čaka porotne obravnave. Goljufijo je obstal in porotniki ga bodo brezdvomno obsodili za nekaj let v državno jc-čo. Ko bo Frančič v Ameriki dostal kazen, dobila ga bo v pest lahko avstrijska vlada, ako ga bo zahtevala. Ljubljanska meščanska godba priredi jutri v četrtek, dne 4. t. m. pred magistratom promenadni koncert od 8. do 9. ure zvečer, ob neugodnem vremenu pa v petek 5. t. m. s sledečim vzporedom: 1. La pere do Victoria, 2. Spomin overtura, Belini. 3. Valček iz opereto cigan-ški baron, I. Strauss. 4. Turška molitev iz opere Vanda, I. Doppler. 5. Pozdrav, dr. G. Ipavec. 6. Potpouri iz opere Rigoletto, G. Verdi. Ljubljanske novice. Dva koncerta bodeta na vrtu Hafnerjeve pivovarne in sicer so jutri vrši vojaški koncert, h kateremu je vstopnina 20 kr., v soboto pa so bo vršil koncert meščansko godbe, h kateremu bo vstopnina 15 kr. Obakrat se pričneta koncerta ob 7. uri zvečer. — Promenadni koneort ima danes zvečer ob 6'/, uri pod Tivolijem vojaška godba. — U j e t a b e g u n a. Od gradnje dež. dvorca sta ušla včeraj prisiljenca Peter Plank in Rudolf Espenberger. Na Karolinški zemlji ju je zalotil nadstražnik Keržan. Prisiljenca Bta bežala, a ko je Kržan ustrelil, sta se ustavila in se pustila prijeti. — Aretovan je. bil danes krojaški pomočnik Leopold Spreitz iz Žužemberka, ki je ukral na vrtu pri »Novem svetu« vrtnarju Fr. Adameku palico. — Ušla ota včeraj na C idellijevem posestvu delujoča prisiljenca löietni Jožef Sturm in 171etni Mihael Tomši iz Vač. — Našel je učenec Viljem Leben hranilno knjižico s 1000 K in denarni znesek 140 K. Ustrelil se je v Celovcu magistratni oficijal Peter Male. Tržaški c. kr. namestnik Rinal-dini je storil veliko netaktnost Kakor smo poročali, je moral tržaški škcf suspendirati rojanskega župnika Jurizzo, l ubljenca tržaških magistratnih č fatov in lahenov. Takoj, ko se je to zvedelo, je prišel c. kr. namestnik Jurizzo — obiskat! To so seveda smatra kot demonstracija proti škofu. Vsak pameten človek mora stati v tem slučaju na strani škofovi, saj škof ima dolžnost, da vzdržuje red in disciplino v cerkvi, ne pa vlada, lahonski magistrat in tržaški čifuti. Pred tržaškim porotnim sodiščem je bil Rihard Lumber obsojen na 4 tedne zapora. Pori tniki so bili mnenja, da je Camber potom t ska razžalil dr. Cusina. Goriške novice. Pobegnil je iz Gorice 251etni topničar Julij Knap. — Iz goriške norišnice je ubežal neki Franc Gulič iz Sežane. Tekel je proti Soči in skočil vanjo. La s težavo so ga rešili iz vode. — Utoni'a je pri Tolminu v Soči llletna Marija Pagon. — Na goriški realki so letos med 11 odličnjaki trije Slovenci, namreč: Bogomir Vidrih Blazij Zlatič, Bogomir Ma-šič. V četrtem, petem, šestem in sedmem razredu ni nobenega odličnjaka. Zrelostno preskušnjo sta na realki dva blovcnca prestala z dobrim vspehom, namreč F. llepič iz Gorice in R. Caharija iz Nabrežine. Izpred sodišča v Kopru. Iz K^pra se poroča, da so se ondi morali zagovarjati pred sodiščem trije slovenski učiteljski pripravniki, katerih jeden je pri napadu laških pripravnikov na slovenske gojence učiteljišča sprožil strel. Dobil ja samo 5 gld. globe. Iz Aleksandrije nam piše o. Benigen : V nedeljo 23. junija smo slovesno pokopali g Antona Lebana, lastnika tovarne za led. Hitro ga je pobrala bolezen. Previdel sem ga z vsemi sv. zakramenti za umirajoče. Pokojni naš vrli rojak jo bil star šele 46 let in doma iz Tomina. Svetila mu večna luč! — Pred dvema tednoma sem pokopal edino osemletno hčerko trgovca g. Frančiška Zarli. i/. * * Sonnwendfeier. Olomuški Nemci so s'aviii svoj „Sonnwend" v Slavoninu. Neki mož sreča Nemca, ki se je v rožicah vračal od 8lavnosti domov in se bahal, kako dobro so se imeli, in da Čehi kaj podobnega ne morejo prirediti. Na to pa mož vpraša: Katerega Sonnwenda ste proslavljali, ali mesarja Sonnwenda iz Sternberga, ali onega iz Prostejova ? Ljubi Nemec je bil v očitni zadregi. „Salament, tega nisem pomislil, a sodim, da bo mesar Sonnwend iz Sternberga, ker je Nemec. Vendar ne bomo proslavljali Sonnwenda iz Prostejova, ki je Ceh \" Dragoceni nemški poslanec Poslanec Wolf, ki stanuje v hotelu »Pri zlatem angelju« v Pragi, jo praški policiji silno dragocen, ker tajni policaji ga stražijo noč in dan, da se mu nič hudega ne pri peti. Toda bati se ni treba, hudega se mu ne bo nič zgodilo, pač pa pridejo na dan marsikatere stvari, ki morda Wolfu ne bodo prijetne. Ko so šli oni dan za njim policaji, jim jo Wolf nakrat zginil v — neki razupiti hiši. Živio »los von Rom«. Tolovaji ubili Rothschildovega uradnika. Iz Baturr.a poročajo, da so tolovaji ustrelili ravnatelja tvrdke Rothschild, Galev-a, in mu potem pobrali 30.000 rub-ljev. Novo kitajsko glavno mesto. Kitajska cesarica vdova je svojemu velikemu svetu naznanila, da Pekin no bo več glavno mesto Kitajske, ampak, da postane odslej glavno mesto Kaifongfu v provinci Hönau. Cesarica je izjavila, da so v Pekin boji priti, ker misli, da bi jo ondi zvijačno ujeli. Kaifonglu leži v bližini toka Ilwangho. Mesto ima 6 mošej in ima 150 000 prebivalcev. Kaifongfu ima jedino židovsko naselbino na Kitajskem Kaifongfu je bilo pod imenom Tungking od 1280 do 1*05 1. glavno mesto Kitajske. Kitajski dvor bode sezidal od Kaifongfu železnico v Nanking. Društva. (K m e t s k a posojilnica ljubljanske o k o 1 i c e v L j u b 1 j a n i.) Bilanca za mesec junij 1901. (prvo polletje.) Activa. Gotovina v blagajni 14.401 50 K. Naložen denar 656 970 79 kron. Posojila 2,528 288-23 K. Vrednostne listine 4 000 K. Prehodni zneski 1036 73 K. Inventar 906 95 kron. Zaostale obresti 31. decembra 1900 38.010-71 K. Pasiva. Zadružni deleži 23 840 kron. lleservni zaklad 55.887-b0 K. Pokojninski zaklad 3.250-99 K. Hranilne vlogo 3 110.702-11 K. Predplačane obresti 31. dec. 1900 9 292-39 K. Denarni promet 4 963.470-46 krop. Upravni premoženje 3,242.747 78 K. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca junija 1901 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 711 strank 448 500 K 14 h, 656 strank pa dvignilo 408.363 K 78 h. V drugem četrtletju 1901 dovolilo se je 51 prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 93.230 K. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu juniju 1901 je 175 strank vložilo 81.096 K 01 vin., 125 strank vzdignilo 53 719 K 98, 3li strankam s.J. jo izplačalo posojil 35.250 K — vin., denarni promet 256 344 K 32 v. Darovi. VI. izkaz darov za pogorelce v Kropi. D. Rikusch, Celje 20 K. Župljani iz Poljan, Gorenj. 90 K. Župljani iz Kranja 47 K 65 vin. M. Schrey, Jesenice, obleke 7'/» kg. Anica Hočevar, Ljubljana, obleke 6 kg. Fr. Xav. Souvan, blaga 12 kg. Aupni urad Križe pri Tržiču 14 K Župni urad Šempeter, Novomesto 10 K. Župni urad Kranjska gora 12 K. I. Trpin, kaplan 3 K. [Žup-ljani Rsdoljiški 109 K. Jan. Novak, dekan 20 K. J. Mrak, župnik 10 K. M Rosner 10 K. Adolf lvreutzberger, Kranj 25 K. Jos. Košmelj, obleke 10 kg. A Pokorn, c. kr. oficijal, obleke 8 kg. N. N. iz Ljubljano 5 K. M. öchrey, Jesenice 10 K. Rebec Co., Pola 10 K. Po gospdč. M. Uršič, c. kr. pošt. opraviteljici so darovali siedeči dobrotniki v Medvodah: G. Lov. Kavčič 10 K. G. Fr. Jarc 10 K. G. M. Jane 10 K. Gdč. Josipina Jamnik 10 K. Gdč. Marija Uršič 5 K 84 v. Alojzij Jerala 5 K. Jožef Šušteršič 4 K. Jožef Narobe 3 K. Ivan Pajk 2 K. Kar. Riesling 2 K. Rih. pl. Scherer 2 K. Karol Kopp 2 K. Edmund Kocbek 2 K. yJer. Kovačič 2 K. Ant. Lapajne 2 K. J ;s. Zeleznikar 2 K. Jos. .lesih 2 K. Fr. Šušteršič 2 K. J in. Kavčič 2 K. Frančiška Kavčič 2 K. Lujiza Legat 2 K. Jos. Lavtižar 2 K. Fr. Tomec 2 K. Rafael Postišek 1 K. Julij Novlijan 1 K. Jan Bukovec 1 K. Rud. Scharlach 1 K. Jurij Hochinger 1 K. Edm. pl. Hopl^nrtner 1 K. Jernej Kavčič 1 K. Fani Gobeuc 1 K. Franc Skarbina 1 K. Aloj. Ježička 1 K. .Jan. Bukovec 1 K. Louis Schmid 1 K. Franc Schiker 1 K. Chvatal 1 K. Friderik Tome 1 K. Marijana Smole 1 K. Fr. Kos 1 K. Jan Erjavec 1 K. Kocijančič 1 K. Jan. Richtar 1 K. Ant. Kuralt 1 K. Jos. Jerele 1 K. Gospa Franja Weber 1 K. Marija Babnik 1 K. Marija Bizjak 1 K. Ivan Krai-ner 80 v. Fran Kosec 60 v. Jožef Šutina 60 v. Kat. Južna 60 v. Antonija Kosec 40 v. Janez Trampuä 40 v. Jan. Konjar 40 v. Jož. Zelnik 40 v. Jan. Rozman 40 v. Kopač 40 v. Fr. Jakob 40 v. Andrej Cvajnar 40 v. Aloj/.. Rihar 20 v. Ivana Mramor 20 v. Jak. Baumkirchner 20 v. Leopold Pavlič 20 v. Mart. Fertin 20 v. Kopač 10 v.y Janez Bohinc 2 K Skupai 122 K. — Župni urad Begunje (Gor.) 28 K. Po dr. Val. Levcu g. I. Luzar, nadrevident na Dunaju 10 K. Fr. Kadunc, župnik 10 K. Uredništvo »Slov. Naroda« 5 K. Uredništvo »Slovenca« 67 K. Franc Jereb, župnik v p. 5 K. Emil Gutt-mann, c. k. adm. tajnik 20 K. Župljani na Koroški Beli 61 K. Jak. Aljaž, župnik 30 K. Po g. M. Arko, dekanu, farani 55 K. Župni urad sv. Lenart nad Loko 35 K 05 v. Župni urad Tržič 140 K. Aug. Türk, župnik 10 K. Od gg dež. poslancev drugi dar 32 K. Župljani izv R bnega 30 K. Fr. Cemažar, kaplan 3 K. Simon .-užek, župnik 10 K. Bog povrni darovateljem I Kropa, 26. junija 1901. Ža odbor Franc Iloenigman, župnik. VI. izkaz darov za pogorelce v Gorenji vasi. O J 21. junija do incl. 2. julija: Župni uradi Kranjska gora 8 K, Godovič 13 K, sv. treh Kraljev na Vrhu 10 K, Jesenice 40 K, Križe pri Tržiču 14 K, I. K Str. 10 K, dr. Arko 24 K, M. Hodnik Trebnjo 3 K, dr. U4voničnik, Ljubljana 5 K, župnik Vidmar, Ziri 18 K, uredništvo »Slovenca 5 K, župni urad Begunjo 28 K, duhovni svetnik Žužek 10 K. župnik Preželj 8 K, uredništvo »Slovenca« 19 K, župnik Strupi 5 K, Gori-čica 20 K 10 v. Bog povrni stotero! Pomožni odbor Gorenj a vas, 2. jul. 1901. Matej P i n t a r, načelnik. Brno, 3. julija. V deželnem zboru je izjavil posl. D' Elver t, da so Nemci voljni skleniti mir s Cehi, ako se jim zagotovi narodna posest. Posl. Začek pravi, da je narodnostno vprašanje za Avstrijo eksistenčno vprašanje; on upa, da se izvede spravna akcija. Nemec Gans predlaga, naj se podržavi zasebna nemška obrtna šola v Zabrehu. Namestnik je naglašal, da postopa vlada v kulturnem oziru popolno jednako napram obema narodnostima in je voljna prihodnje leto prevzeti ta zavod v državno upravo. Konečno je izjavil posl. C hI ume c k v, da bo v interesu narodnostnega miru glasoval za podporo češki zasebni gimnaziji v Zabrehu. To je vspeh posvetovanja klubovih načelnikov. Praga, 3. julija. Pri sokolski slavnosti bivajoči francoski telovadci so brzojavno pozdravili Dčrouleda. Ta je brzojavil nazaj, da ga veseli, da se spominjajo francoski telovadci v Pragi iz domovine izgnanega nesrečneža. Moje srce je pri vas. Pozdravljam tudi plemeniti češki narod, katerega simpatije proti Francozom so mi že dolgo znane. Lvov, 3. julija. V mestu Sokal je pogorelo 200 hiš. 3000 prebivalcev je brez strehe in hrane. Budimpešta, 3. julija. Uredništvo Magyar-Orszaga je generalnega prokuratorja svetega sinoda Pob^do-nosceva vprašalo, ali so resnična poročila o njegovem odstopu. Pobe-donoscev je brzojavil in potem še pisal, da so ta poročila zlagana. Berolin, 3. julija. Poročila o potovanju Biilowa v Petrograd so neresnična. Berolin, 3. julija. Dva nevarna laška anarhista sta prišla v Berolin. Načelnik policije je obveščen, da sta bila v Italiji že obsojena, a sta zdaj svobodna in jako nevarna ter utegne njih pot v Berolin imeti anarhističen namen. London, 3. julija. Vročina je velikanska. Tu je bilo šest grozno vročih dni. V nekaterih ulicah se je raztopil asfaltni tlak. V New-Yorku so 104 osebe zadete od solnčarice. Ulice v New - Yorku so prazne, tramway stoji, kakih 100 mrtvih konj leži po ulicah. Tudi v Filadelfiji, v Chicagu in drugih velikih mestih je grozno vroče. Novi York, 3. julija. V zadnjih dneh je nad 200 oseb obolelo radi vročine, blizo sto jih je pa umrlo. Novijork, 3. julija. Laški vladi se je posrečilo dobiti v pest vse anarhiste, ki so z Brescijem napravili zaroto proti kralju Umbertu. Bruselj, 3. julija. Buri so v kapski koloniji že uropali Angležem 1000 konj. Meteorologično poročilo. Višina cad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mi» « i Cm opa-¿ j MTanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatur» po O.liiju Votrorl Nebo si . v * t «5 * ¡» X, O, ► 2 j 9 zveč. j 729 4 21 2 brezv. ¡ sk. oblač. J 7. zjutr. ¡2. popol. I 728 3 7282 192 20 5 sr. j z ah. si. jug. pol oblač. oblač. 00 Srednja včerajšnja temperstnra 22 1 normale: 19 2 2. julija. Anton Knvačič, sprevodnik, 64 let, Martinov i cesta 24, otrpnenje nebnih kit. V hiralnici: 1. julija. Elizabeta Sluga, kuharica, 53 let, de-mentia acquisita. Žitne cene dnž 2. julija 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen.......K 8-28 do Rž za jesen..........7-14 „ Turšica za julii-avgust .....652 „ „ „ september-oktober . . „ 6 73 „ Oves za jesen.........662 » Na budimpeštanski borzi: 8 29 7-15 5'ñ3 5 74 6 63 Pšenica za oktober R2 za oktober Oves za oktober Koruza za julij . , „ avgusta „ » oktober (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška . ,, južne žel. Rž . , Ječmen „ „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol ..... K 8 01 6-76 528 505 5-23 5-35 7'90 7-55 5-65 6-80 7-85 800 805 6-77 5-29 507 5-24 5-36 do 8-45 " 7-80 5-75 7-20 800 lO-CO Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 22. junija do dne 28. junija K 1 h K |b Goveje meso I. v. kg 1 !28 Pšenifna moka 100 kg 27 G0 > » II. » » 1 Koruzna » » > 10 60 » > III. > > — 90 Ajdova » > > 29 60 Telečje meso > 120 Fižol, liter . . . - 24 Prašičje » sveže > 1 50 » » prek. > 1 70 Leča, » . . . , — 20 Koštrunovo meso » — 80 Kaša, » . . . , — 20 Maslo . . . . » 2 40 Ričet, » . . . - — Surovo maslo . . > 2 — Pšenica . . 100 kg 16 60 Mast prašičja . . > ' 1 40 Rž . . . > > 14 80 Slanina sveža » 1 28 Ječmen . . » » 14 - » prekajena » 1 00 Oves ... » » 15 60 Salo..... » 1 30 Ajda ... > > 13 — Jajce, jedno . . — 5 Proso, belo, > > Iti 80 Mleko, liter . . — 20 ., navadno » » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » » 12 80 » kisla . < — 80 Krompii . » » 4 40 kg - Drva , trda , m3 7 50 Piščanec . . . 1 20 » mehka, » 6 50 Golob . , . . _ 40 Seno, 100 kg . , 4 40 — — Slama, > > . 4 20 - — Stelja, » » — — V četrtek dne 4. t. m. zažgal se bo na Drenikovem vrhu z umetalnim ognjem na čast sv. Cirilu in Metodu. 660 l—l S spoštovanjem Ivan Schropp, restavratčr. Kot ubiralec klavirjev in orgel si dovoljujem visokemu plemstvu, prečast. duhovščini in vsej ostali gospodi, ki ima glasovirje, najtopleje se priporočiti, da si bom vedno prizadeval ustrezati kar najtočn« je in najnatančneje vsem na me stavljenim zahtevam. Proseč Vašega zaupanja in cenjenih naročil bilježim velespoštovanjem Ivan Lorber ubiralec klavirjev in orgel Ljubljana, Rimska cesta 24, pritličje. Tudi jeden dobro ohranjeni krafki klavir se dobi pri meni po nizki ceni. 659 3--1 Mladoletnemu Jožefu Strehar iz Ljubljano, Tržaška cesta šL 12, naj se no pogojuje in no zaupa nič, ker se njegovi dolgovi in zaveze, katere bi napravil brez privoljenja varuhov Antona Lango f in Jožefe Strehar ter podpissne sodnije — ne bodo prravnale il njegovega premoženja. Posebno svari so sklepati z njim kake kupne pogodbe. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, I. odd., dne 3. julija 1901 661 3-1 M SB» v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10 Se proda iz proste roke. Ista stoji blizu novega Franc Jožefovega mestu, je visokopritlična, od vseh strani prosto stoječa, v najboljšem stanu, ima prostorne suho kleti, lep vrt, kateri meri nad 500 kvadratnih sežnjev, in vrtnarsko hišico. Natančneje se poizve vsak dan dopoldne istotam pri posestnici. Mi šetarji so izključeni. 637 5-3 ■ítí ífi '1*5 í+í iS! wmffiísiis íw SSI; ZíZ «3¡ •5 Sf K®®®®®®®®!» ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cestn ¿t.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega ln solidnega blagu po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo zgotovljene obleke posebno na ^aveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 49 J. N. Potočnik, krojaški mojster, v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanj e duhovenske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 628 4 3 ¿52 »S! iíMWtmi. M^M ' Kongresni trg šf. 6 v Tam-borninovi hiši---= Svojo zalogo z nakitnim in modnim blagom, kravatami, ter posebno finimi modrci najbolje fa^one priporoča z velespoštovanjem 646 2-2 Marija Vehovc. fjSgT" Na prodaj sta 2 križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65*—, drugi 150 cm. visok, velja jjld. 250' — pri 552 12-12 FR. TOMAIV-u, podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg st. 1. Sprejmeta se takoj eden ali dva mizarska pomočnika, dobra delavca, pod ugodnimi pogoji. — Kje, izve se pri Francu Veber-ju, posestniku in mizarskem mojstru v Železnikih hiš. št. 53 (Jesenovec). 630 5-5 hI**Jls«J& i^i'^^^ OSVEŽUJOČA PIJAČA. Nepresegljiva zdravilna voda. Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 35135-12 F. P. Vidlc & cr * v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, zarezne strešne opeke (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo SfckiOnO ZdfG2nO OpGkO. £ Strešna okna iz litega železa. Peci in itedilnsi osiijišca (lastni izdelek). 586 9 Roman-cement in dovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. ^ ^ i. IV a j nižj e cene. "ft. ii. 15. I> 11 11 a j 8 k a borza. On* 3. julija. Skupni državni dolg v notab..........99 05 Skupni državni dolg v «rebru......99 — Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 — Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 95*85 Ogerska zlata renta 4°/0........118-05 Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........9315 Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1652 — Kreditne delnice, 160 gld..............643 50 London vista .....................239-47 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj 117-40 20 mark.............23 48 20 frankov (napoleondor).......19 04 Italijanski bankovci.........91-10 C. kr. ceLini........................11 28 Dn6 2. julija. 3-2"/„ državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . . 182 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 17123 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........208 — 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 95 20 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......145-- Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 267-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 105-30 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94 25 P rijoritetne obveznice državne železnice . . 435-25 » » južne železnice 3°/0 . 343 50 > > južne železnice 5°/0 . 122 20 » » dolenjskih železnic4°/0 . — ' — Kreditne srečke, 100 gld..............388 - 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 380 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48 50 Ogerskega » , » 6 » . 25— Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....16 65 Rudolfove srečke, 10 gld. . . . . 58-— Sa'move srečke, 40 gld....... St Genöis srečke, 40 gld......• Waldsteinove srečke, 20 gld.....• Ljuhljanstce srečke.......• • Akcije anglo-avstrijske banke, 200 Akcije Ferdinandove sev. želez.. Akcije tržaškega Lloyd». 500 gi<* • • " Akcije južne železnice, 200 gld 9r- • ' Splošna avstrijska Jtavbinska družba . • Moritanska družba avstr. pt»n- • • ' Trboveljska premogarska -iruiba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 200- — 234 — 388 — 60 — 272— 5710 — 875 — 91 — 155-50 426 50 440 -252.62 __Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnln papirjev, «ročk, denarjev itd. Eavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naro611 na borzi. 99 Menjaraična delniška družba JI E K C II H" ., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. *r Pojavila -«s V vseh gospodarskih m «n-inčnlh itvvoli, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkih papirjev in vestni 'viti za dosego kolikor je mogoče vi«ocof» obrestovanja pri popolni varnosu ---- naloženih glavnic. 1