Št 156. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob */*6. uri zjutraj, n ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9*—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 26 —. V Ljubljani, sobota dne 6. avgusta 1910. Neodvisen oolitičen dnevnik. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-irankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Učitelji zborujejo. Danes začnejo zborovati v dolenjski metropoli slovenski napredni učitelji, ki se zbirajo vsako leto v drugem slovenskem mestu, se posvetujejo o svojih stanovskih vprašanjih in — protestirajo radi krivic, ki se jim gode. In te krivice niso majhne. Na učiteljstvo se stavljajo vedno večje zahteve, ki jih ono tudi izpolnjuje, ne samo, ker jih mora, nego tudi, ker jih hoče izpolnjevati, ker se zaveda svojih dolžnosti napram narodu, ali na katerega zahteve po zboljšanju gmotnega položaja se nihče ne ozira. Ni denarja! Ta stereotipni odgovor dobijo naši učitelji vedno, kadar potrkajo na vrata deželnega zbora. To je stalni izgovor onih, katerih dolžnost bi bila pobrigati se za izboljšanje gmotnega položaja pijonirjev kulture in civilizacije. Ni denarja! Deželna blagajna je prazna 1 Naravno, saj drugače biti ne more, ko deželni finančni minister polni z deželnim denarjem žepe raznim trebušastim klerikalnim veljakom, katerim se ne upa reči, da so deželne blagajne prazne, ker bi ti prepričani „katoličani“ potem takoj zapustili ne samo klerikalno stranko, nego najbrže tudi katoliško vero in prestopili — ako bi bilo upanja na dobiček — tudi k Mohamedovi veri. In ne samo to. Klerikalci ne samo, da nočejo zboljšati gmotnega položaja učiteljstvu, nego ga celo preganjajo tako neusmiljeno, da je revež vsak učitelj, na katerega se spusti težka pest kler.-nem. vlad. dež. šolskega sveta, ker s preganjanjem hočejo napraviti klerikalci iz naprednih slovenskih učiteljev svoje sužnje, ki niti misliti ne bodo smeli drugače kot klerikalno, kamo li delovati v antiklerikalnem duhu. Cela vrsta naprednih učiteljev je že čutila klerikalno maščevalnost in s časom jo bodo čutili vsi, ako se ne združijo v močni stanovski organizaciji, ker klerikalci lahko preganjajo posameznike, ki se ekspo-nirajo, ne bodo pa mogli preganjati vseh naprednih učiteljev, ki medsebojno tekmujejo v borbi s klerikalnim režimom. Kot take boritelje pozdravljamo današnje zborovalce, napredne slovenske učitelje, katerim želimo — ker je to v interesu narodnega napredka — da čim prej dosežejo svoje cilje, da se čim prej izpolnijo njihove nad vse opravičene zahteve. Učitelji naj bodo svobodni. Vsi moramo gledati v njih pijonirje kulture in za to je nemoralno, ako se dela gmotni položaj učiteljstva odvisnim od političnega prepričanja učiteljstva. Delo se mora nagraditi in ne politično prepričanje in zato zaslužijo zaničevanje vseh poštenih ljudi oni neznačajneži, ki so se radi momentanih koristi prodajali klerikalcem z dušo in telesom. Napredno učiteljstvo naj pa vztraja v borbi in uspehi ne bodo izostali. Na njihovi strani je pravica in zato jih bodo podpirali v njihovi težki borbi vsi kulturni in — pošteni elementi na Slovenskem. Iz slovenskih krajev. Prvi sokolski dan v Mostah. Tiho in brez hrupa, toda premišljeno in z neizprosno močjo vztrajnega dela je Sokol I. raztegnil svoj delokrog v vzhodne občine ljubljanskih predmestij. Moste so unikum slovenskih občin: v gospodarskem oziru so si tu na tem malem prostoru v vidno ostrem nasprotju razredni interesi prebivalstva, v nacionalnem oziru so zastopane v Mostah vse barve od odkritosrčnega narodnjaka, mednarodnjaka do narodnega hi-navca-klerikalca in tja do tiste teme, kjer preneha vsaka diferenciacija misli in čuta. Gladina mestne kulture in malokulturno razpoloženje kmečke okolice se tu srečavata in prehajata v visoko, brezpravilno valovanje, ki ubija vsako misel in načrt, ki bi hotel ustvariti iz drobnega močno celoto. Vsi pojavi javnega življenja v Mostah so do sedaj nudili sliko brezprimerne raz-kosanosti. V valovih, nasprotujočih si razrednih interesov, narodnih teženj, v skalnih vrzelih misli in želja moščanskega prebivalstva pa se vleče in redi črna kača, ki ima toliko rok in nog, da najdejo komaj dovolj prostora za svoje bivališče v ^prostornih dvoranah šentpeterskega kaplanišča, farovža in njih najbližje okolice, glavo svojo pa ima grozna pošast daleč, daleč na jugu izven slovenske domovine. Razdrobljenost in razkosanost napredne misli, pogosto le namišljena nasprotja izkoriščajoč, postaja klerikalizem v Mostah vedno močnejši, ustanavlja društva, gradi hiše bojnim svojim organizacijam. Grozna pošast se vlači med Moščani v različnih oblikah in podobah od ranega jutra v pozno noč, ko se še-le zapirajo špelunke za strašno golaznijo. Vse mora pasti kot plen v nečisto naročje: mladega dekleta se ujame z lirično pobožno telesnostjo, vdove, postarne device in v to kategorijo spadajoče samke z dvomljivo preteklostjo se napravi za odbornice, fantom se napravi lepo uniformo in plača za pijačo, za matere in očete in otroke pa se spravi s peklom, grožnjami in nasilstvom. To se godi dan za dnem, javno na ulici, skrito za stenami. Moščani, zavedajmo se nevarnosti, iščimo novih potov in novih sredstev, kako prepreči grozečo nevarnost. Dobili smo svoj sokolski odsek, ki se krepko razvija, obeta se nam sokolska pomoč od sokolske organizacije. Sokolstvo sprejme v svojo vzgojo našo mladino in s tem stvarja nove temelje narodnega in kulturnega pojmovanja med nami. Oklenimo se Sokola s polnim zaupanjem in z vso ljubeznijo. Vsa napredna društva in vsak protiklerikalno misleči posameznik naj ga sprejme z odprtimi rokami, z bratskimi srci. Sokol ima svojo nalogo in svojo pot. Ne bo posegal nikdar v aktivno politiko, stvarjal pa bo vedno s svojim vzgojnim delom predpogoje za vsako napredno podjetje. Sokol bo neusahljiv vrelec, odkoder bodo zajemale vedno vse napredne organizacije čiste studenčnice, s katero bodo napajale in ohranjale celotni narodni organizem. Prihodnja nedelja bodi vsem Mošča-nom manifestacija naprednosti in novih stremljenj, iz katerih se porodi iz slabe razdrobljenosti krepka, boja zmožna jed-notnost v smislu narodnih, demokratičnih in pravičnih socijalnih gesel! Iz Trebnjega. V Temenco je padel po nesreči g. Janez Jeraj iz Trebnjega. Ko je stal na plavalni deski, mu je nenadoma spodrsnilo in zginil je v vodi. Ker ni znal plavati, bi gotovo utonil, da ga ni v zadnjem trenotku rešil smrti strojevodja Josip Kovač, ki zasluži za svoje junaško dejanje vse priznanje. Slovanski Jug. Črnogorski jubilej. Slavnosti vladarjevega jubileja na Cetinju se bodo po sedanjem poročilu vršile dne 26., 27. in 28. avgusta. Ob tej priliki bode tudi proglašena kneževina Črna gora za kraljevino, pri čemur pa še novi kralj ne bode kronan, ker se je to odložilo za poznejši čas. Zagrebški »Obzor" poroča, da bodo mazilili kneza Nikito za črnogorskega kralja v Petrovi cerkvi na Cetinju. K temu slavi ju bode prišlo več zastopnikov raznih dvorov. Srbski prestolonaslednik Aleksander se odpravi na pot že 21. avgusta. Intrige na Balkanu. Nemci že zopet delajo spor na Balkanu in kalijo še kolikor toliko znosne razmere, ker hočejo v kalnem ribariti. Sedaj prinaša „Berliner Tagblatt“ iz Carigrada telegram naslednje vsebine: »Porta je izvedela, da je predsednik ruske dume Gučkov za časa slovanskega kongresa v Sofiji priporočal generalu Paprikovu, da se naj Bolgarija bavi z okrepljenjem slovanstva na Balkanu. Če bi se znale pri tem prijaviti težave, bode že carska vlada pomagala Bolgariji. Portino naziranje je, da se je po tej Gučkovi izjavi Bolgarija še bolj posvetila macedonskemu vprašanju/ Seveda se telegramu na prvi mah vidi, da je gola izmišljotina, ki ima samo namen, nahujskati Turčijo proti Rusiji, kar se pa Nemčiji, če so Turki količkaj pametni, ne bode posrečilo. Splošni pregled. Jesensko delo zbornic. Med poljskimi poslanci se vzdržuje vest, da bodo sklicani vsi državni zbori dne 20. septembra na dvatedensko zasedanje. Istrska zbornica bode sklicana tudi, ako bi ostala pogajanja za narodni in gospodarski sporazum med Hrvati in Italijani brezuspešna, češka pa le, če bi delovanje veleposestnikov nudilo količkaj garancij, da bodo poslanci rešili vsaj najvažnejše predloge. Nekako 4. oktobra se sestanejo delegacije na Dunaju, med 14. in 18. oktobrom pa državni zbor, ki bode zboroval 3. novembra, nato pa počno delovati deželni zbori do 20. novembra. Od 22. novembra do 21. decembra se bodo vršila sklepna pogajanja delegatov, istočasno pa se bode posvetoval proračunski odbor o postavkah za leto 1911. Če bi zbornica kar iz po-četka pokazala, da ji delo ne gre izpod rok, bode pravočasno razpuščena in na pomlad bodo razpisane nove volitve. Canalejasov program. Španski list „E1 Liberal" javlja, da je dosedanje postopanje Canalejasovo le del od kralja odobrenega programa. Canalejasov program obsega baje odstranitev vseh stanovskih privilegijev na Španskem in popolno enakost vseh državljanov pred zakoni. Konečni cilj Canalejasove politike je vstvar-jenje moderne državne uprave, ki loči cerkveno in državno avtoriteto v državi. To je vsekakor idealen program, ali bati se je, da Canalejas ne bode mogel izvesti vsega po vrsti, kajti že sedaj se oglašajo vesti, ki pravijo, da se pripravlja v Španiji državljanska vojska. Do te bode pač morda težko prišlo, ali vroča želja jezuitov je, nahujskati nerazsodno ljudstvo na ono oblast, ki je po njihovem nauku „od boga“. Nemiri v Srednji Ameriki. Na zemeljski ožini med Severno in Južno Ameriko, katero krije nekoliko neznatnih ljudovladnih državic, še pač ni bilo kake tri mesece nekaljenega miru. Sedaj se čita o eni državici, sedaj o drugi, ki je začasno zmagoslavna, nekoliko časa je na površju ena državna stranka, nekoliko časa druga; mira pa ni nikoli, kajti vršijo se poboji za poboji. Ravno te dni je prišla venezuelanska vlada na sled zaroti, ki ji je stavila za cilj, da umori predsednika Gomeza. Dva zarotnika so že zaprli, mnogo drugih pa je ušlo preko meje. Tudi v Hondurasu še vedno vre. Vsem je še živo v spominu vstaja, katera je izpodletela neka-ternikom. Ustaši niso opravili popolnoma nič, pač pa ima vstaja za posledico ravno sedaj proglašenih 17 smrtnih obsodb in 20 aretacij. Dokler ne bodo ljudje tega pozabili, bode zopet mir. Potem pa sledi srednjeamerikansko pobijanje. LISTEK. M1CHEL ZŽVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [58] »Sveti Oče!“ je vzbruhnil v svojem obupu, »in vi, Svetlost, poslušajte me! . . . Zahtevata od mene življenje ... zahtevajta, da sam naskočim vse vaše sovražnike . . . Pripravljen sem za vse . . . Toda proti grofu Alma, proti Monteforte . . . nikoli! ... To ni mogoče! »In vzrok?" je vprašal Cezar iznova, ves pijan od jeze, dočim je papež vstal, dvignil neko zaveso in nekomu tam zunaj skrivnostno zamahnil z roko. »Vzrok!“ je vzkliknil nesrečni mladenič, ki se mu je skoraj že mešal razum. »Vzrok je, da ljubim kakor blazen ... da ljubim do bezumnosti . . . tako da mi je umreti . . . ljubim tako, da mi je ljubša najstrašnejša smrt kakor pa sama misel, da bi zaslužil njeno zaničevanje ali njeno sovraštvo ..." »Ti ljubiš! . • • Koga? . . . Tak povej, koga?“ »Hčer grofa Alma! . . . Beatrice . . . Primavero". Cezar je zarjul z glasom, v katerem ni bilo ničesar človeškega več. Izdrl je bodalo. Planil je nad viteza, ki se mu je z enim samim skokom postavil nasproti. Toda Aleksander VI. se je vrgel nad svojega sina. Ta starec, ki je trenotek poprej z vso verjetnostjo govoril o svoji smrti, je prijel Cezarja za zapestje in ga je držal kakor v železnem primažu. »Ali si blazen, Cezar!" mu je siknil po španjolski. „Daj, da jaz opravim . . Cezar Borgia se je umaknil nazaj. „Vitez“, je izpregovoril papež s čudno krotkostjo, »odpustite mojemu sinu . . . Nasilen je, saj vam je sam povedal. Toda prepričan sem, da že zdaj obžaluje izbruh slepe jeze, ki se ji je pravkar dal zapeljati . . .“ »Njegova Svetlost je sam gospodar svojih izbruhov", je mrzlo odgovoril Ragastens, ki se mu je spričo nevarnosti vrnil ves razum. »In vi, gospod vitez, ste sami gospodar svojih čustev", je povzel papež z isto ljudomilostjo . . . »Naloga, ki sem vam jo hotel poveriti, vam ne ugaja? . . . Naj bo! . . . Pač pa razumete, da ne moremo obdržati v svoji bližini človeka, ki je tako zavzet za koristi naših sovražnikov, posebno, če je človek vaše cene, vitez . . . Prosim vas torej samo, da zapustite Rim, kakor hitro vam bo mogoče ... o, saj vas ne bom priganjal! . . . puščam vam časa mesec dni ... v nadi, da vas premišljanje napoti k nam nazaj.. .* »Hvala vaši Svetosti!" je dejal Ragastens iskreno. »Poslužiti se hočem dovoljenja, ki mi ga je dala". Sam pri sebi je dodal: »Še nocoj odrinem iz Rima!" »Ne odslavljam vas torej", je nadaljeval papež še z večjo prijaznostjo ... »Iz vsega srca se nadejam, da se zopet videva . . . Idite, sin moj . . . idite v miru . . .“ Vitez je pozdravil Cezarja Borgia, globoko se priklonil papežu in odšel skozi vrata, ki jim je Aleksander VI. privzdignil zaveso, da napravi Ragastensu prosto pot. »Kaj ste storili, oče?" je vzkliknil Cezar. »Ta človek bo odslej moj zaprisežen smrtni sovražnik ... A krepak sunek z bodalom . . ." »Per bacco! Za to so boljše reči kakor bodalo . . . Za to je krvnik!" »Krvnik?" »Da! Saj še nisi našel morilca vojvode Gandijskega, kajne da ne? . . . Torej — našel sem ga jaz! . . . Takoj jutri se prične obravnava proti njemu ... V osmih dneh odleti njegova glava! ... In ta morilec, sin moj, je človek, ki je zdaj odšel iz te sobe ... St, poslušaj ... Ta hip ga primejo!" Zares se je začul šum strahovitega boja, ki je trajal približno minuto. Nato se je pomirilo vse. In takrat se je pokazala v okviru vrat moška postava. Bil je dom Garconio. »Torej?" je vprašal papež. »Končano je, Sveti Oče. Mož sedi v ječi s krepko verigo na obeh zapestjih in na obeh nogah . . . Toda delo je bilo trdo ... pet je mrtvih, trije so ranjeni . . ." »Trupla naj spravijo proč, med preostale pa naj se razdeli 50 zlatnikov", je dejal papež mrzlo. »Tak povejte zdaj, Svetlost", je rekel Garconio, čigar obraz je obsevala odurna radost, »ali nisem imel prav, ko sem vam govoril, da ne zaupajte temu človeku?" »Prav si imel, dobri moj Garconio", je odgovoril Cezar. »Saj res, dragi oče, obljubil sem mu beneficij pri cerkvi Svete Marije Manjše . . ." »Naj ga ima!" je dejal papež. Garconio se je priklonil do tal in izginil. »Torej, sinko moj?" je vprašal Aleksander VI. ali meniš, da bi nama bilo tvoje bodalo pomagalo najti Fran-cescovega morilca in dokazati narodu rimskemu, da smo Borgijci vešči točne in dobre pravičnosti ? . . ." »Oče, občudujem vas. Vaša modrost je neizmerna ...“ »To vem ... A dotlej neizogibno potrebujeva nekoga, ki nama more privesti grofa Alma ..." ______________________________ (Dalje.) Dnevne vesti. Zastrupljenja v hotelu .Union*. Kar smo poročali o zastrupljenjih v hotelu „Union“, je vzbudilo splošno pozornost. Naša poročila odgovarjajo istini popolnoma. Bakrena kuhinjska posoda ni bila pocinjena ter obdana z zelenim volkom (po domače „grinšpan“). Izvedeli smo, da je zdravstvena oblast iz neumljive dobrohotnosti poprej opomnila vodstvo .Uniona", naj odstrani strupeno posodo. Unionovci pa so se rogali oblastem in kuhali naprej v strupenih posodah. Potem šele je prišlo do konfiskacije. Sodišče zdaj preiskuje. Klerikalni veljaki letajo okrog sodnije. Tujski promet osobito v gostilni je močno ponehal. V interesu javnosti bi bilo, da sodišče uspehe razglasi po listih. Zakaj vse tako skrito? V zadevi Hladnik je bilo vse časopisje na nogah, da pomaga zbirati dokaze. Tukaj je bilo toliko zastrupljenih, vendar se stvar pokriva. Belgijski praporščak — otročji pro-vokant. Avgust Jager, najstarejši praporščak 27. pešpolka, sicer ne more biti dober vojak, ker toliko časa ne postane poročnik in se najbrže ne bo nikdar proslavil na bojnem polju. Zato pa bi se, kakor vse kaže, rad proslavil s tem, da pomnoži kroniko nemških škandalov v Ljubljani. Ta mladenič, čigar srboritost je znana še izza septemberskih dni, provocira delj časa brez vsakega povoda nekega gospoda, ki ga je svoječasno obvaroval pred nevarnim konfliktom, pred konfliktom, ki bi bil praporščaka najbrže šaržico stal. Tisti večer je bil Jager ponižen in lepo se je zahvalil temu gospodu za intervencijo ter mu izkazal v znak hvaležnosti veliko čast, da ga je povabil k mizi, kjer je sedel s svojo — prijateljico. Pili so nato par buteljk šampanjca. (Plačal je seveda civilni gospod.) Praporščak je bil še nekaj časa po tem dogodku dostojen in pozdravljal je civilnega gospoda lepo naprej. Saj se to vendar spodobi ko zavzema civilni gospod mnogo višje soci-jalno stališče nego praporščak in je bil že kadet, ko Jager še niti »zimmerrein" ni bil. No, kar naenkrat je zamenjal praporščak svoj pozdrav s predrzno neumnim .fiksiranjem". Civilni gospod se za to otročarijo niti zmenil ni, misleč si .Jedes Tierchen hat sein Plaisirchen". To je pa praporščaka hudo grizlo. Zato se je junak maščeval s tem, da se je nedavno pred kazino, kjer je bilo vse polno oficirjev, v gospoda zaletel. Da se je to kje drugje zgodilo, bi se bile valjale praporščakove kosti v cestnem prahu in mož bi bil šel brez svojega bridkega pipca v kasarno. Tu pa bi bilo imelo vsako kaznovanje na mestu nedogledne posledice. Zato se je zdelo civilnemu gospodu bolj pametno, da se obrne na polkovnega poveljnika. Pa kakor je videti to ni imelo uspeha, in zdi se, da gospod polkovnik Radičevič ne more ali pa noče navaditi praporščaka Jagra drugačnega obnašanja, kajti predvčerajšnem je praporščak Jager zopet izzival na otročje neumen način s za-smehljivim fiksiranjem in to med maršem, ko je imel potegnjeno sabljo. Gospod polkovnik Radičevič, dajte vendar praporščaku Jagru 14 dni .Zimmeraresta" in da bo imel krajši čas, naj se uči med tem Knigges Umgang mit Menschen in pa »Ekserzierre-glement" na pamet. G. Julij Mazelle nam piše, da ni resnica, da bi bil ekspenzar dr. Trillerja previsok, češ da sklepčnega računa še ni dobil. Tej želji g. Mazelleta radi ugodimo, saj smo vedeli, da je Mazelle kavalir. Sicer se pa vzdržimo komentarja z ozirom na predstoječo volitev v Beli Krajini. Podpora .Jutru" radi konfiskacij. Naš prijatelj g. Janko Stegu v Kozini (Istra) nam je poslal 1 K .kot podporo večkrat zaplenjenega lista .Jutro". — Iskrena hvala 1 Želimo, da bi našel g. Stegu obilo posnemovalcev! Šolske vesti. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni je imenoval provizoričnega učitelja in šolskega voditelja v Velem polju Vladimirja Požarja za provizoričnega učitelja in šolskega voditelja dvorazrednice na Premu, Josipa Dolgana, suplenta na Knežaku, za šolskega voditelja na Velem polju, provizorično učiteljico Antonijo Štamcer v Podpeči, za voditeljico enorazrednice v Koritnici in Maksa Kalana za šol. voditelja v Budenjah. Za „Družbo sv. Cirila In Metoda" je prejelo upravništvo .Jutra": K 7 83, ki sta jih nabrali gospici Rezika in Minka Gorčeva pri sokolski veselici 11. julija v Veliki Loki; K 4-—, nabrane pod .belo marelo" pri .Zlati kapljici" (Tratnik) v Ljubljani in ki nam jih je izročila ga. Alojzija Tratnik. Skupaj K 1183. Živeli darovalci in nabira-telji! Amerlkanski Slovenci za družbo sv. Cirila in Metoda. Neverjetno je skoraj, kako pridno in marljivo delujejo ameri-kanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za našo družbo. Povsod se vrše veselice in shodi, ki imajo pa to veliko moralno vrednost, da zbirajo naše rojake v tujini, jih probujajo in navdušujejo za sveto našo skupno stvar. Poleg tega pa. ne pozabijo nas tudi materijelno podpirati. V tekočem letu je prejela družba naravnost ogromne svote iz rok amerikanskih rodoljubov. Med najdelavnejše amer. podružnice moramo prištevati 23. v Clevelandu. Ta ima vsak mesec tretjo nedeljo svojo redno mesečno sejo, pri katerih so se nabrali lepi zneski v korist družbi. 20. marca so poslali centralni podružnici v New Yorku 14 tol. 75 cent. in dne 19. aprila 15 tol.; skupaj tedaj 29 tol. 75 cent. Pri zadnji seji pa so sklenili, da bodo poslej kar naravnost glavni družbi v domovino pošiljali doneske — in res 1. avgusta je prejela družba od omenjene podružnice zopet 10 tol. — 25. septembra priredi ta podružnica veliko veselico v korist družbi. K tej veselici se bodo povabila razna druga društva in upati smemo, kakor nam povdarjajo sami, da bo uspeh lep in blagonosen. Vrli so naši rodoljubi v Ameriki in želeti bi bilo le, da se odzovejo temu zavednemu rodoljubju tudi vsa slovenska srca v domovini. — Ljubi zemljo, ki te je rodila in ne pozabi, da nimaš lepšega koščka zemlje od tvoje rodne. Vam pa zavedni in požrtvovalni ameriški rojaki, hvala tisočera za vašo požrtvovalnost! Nove knjige. Prejeli smo prof. Pe-mškovo razpravo „0 rabi dovršnih in nedovršnih glagolov v novi slovenščini"; brošura je izšla v L. Schwentnerjevi komisijski založbi in stane 60 vinarjev. — Telovadno društvo »Sokol" v Ljubljani je izdalo »Redovne vaje v členu in četi, ter četi in praporu". Razložil dr. Viktor Murnik. Knjiga se prodaja po 1 K 80 vin. Priporočamo. Svoji k svojim. »Združeni čevljarji" v Ljubljani nam javljajo, da odgovorijo prihodnji teden na notico, ki je izšla v našem listu pod tem naslovom včeraj. Pojasnilo sprejmemo drage volje, ker smo sami prepričani, da je naš dopisnik močno pretiraval, ali smo pustili notico v list, ker je dobro, da se začne razpravljati o geslu »Svoji k svojim" od obeh strani, a tudi s stališča kupujočega občinstva. Prenočišča išče ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo za 100 oseb, ker v hotelih in privatnih stanovanjih ni več prostora. Someščani, ki imajo prenočišča na razpolago, so prosijo, naj število postelj in sob naznanijo g. Barletu v v »Mestnem domu". Odškodnina po dogovoru. Obrtna zadruga na Vrhniki naznanja, da se vrši njen občni zbor dne 14. avgusta t. 1. v telovadnici vrhniške ljudske šole ob 3. uri popoldne. Rožnodolski semenj se vrši jutri popoldan v restavraciji »Rožna dolina". Prične se ob 4. popoldan, če bode lepo, sicer pa šele v nedeljo dne 21. avgusta. Zopet strela na Selu. Med včerajšnjim prvim popoldanskim nalivom je treščilo okoli ene ure v hišo posestnika Židana p. d. Ahčina na Selu. Ogenj se je naglo razširil, vsa streha je bila nenadoma v ognju. Prvi so prišli na pomoč vojaki žrebčarji, potem domača požarna bramba, a tudi Šte-panjci in oddelek ljubljanskega gasilnega društva je dospel na lice mesta. Istotako niso zaostali sanitetni vojaki. Pogorela je streha ter mrva, drva in žito, ki je bilo spravljeno v podstrešju. Lahko bi bil pa požar uničil tudi druga poslopja, ako bi ga ne bili gasilci pravočasno lokalizovali. Šte-fanjska požarna bramba se je vrnila šele ob štirih popoldne. Ker je bil ogenj velik, se je bila po Ljubljani raznesla govorica, da gori žrebčarna. Pred kakimi tremi leti je bil Ahčinu pogorel hlev. Škoda včeraj še ni bila cenjena. Na tukajšnjem južnem kolodvoru se je zgodila včeraj ponoči smrtna nesreča. 29 letni delavec iz Tomačevega, stanujoč v Stožcah, Alojzij Jerneje, je na obračalnici obračal stroje in nanje donašal pesek. Pri tem je prišel strojevodja s vlakom in mesto da bi zapeljal na obračalnico, je zapeljal na poleg se nahajajoči tir, da tam dobi premoga. Na tem tiru je stal Jerneje in mislil, da pelje stroj na obračalnico in se ni pravočasno umaknil, dasi je bil opozorjen, da premikalnik stoji naravnost in ne na obračalnico. Zadel ga je zadnji del stroja tako-zvani tender ter ga podrl podse. Jerneje je glasno zakričal, nakar je strojevodja takoj ustavil. Jernejcu eno nogo popolnoma odtrgalo, ena se mu je pa še malo držala. Tudi na hrbtu je zadobil težko poškodbo. Ker je ponesrečenec še živel, so ga na odredbo policijske komisije odpeljali z rešilnim vozom v dež. bolnišnico, kjer je v velikih bolečinah kmalu umrl. Jerneje je zapustil ženo in dva nepreskrbljena otroka. A reto vali so zidarskega pomočnika Frana Potokarja iz Ihana, ker je v deželni bolnišnici razgrajal. Pri zaslišanju je pa policija prišla na to, da je zasledovan zaradi tatvine. Po prestani kazni zaradi nedostojnega vedenja, ga bodo izročili sodišču. V Ameriko so se odpeljali 3 Ogri in 3 Slovenci, nazaj je pa prišlo 12 Hrvatov in 22 Macedoncev. Društvene vesti. Sokol I. vabi vse svoje člane in bratska društva in prijatelje sokolstva k obilni udeležbi sokolske prireditve s člansko in naraščajevo telovadbo v Mostah prihodnjo nedeljo dne 7. t. m., ki se vrši povodom ustanovitve sokolskega odseka v Mostah in katere se Sokol I. udeleži korporativno v društvenem kroju. Zbirališče članstva in naraščaja je za društveno telovadnico na Ledini, odkoder je odhod točno ob 3. uri popoldne. Razdelitev naraščajevih diplom. Prihodnjo nedeljo dobi po telovadbi v Mostah naraščaj Sokola I. diplome za tekmo ob priliki I. zleta župe Ljubljana I. Diplome obsegajo mično vezan 1. in 2. zv. Sokolskega Evangelija z diplomo lista in ozna-čenjem odstotkov doseženih točk. Telovadno društvo Sokol II. naznanja, da se sestanek v telovadnici, kjer se razdele diplome naraščaju, v nedeljo dne 7. t. m. ne more vršiti radi nastalih zaprek ter se preloži na nedoločen čas. Nazdar! Telovadno društvo Sokol II. vabi vse one člane, ki se mislijo udeležiti celjskega zleta, da pridejo v soboto ob 749. uri zvečer k redovnim vajam, katere se bodo rabile v Celju. Pridite gotovo vsi. Vstopnice za na telovadišče v Celju ima v predprodaji brat Milko Krapeš, Jurčičev trg. Cena je 1 K- »Narodna Čitalnica", „Lira“ in »Sokol" v Kamniku, prirede dne 7. avgusta 1910 veliko vrtno veselico na vrtu »Društvenega doma". Veselica se vrši na korist zakladu »Društvenega doma". Iz posebne prijaznosti sodelujeta slav. slov. pevsko društvo »Zvon" iz Šmartna pri Litiji povodom svojega izleta v Kamnik in kamniška mestna godba. Začetek veselice ob 4. uri pop., vstopnina 40 vin. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh gornjih prostorih »Društvenega Doma". Društvo slov. trgovskih sotrudnikov s sedežem v Ljubljani, vabi na sestanek, ki se vrši v soboto, 6. avgusta t. 1. v hotelu »Ilirija" ob 9. uri zvečer. Ložki dijaki in dijakinje prirede v nevdeljo, dne 7. avgusta t. 1. v prostorih »Čitalnice" v Starem trgu pri Ložu, veliko zasebno veselico z zelo lepim vsporedom. Veleizdaja na Slovenskem! »Slovenec" je postal čudovito krotek in piše vedno manj o nevarnosti, ki baje preti Avstriji od dozdevnih srbskih agentov-provokaterjev. Ali popolnoma molčati ne more, ker mu mi tega ne dovoljujemo in za to se je tudi včeraj zglasil — z novimi lažmi. Policijski psi »Kat. tiskarne" namreč trdijo, da sedaj naprednjaki eden drugega denuncirajo, samo, da bi vsaki od sebe odvrnil sum. In to je laž. »Jutro" noče pisati neresnice in za to ni nikomur ničesar očitalo, suma se pa ne boji! Nasprotno, nas bi zelo veselilo, ako bi poseglo v celo zadevo državno pravdništvo in uvedlo strogo in natančno preiskavo, ki se je mi čisto nič ne bojimo, četudi so vsi oni grehi, ki jih »Slovenec" očita »Slov. Narodu", pravzaprav grehi glavnega urednika »Jutra", ki je pisal za časa aneksijske krize vse one »strašne" članke v »Slov. Narodu", radi česar mu je g. Malovrh večkrat pisal v Belgrad, naj piše mirnejše in naj se omejuje v svojih poročilih samo na suha konstatiranja dogodkov in ravno radi tega, ker se naš gl. urednik ni hotel držati teh navodil, je moral prenehati z dopisovanjem. Ne iznašamo tega za to, da bi »Slov. Narod" opravičevali in odvračali od njega sum. Nasprotno, mi štejemo to g. Malovrhu in drugim merodajnim gospodom pri »Slov. Narodu" v zlo, ker strahopetnost, oziroma klečeplazenje nam nikdar ni bilo simpatično; naš glavni urednik torej ne prevzame odgovornosti samo za »strašne" članke v »Jutru", nego tudi za vse »strašne" članke, ki so izšli v »Slov. Narodu" za časa aneksijske krize, ko je bil on belgrajski dopisnik »Slov. Naroda". Strahopetnosti torej nihče ne more očitati našemu glavnemu uredniku, ki prev-zame — četudi od njega nihče tega niti ne zahteva — odgovornost za vse simptome »veleizdaje" na Slovenskem. Kdo torej reterira? „ »Slovenec" in — »Slov. Narod". Včeraj je pozval naš glavni urednik »Slov. Narod" naj pove jasno, koga misli pod »nezrelim in osamljenim posameznikom", o katerem je pisal 3. t. m. Včerajšnjo njegovo beležko »Le junaško naprej!" smatramo za odgovor na to vprašanje. V tej beležki, naslovljeni na »Slovenca", popravlja »Slov. Narod" napako, ki je bila storjena 3. t. m. in ki gotovo ni odgovarjala inten-cijam merodajnih činiteljev pri »Slovenskem Narodu". Veseli nas to, ker četuti nimamo posebno dobrega mnenja o teh merodajnih činiteljih, vendar ne bi radi gledali v njih navadne denuncijante, Nastičeve kolege. Da so pa »Slovenčevi" uredniki Nastiči, se nam zdi popolnoma naravno in: Mi se ne opravičujemo, ker kakor se je blamiral Nastič, tako se bodo blamirali tudi njegovi ljubljanski ena- kovredni tovariši. Pečamo se pa s to zadevo malo obširnejše za to, ker je značilno za naše razmere, da največja in najmočnejša politična stranka nima v borbi s svojimi nasprotniki drugega orožja, kot denuncija-c i j e. Taki bandi boj na življenje In smrt. Mi bomo ta boj tudi nadaljevali in klerikalni špiclji naj si ne domišljujejo, da da nas vstrašijo z denuncijacijami! Umor na Begunjščici. Informacije našega špecijelnega poročevalca popolnoma odgovarjajo resnici, dognano je kot faktum, da je bil Rožič ustreljen, da glava ni niti odgnila, niti je ni »odžrla" kaka zverina. O ti senzacijonalni aferi smo dobili sledeča poročila: Kremenškova puška. Flobert-puško, ki jo je vzel usodepol-nega dne Rožič seboj je bila čisto navadna puška, ki ni žnjo mogoče ubiti večje živali. Pri obravnavi se je vedno govorilo, da je Eisenpass mislil, da sta Rožič in Šink lovca na divje kozle, a sedaj se more konštatirati, da bi s to puško ne mogel ubiti divjega kozla niti iz distance 20 korakov, kar je popolnoma izključeno, ker ta žival ne pusti nikdar človeka do tako male razdalje. Kar se je pri obravnavi zdelo neverjetno državnemu pravdniku, zagovorniku in sodnemu dvoru je sedaj dokazano! Eisenpass je namreč trdil, da je slišal strel, da sta streljala Rožič in Šink; a petelin na puški je bil prevezan, puška je bila nabita, v takem stanju se je tudi našla minolo soboto. Rožlčeva glava. Orožnika sta našla glavo pod neko skalo; posuta je bila že deloma s prstjo, iz česar se da sklepati, da je bila glava zakopana, a da so letošnji hudourniki odnesli prst, kar je omogočilo, da sta našla orožnika dolgo iskano glavo. Dokazano je, da je glava prestreljena in to od zadaj nad tilnikom, lobanja je prestreljena s projektilom navadne lovske puške. Da bi odgriznila kaka zver glavo je popolnoma izključeno, ker se ne pozna na glavi nikakih sledov glodanja ali pa zobov, pač pa se nahaja v vseh očesnih in ušesnih votlinah prst. Vsa omenjena dejstva govore torej popolnoma jasno, da je bil nekdo, ki je prenesel glavo od kotline, kjer je ležalo truplo pod skalo! In kdo je bil to? Eisenpass pobegnil? Radovljiško sodišče je takoj odredilo aretacijo Eisenpassa, ki ga pa takrat ni bilo doma, bil je na lovišču na koroški strani. Govori se, da je takoj, ko se je v Tržiču zvedelo o najdeni glavi, odšel neki gozdarski praktikant proti revirju, ki ga je nadziral Eisenpass. Ko se je vrnil, je pripovedoval, da lovca ni našel. Danes bi se moral Eisenpass po predpisani službi že vrniti domov, a njega še vendar ni. Torej je upravičen sum, da je bil Eisenpass obveščen o senzacijonalni najdbi pravočasno in informiran, da je pobegnil. Kot čujemo, se je izdala za njim že tiralnica. Klerikalci in Eisenpass. Šele včeraj je čutil »Slovenec" potrebo, da je v par suhih besedah registriral to zadevo. Seveda, gospod Bom je visok gospod, ki ima v nemških krogih veliko in odločilno besedo. In potem naj bi »Slovenec" še kaj pisal o ti zadevi! Kranjska šparkasa bi gotovo tega ne dovolila, gosp. Born bi gotovo vložil protest . . . zato je pa »Slovenec" tako molčal in včeraj je šele konštatiral, »da more razjasniti ta skrivnostni slučaj le Eisenpass in pa vsemogočni gospod bog". Mi bodemo pa zasledovali to zadevo do skrajnosti in ne odnehamo toliko časa, dokler ne bo stvar popolnoma jasna! Razne vesti. * Prepir za odkritja Svena Hedina. Iz Stockholma poročajo, da se je tamkaj med znanim raziskovalcem Svenom Hedinom in Avgustom Strindbergom vnela strastna časnikarska polemika. Strindberg trdi v časopis^ »Aftont Idnjogen", da je bil že 1. 1720 Šved Renart na Lopnoru. Hedinovo delo je obstojalo samo s tem, da je »rusko karto revidiral*. Vsa njegova odkritja so čisto navaden humbug, Nato je dr. Hedin objavil v časopisu poseben članek, v katerem trdi, da v Strindbergovem članku ni niti ena beseda resnična. Strindberg stvarja samo »mešanico iz titanov, parasitov in šakalov," in živi od samih trupel. Na ta članek je sedaj izjavil Strindberg, da bo izdal posebno knjigo, v kateri bo različne svedske literate in tudi Svena Hedina razkrinkal. Knjiga bo imela naslov: Nagovori na švedski narod. _ , * Zastrupljevalec Pačenko. Petro-grajska sodnijsko-medicinska preiskava trupla umorjenega milijonskega dediča Burturlina je izkazala, da je bil Burturlina zastrupljen. Preiskavo vodi profesor Korovin. Preiskava proti dr. Pačenku je že končana, treba je le še dognati, če je tudi Oliver Delassy, ki trdovratno vse taji, sokriv dejanja. * Turneja komponista Mascagnija v Ameriki. Mascagni nastopi v kratkem svojo umetniško pot v Ameriko. Turneja bo trajalo devet mesecev in bo obsegala celo vrsto koncertov, katere bo Mascagni sam dirigiral. Izvajala se bo tudi njegova najnovejša opera „Gsabeau“, katero še sedaj sklada. Ker pa mora biti v New Yorku vsaka opera končana 20 minut pred 12. uro, bo moral Mascagni svojo delo zelo skrajšati. Opera ima samo dve glavni vlogi: Tenor in sopran. . * Orožna nesreča. V tovarni Pohla v Steinamangarju se je vsled neprevidnosti nekega delavca sprožila pri montiranju velika stiskalnica za trenje. Dva delavca sta bila vsled hudega pritiska 30.000 kg popolnoma zmečkana. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, kdo je nesrečo zakrivil. * Raztreseni profesorji. V Peleymienx pri Lyonu mislijo postaviti spomenik znanemu znanstveniku profesorju Amperu. Ta učenjak ni bil samo eden najboljših naravoslovcev, bil je tudi eden najbolj raztresenih profesorjev svoje dobe. Ako je sedel Ampere v fijakerju, je vedno imel zadnjo steno voza za tablo in začel nanjo pisati težke račune in jih razlagati, kot v šoli. Tablo je pobrisal s svojo svileno žepno rutico, gobo ali pa umazano cunjo je pa vtaknil v žep. Višek raztresenosti je pa dosegel v nastopni dogodbici: .Nekoč ga vjame na cesti nevihta. Čeprav je imel dežnik, ga je dež precej namočil. Domov prišedši odgrne posteljo in položi vanjo dežnik, sam pa stopi v stojalo, kjer se odtekajo dežniki Ko pride njegova postrežnica v sobo, ga dobi v stojalu za dežnike, kjer je trdo spal.* Nek drug profesor gre nekoč na izprehod. Medpotoma ga vjame dež. Profesor lepo razpne dežnik in koraka dalje. Ne dolgo in srečata ga dva njegova učenca in se začne 2 njim zgovarjati. Med debato mu en dijak vzame dežnik iz roke in mu da v roko palico. Seveda raztreseni profesor ni tega prav nič opazil. Dijaka sta se z dežnikom lepo poslovila. Ko je profesor korakal dalje s povzdignjeno palico, ga je dež tako premočil, da je curkoma lil od njega. ,To je dobro, da sem vzel danes dežnik s seboj, kako bi me bil dež namočil* je rekel, ko je dosegel svoj dom. * Vročina v Ameriki. V Ameriki je v nekaterih pokrajinah taka vročina, da so poljski pridelki večinoma uničeni. Kakor se poroča iz Kanzasa kaže tam toplomer 100 stopinj Fahrenheita. IVjpovejša telefonska in brzojavna poročila. Nameravane klerikalne demonstracije v San Sebastianu. Madrid, 5. avgusta. Kljub vsem vladnim prepovedim so klerikalci v mestu Bilbao sklenili, da bodo priredili v nedeljo v San Sebastianu velike demonstracije proti politiki ministrskega predsednika Cana-lejasa. Madrid, 5. avgusta. Vlada je zaukazala civilnemu guvernerju, da mora na vsak način preprečiti dohod demonstrantov v San Sebastiano. V to svrho bodo odposlane španske čete na vse strani, kjer se bo izkazala njih prisotnost kot neobhodno potrebna. Spremembe v angleškem poslaništvu. London, 5. avgusta. Dosedanji angleški poslanik v Haagu, g. Buchanan je imenovan za veleposlanika v Petrogradu, R. Paget, poslanik v Monakovem, pa za poslanika v Belgradu. Nezgoda princa Henrika. Haag, 5. avgusta. Princ Henrik, soprog inozemske kraljice, je včeraj padel z avtomobila in si zlomil ključnico. Berlin, 5. avgusta. Kakor poroča „Lokalanzeiger“ se je nezgoda princa Henrika zgodila radi tega, ker je neka deklica skočila po nesreči pred avtomobil. Vsled tega je padel princ Henrik z voza in si zlomil ključnico, kar pa v začetku niti zapazil ni. Zdravstveno stanje rumunske kraljice. Bukarešt,.5. avgusta. Kraljica Elizabeta je že popolnoma ozdravela in se že nekaj dni sprehaja po dvornem parku Sinaia. Mednarodni mirovni kongres v Stockholmu. Stockholm, 5. avgusta. Mednarodni mirovni kongres je v svoji včerajšnji seji sprejel sledečo resolucijo: Mednarodni mirovni kongres v Stockholmu izreka svoje obžalovanje, da sta ruska duma in vlada kršila pravice finskega naroda. Kongres pričakuje, da bo ruski narod zahteval, da se med ruskim cesarstvom in velikokneževino Finsko zopet vstvari isto razmerje, kakor je bilo prej. Cez Ardensko pogorje. Monakovo,5. avgusta. Avijatik Oton Lindpaitner se je včeraj pri mestu Mouzonu na francoskem dvignil v zrak, preletel Ardensko pogorje in se spustil v mestu Mourmelon na tla. Ker je bila včeraj ponoči telefonska zveza z Dunajem pretrgana, so Izostala najnovejša telefonska poročila. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Borzna poročila. »Ljubljanska kreditna banka“ v Ljubljani, 5. avgusta Naložbeni papirji. 1910. K n r z 4o/o majeva renta................. 4'2o/0 srebrna renta . . . . . 4o/o avstrijska kronska renta . 4o/o ogrska . . . . 4o/o kranjsko deželno posojilo . 4o/o k. o. češke deželne banke 5°/0 rusko državno posojilo . . , Srečke. Srečke iz leta 1860 l/s ... , . . . 1864 ............ . tiske....................... , zemeljske I. izdaje . . . II. . . ogrske hipotečne . . . . dunajske komunalne . . . avstrijske kreditne . . . ljubljanske................. . avstrijskega rdečega križa „ ogrskega „ bazilika *.................. . turške ....... Delnice. Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . . Južne železnice................... Državne železnice................ Alplne-Montan..................... I. Hrv. slav. sladkorne družbe Živnostenske banke . . . . Valute. Cekini .... Marke .... Franki (Napoleon) Lire............... Rublji .... denarni 93-60 9755 93 55 91 75 95-50 94-103-90 232 — 324-— 155 — 298-50 278-75 248-25 531’— 525 8550 63-25 3815 29-256 75 445--668 547-50 109 50 741-75 741-75 620-263 - 11-36 117-42 95-30 94-65 253 blagovni ~9M0 9775 93-75 9195 96-50 95 — 104-40 238 — 330-161-— 304*50 28475 254 25 541-— 535 — 91-50 67 25 4215 33-257 75 445 50 669--548 50 110-50 74275 742-75 628 -264- 11-38 117-62 95-40 94 85 254-— Mali oglasi. Oprava za kopelj, 3 banje, z vso napeljavo, se proda skupaj ali posamezno pri Fran Burgerju, mizarju v Spod. Šiški. 172/7—4 Zastonj dobite majhno esperantsko slovnico in slovarček, ki jo predelate v par urah in ki vam odpre celi svet ako naročite .Popolno slovnico esper. jezika" (II. izdaja, K 1 "30 s poštnino), ki jo lahko prodaste svojemu prijatelju. K 5 izvodom (K 6 30 s poštnino) priložimo seveda zastonj 5 majhnih slovnic in slovarčkov, povrh pa še zvezek anekdot. Založništvo esp. knjig Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko. 176/3-2 Absolvlrmi četrtošolec želi službe v notarski ali kaki drugi pisarni Dopisi na inseratni biro .Jutra' pod šifro .Svoji k svojim". 177/5-5 Gostilniško koncesijo za mesto Ljubljano se vzame takoj v zakup. Vprašanja na inseratni biro .Jutra*. 174/2-2 Gostilna N. D. 0. ulica Karadori št. 18. Trst se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra" kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj. 77/18—12 Zahvala. Povodom bridke Izgube našega nepozabljenega sina, oziroma brata in strica, gospoda Jerneja Bahovca nam je došlo toliko izraženega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Globoko se zahvaljujemo vodstvu oziroma osobju bolnice za izredno postrežbo za časa njegove bolezni, osobito pa gosp. dr. Sabecu za njegovo požrtvovalnost. Bodi torej izrečena tem potom, naša naj-prisrčnejša zahvala, prečastiti duhovščini, pevskemu društvu .Slavec* za ganljivo petje kakor tudi telovadnim društvom .Ljubljanski Sokol*, .Sokol L* in .Sokol II.*, trgovsKemu društvu .Merkur*, osobju tvrdke, ter sorodnikom in znancem; dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev, konečno vsem spremljevalcem, ki so dragega, nepozabnega rajnika spremili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni! Žalujoči ostali. ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani sprejme 2 "boljša, črkostavca Kondicija stalna. Plača po zmožnostih. Pozor trgovci in Podpisani oddaja trgovin, podjetij in gostiln pod jako ugodnimi pogoji. Nekatere se obrestujejo s 60°/0. Poizvedbe pri gosp. Peter Mateliču, Škofja ulica št. 10. TlnnPC in vsalc 6etrtel£ in s°boto od Uallco 3 d0 g. ure popoldne se vrše v Elektroradiografu „IDEAL“ kinematografske predstave za d.ljsulce 104—13 s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta. Vljudno se priporoča Ravnateljstvo. Kaj pomaga dobra kuha, Če si bolnega trebuha! Na želodcu ni bolan ? I ? I K O ? O ? Najboljša jjj*^ sedanjosti: zlata, srebrna, tula, I K O nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? I K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. I K O Ta, ki vžlva Model lOlO. Edino zastopstvo znamke Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch- koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna in cena Izvršitev. - K. ČAMERN1K, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. .... Ceniki na željo brezplačno. - - - . Pes fermač 4 in pol meseca star, kratkodlak, nemške pasme se radi pomanjkanja prostora proda pri Ivanu Rozmanu, Strossmayerjeva ulica 1. Pozor! Slav. občinstvu vljudno naznanjava, da preseliva svojo gostilniško obrt iz Metelkove ulice št. 27 naRadeckega cesto 16 v lastno hišo (preje „Čaks“). Dobra kuhinja in dobra pijača, točna postrežba ter nizke cene nam bode geslo. Otvoritev v nedeljo 7. avgusta. Za mnogobrojen obisk se slavnemu občinstvu priporočata Andrej in Frančiška Meze. Velik operetni KOICEHT „Slov. filharmonije" se vrši iaees 8. t. m. v hotelu pri Seydlu (hotel »Južni kolodvor") Začetek ob 8. zvečer. "Vstopnina prosta. Proizvajanje spirituos kot prosta obrt, kakor tudi izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač, jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „Splrituosen 83857“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I./l. Cene brez konkurence! Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! FR. IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo^zalogo klasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. S^-uuna-nja, naročila, se lz-vržrujejo laitro in točno. Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen hotel nStol". Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago. V bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna. Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem -*f Alojzij Zajec. Nggvečja zaloga najfinejših barv in potrebščin Poletna konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke se prodaja zaradi minule sezije do konca avgusta po izredno znižanih cenah v »Angleškem skladišču oblek“ I O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Diisseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in ▼ pušicah za študije. Pastelne baTve (stogle) gostom in potujočemu občinstvu pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. Eimeži, olja in retnše za slikarstvo ------------------------- — Slikarsko platno zzz Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča V. A nit TTo n rt+m q -n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iA.UUJ.1 Ud LL jJ uilldiilij finiežev, lakov in steklarskega klej a. IL';- Mte. • ■ .. • '"•># :■■■ •. V, '«-.#4 k 1 ;v’ ■v"*:- ‘ m M: priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene 52-5 najnižje. Hotel ,Lloyd‘ sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni ceni* Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti botela „TJnion“. Karol Počivaunik. Ustanovljena leta 1831. IVajvečja zavarovalnica avstro-ogrslie države Ustanovljena leta 1831. Č. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron. M FR. MALLY & dr. parna opekarna in tovarna za rezano opeko v Sr. Gamelnih pri Ljubljani. Pisarna, v Ljubljani, Resljeva cesta št. 2. m Priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti v poljubni množini. Za trpež- nost zarezane opeke I. in II. vrste se jamči najobširnejše. gsagg Prvi notranjski pogrebni zavod v Postojni •• iji i ¥ if fff J prireja pogrebe treh vrst: I., II. in III. razred. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovi-naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence s trakovi ‘ ‘ in napisi, ter voščene sveče. vsem Za cenjena naročila se najtopleje priporoča Py\\ flOtrailjski pOgrebfli ZaVOd V Postojfli. Brzojav: Pogrebni zavod Postojna. Delniška glavnica: K 5,000.000. 301—46 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. • • •_______ o Rezervni fond: K 450.000. Stritarjeva ulica štev. 2, i................................................................ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V|o. .... - : v• jj" 11,r ■ - Vi ■ nTiaŽiiič- ' • "IH-" ‘ . ... ..