KUMUNSKI riUNlKJI V SLUVENUI
TAKIH SREČANJ Sl ŠE ŽELIMO
OBCINSKA ZVEZA PMJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE-POUE JE SKUPfiJ-Z OZPM LJUBLJANA CENTER ORGANTZIRALA RECIPROČNO IZMENJAVO LETOVANJA OTBOK Z ROMUNIJO
Želji Romunije smo z veseljem prisluhnili in se dogovorili o načinu bivanja gostov pri nas. V povabOu so nam Romuni sporočili, da bodo naši otroci bivali ob Čraem morju, v Karpatih in glavnem mestu Romunije - Bukarešti. Temu primerno smo se odločili, da bodo tudi gostje bivali 14 dni ob morju in ta čas bfli gostje občine Ljubljana Moste-Polje v Zambratiji skupaj z našimi otroki v II. šolski izmeni, nakar si bodo kot gostje občine Ljnbljana-Center ogledali Ljubljano in nato od 7. do 13. avgusta preživeli v Gorjah pri Bledu. To je bfl globalni program, katerega smo nato še izdelali po dnevih.
Romunsko delegacijo - 19 pio-nirjev in pionirlc (iz 40 okrajev Ro-raunije) in dva spremljevalca - so sprejeli 18. juUja na železniški po-staji predsednik OZPM Ljubljana Moste-Polje tovariš Rolih, sekretar-ka republiške ZPM Ančka Čerin in podpisana, ki sem bila še posebej za-dolžena za dobro in varno počutje gostov pri nas. Skupina naših pionir-jev je še posebej pozdravila goste, ki so billutrujeni od dolge vožnje.
skega zapisa. Poleg kolonistov so bili še gostje obalne konference SZDL, ZPM Koper in domačini ter turisti, ki so se mudili na oddihu v Zambra-tiji.
Gostom smo nudili tudi več izle-tov. 26. julija smo bili sprejeti pri ptedsedniku skupščine Koper. Na sprejemu so bili vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij obal-ne konference. Po prisrčnem spreje-mu smo si ogledali se muzej in druge
Pionirji iz štiridesetih okrajev Romunije s svojima mentorjema. Po-snetek je narejen v paiku počitniškega doma v Zambratiji
JEZIK NI OVIRA
Kako se bomo sporazumevali? To nas je mučilo, saj tovariš Julijo govori le delno nemšico, tov. Katica malo italijansko, a v skupini 1 pio-nirka angleško in en pionir franco-sko. Vendar smo se znašli in kar šlo je, ko smo se pogovarjali o lepotah njihovc zemlje, o delu pionirske or-ganizacije in na sploh o življenju otrok in mladine pri njih in pri nas.
19. julija smo se odpeljali vZam-bratijo. Dnevni in hišni red je veljal tako za goste kot za naše koloniste. Vključili so se vanj in po njihovih izjavah sodeč so bili zadovoljni.
V dneh Divanja ob morju smo imeli polcg proslave dneva vstaje še tri prireditve, na katerih so redno sodelovali tudi gostje. Eden od po-mcmbnih nastopov je bil romunski večer, ki je bil razdeljen v dva dela. V prvem so bili vsi gostje v pionir-skih uniformah in recitirali, peli, igiali na violino, borbene in pionir-ske pesmi, v drugem delu pa so bili obleceni v pestre narodne noše in zaplesali so več narodnih plesov. Na koncu smo si ogledali še njihovo raz-stavo in prejeli več značk. Vso prire-ditev je posnel radio Koper - TV žal ni mogla ker nima možnosti ton-
znamenitosti slovenskega obalnega mesta ter zaključili obisk na skup-nem kosilu.
27. julija so se gostje in naši otro-ci peljali z ladjo na ogled mesta Pi-ran. Vrnili so se z mnogimi posnet-ki. Seveda jim ni ostal neznan tudi Umag, Katoro in Savudrija. Kljub temu, da je bilo vreme sončno in primemo za kopanje, smo izkoristili cas kar se da tudi za ogled naše obale.
TUDI KOMANDANTU PIONIRSKA HJTICA
Nadvse je bil prisrčen zadnji ve-čer, ko smo imeli zaključni projpam in razdelili nagrade ,,splavalcem" ter spominke gostom. Tovarišu koman-dantu sem privezala pionirsko ru-tico, kapico s pionirsko značko. Z vso resnostjo so sprejeli pionirji naše simbole. Nato smo jim podarili še značke, katere naši pionirji prejmejo ob nastopfli za bralno značko. (Can-karja, Prežiha, Bevka, Župančiča, Cicibanovo . . .) in Moškričevo značko - značko našega heroja.
Na poti domov smo se v Postojni še enkrat poslovili in kar hitro je bilo  okoli avtobusov velikp ljudi,
ker so poslušaii naše petje. Se nekaj stiskov rok in podali smo se na ogled Postojnske jame. Kar dve uri so se zadržali na ogledu. Ven so pri-šli premrzli, vendar polni vtisov in spominkov. Šele ob topli juhi so se zopet rpalo oglasili.
V  Ljubljano smo se siečno vrnili in gostje so se nastanili v domu (Vi-dovdanska c. št. 7). Tu so bili do po^ nedeljka jn si v tem času ogledali muzeje,  se povzpeli na ljubljanski grad in šli k spomeniku na Urhu. Naj napišem še to: ko smo bili na Urhu in stali pred mučilnico, mi to-varišica prevajalka reče: ,,To ti bom težko povedala. Veš, kaj je rekel nji-hov spremljevalec - zahvalim se, da ste nam dovolili, da smo si ogledali to sveto partizansko mesto  in da smo lahko položili venec k spome-niku . . .". Sele na Iškem Vintgarju smo zopet začeli peti.
V  ponedeljek  so  se odpeljali v Gorje pri Bledu. Tu so hodili na izle-te v Begunje, Savica, Bled, Vogel. Piisrčen je bil iziet v sotesko Vint-gar. Kupili smo jim zvončke, ki so bili poslikani s planinsktm cvetjem. Tudi razglednice so prisrčno spre-jeli. Za zaključek so priredili romun-sko popoldne. Ljubljanska TV je žal posnela samo slike za žurnal odnos-no obzomik. Posnetek boste lahko videli - in tako naše drage, skrom-ne,  discipltnirane   in  unifotmirane prijatelje, ki so zelo veseli in zado-voljni, da so bili naJi gostje. V pone-deljek smo se zadnjič poslovlli od njih. Še prej smo pripravili srečanje naših otrok, ki so se vrnili srežno iz Romunije.
VERA BAJIC