LETO XVII. — številka 60 UsUnotitellt: občinski odbori SZDL Je •take, Kranj. Radovljica, Skofja Loka trn Trtic. — izdaja časopisno podjetje •Gorenjski tiske — Glavni in urednik SLAVKO BE/.N1K KRANJ, sreda, 10. 8. 1966 Lena 4ii pat alt 41 starih uutdi ie> ,.ist izhala od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. lamia.ia i9S* kot noltednik. >d t. januarj- 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarju 196* kot poltednik. in sicer ob redafa in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Praznovanje v Kropi Odkrili spomenik padlim borcem V nedeljo (7. avgusta) so v Kropi odkrili lep spomenik j>adlim borcem iz Krope in okoliških vasi. Spominske svečanosti so «e poleg številnih domačinov udeležili tudi predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek-Loka, podpredsednik skupščine SRS Beno Zupančič, predsednik skupščine občine Radovljica Franc Jere, predstavniki Številnih organizacij Zveze borcev z vse Gorenjske in drugi. Praznovanje se je v Kropi tačelo že v soboto, ko so domaćini ilavili 10-letnico podjetja »UKO«, povezano pa.je tudi s praznovanjem 25-let-■ice ustanovitve Cankarjevega bataljona, praznovanjem krajevnega praznika in iebljarskega dne. Ze dopoldne so odkrili nad Zago v Kropi in na Barigli nad Kropo spominsko obeležje, kjer se je zbralo precej domačinov, predstavniki ZB pa so imeli spominske govore. Popoldne ob štirih je bila bila osrednja slovesnost na glavnem trgu v Kropi, kjer je postavljen novi spomenik, za katerega je pripravil načrt arhitekt Albert Sušnik, po zamisli kiparjev Staneta in Marije Keržič pa so ga skovali kroparski kovači. Po govoru narodnega heroja in prvoborca Tončka Dež-mana je spomenik odkril in ga predal v varstvo KO ZB NOV Kropa Franc Leskošek-Luka. Ob otvoritvi je igrala godba na pihala iz Gori j, Gorenjska cesta odprta V soboto (6. avgusta) nekaj po 18. uri so izročili prometu ■ovo gorenjsko cesto od Podtabra do Črnivca, že nekaj ur pred tem so se v okolici velikega mostu čez Peračico zbrali |judje in čakali, kdaj bodo prvi avtomobili zapeljali čez novi ■tost. Ob 18. uri in 12 minut se je zaslišala sirena modro-belega »1300« in promet na novi cesti je zaživel. nastopili so recitatorji in domači pevski zbor »Stane Žagar«. Razvili so tudi prapor krajevne organizacije ZB. S. S. Začeli so kositi otavo Zadnje lepe dni (nedeljo in ponedeljek) so kmetje izkoristili za spravilo zgodnjih sort krompirja, mnogi pa so pričeli kositi otavo. Letošnja druga košnja trave (otave) bo po vseh krajih Gorenjske za več kakor 30 odstotkov boljša kot prejšnja leta. Pridelek letošnje otave bo dober tudi v tistih krajih, kjer običajno kosijo samo enkrat letno. R. C. m "fecHk/itt/ KRANJ Spet smo odprli povsem obnovljeno prodajalno TEKSTIL v Kranju, Prešernova ul. 5 Oglejte si novo zalogo manufakturnega blaga, trikotaže, tekstilne galanterije itd. Odprto NEPREKINJENO od 7. do 19. ure Priporoča se za obisk Kolektiv trgovine TEKSTIL Tri nove planinske postojanke Razen novega Tičarjevega doma na Vršiču, katerega otvoritvi v nedeljo (31. julija) je prisostvovalo okrog tisoč planincev, med njimi tudi dr. Marjan Brecelj in dr. Miha Istočnik, so preteklo nedeljo (7. avgusta) odprli že drugo planinsko kočo — »Dom Zor-ka Jelinčiča« na Crni prsti. Dom so zgradili v glavnem planinci iz Podbrda, ki so za- Za lokalni promet na Jesenicah čakajo nove avtobuse Jeseničani brez lokalnih avtobusov ne bi mogli več. Mesto, ki so mu včasih hudomušno dejali »Dolga vas«, sedaj sega že vse do Hrušice in to je kar lepa razdalja. Avtobusi so ves dain polno zasedeni, ob konicah pa prepolni, čeprav od 12. do 20. ure vozijo vsake četrt ure. Uprava poslovne enote »Ljubljana trans- port« s sedežem na Jesenicah je zato sklenila, da bo obnovila voani park. Naročili so štiri nove avtobuse za lokalni promet, razen teh pa nameravajo kupiti še prikolice, ki jih bodo dodajali, kadar bo največji promet. Dosedanje avtobuse bodo prodadi. B. B. Odkritje spominske plošče na Janiniku V počastitev 25. obletnice vstaje so v nedeljo (7. avgusta) na Jamniku slovesno odkrili spominsko ploščo domačinu Janezu Gartnerju, ki so ga belogardisti 5. oktobra 1944 zverinsko ubili. Bil je priljubljen kmet, dober gospodar in pošten človek, ki je v času vojne opravljal zaupne obveščevalne in druge naloge. Na isto obeležje so vklesali tudi ime padlega domačina Franceta Blebca, katerega obeležje je že razpadalo. Domačini iz te partizanske vasice, ki je bila med vojno v celoti požgana in je izgubila veliko svojih v osvobodilnem boju, so se nedeljske slovesnosti udeležili v velikem številu. O pomenu boja proti okupatorju in o današnjih nalogah je govoril predsednik krajevne organizacije ZB Jože Šolar, zapeli so pevci iz Krope, zaigrali godbeniki iz Gorij, recitirali pa domačinu K. M. posleni v jeseniški železarni. Imenovali so ga po zelo znanem planincu, revolucionarju in družbenem delavcu Zoiku Jelinčiču, ki sta mu zapor in mućenje narušila nekoč .jekleno zdravje in ga pahnila v prezgodnjo smrt. Nov planinski dom na Crni prsti bo zaradi lepega razgleda in izredno bogate' planinske ilore nedvomno postal priljubljena izletniška točka za Gorenjca in bo velikega pomena za naše planinstvo in turizem. Tema dvema otvoritvama bo v nedeljo, 21. avgusta; sledila še tretja otvoritev nove planinske postojanke, Prešernove koče na Stolu. Vsi trije novi planinski domovi, zgrajeni 25 let po oboroženi vstaji jugoslovanskih narodov* bodo nepozaben spomenik! planincem-borcem za svobodo. — U. Pri nak ne poza na ka^ KRANJ 999999999999999999999999999999999981 -$X NOTRANJA POLITIKA 10. AVGUST 1966 * GLAS Novi gostinski objekti V kratkem bodo na Javorniku odprli dva nova gostinska obrata in enega adaptiranega. Na parkirnem prostoru na Javorniku gradi gostinsko podjetje »HOTEL—POSTA« Jesenice nov gostinski paviljon montažnega tipđ. V njem bodo prodajali hladna jedila, alkoholne ter brezalkoholne pijače. Paviljon je namenjen mimoidočim gostom, saj bo v njem prostora le za tri mi-ae. Dela, ki jih izvaja »Al-prem« Kamnik, bodo z notranjo opremo stala okrog osem milijonov starih din. Po pogodbi bi morala biti dela končana že v začetku julija, vendar so se zakasnila zaradi pomanjkanja materiala. Z gradnjo tega paviljona pa ne soglaša upravni odbor Železarne, ki je pristojne organe občinske skupščine Jesenice obvestil oz. opozoril na morebitne škodljive posledice, ki bodo nastale, ko bodo v tem paviljonu začeli prodajati alkoholne pijače. Pripomba je vsekakor umestna, vendar se teh škodljivih posledic ne bi mogli izogniti tudi v primeru, če bi v paviljonu prepovedali točiti alkoholne pijače. To pa zaradi tega nc, ker v neposredni bližini zasebni lastnik adaptira bivšo gostilno pri »Konjiču« in bo torej alkohol dostopen vsem. Tudi v kulturnem domu na Javorniku bo »Hotel Pošta« odprla novo restavracijo, v katero bo podjetje vložilo okrog 25 milijonov S din. Po pogodbi bi morala vsa dela okrog restavracije biti končana že do konca tega meseca, vendar so se tudi tukaj nekoliko zakasnila. J. Vidic Za racionalnejšo gradnjo stanovanj Kako poceniti gradnjo stanovanj? Stanovanjska reforma j« prinesla tudi nezaželene posledice. Najpomembnejša le ta,, da se je Jiočno razmahnila zasebna gradnja na račun družbene blokovne gradnje. Podpirajo Jo tudi v delovnih organizacijah, kjer razpolagajo s sredstvi za gradnjo stanovanj, zanjo pa se zavzemajo tudi sami potrošniki. V podjetjih je vzrok predvsem v tem, ker z manjšimi zneski začasno odpravijo več prosilcev stanovanj, ki se odločijo sami graditi. Premalo pa pomislijo na to, da bo treba zasebnim graditeljem med gradnjo še pomagati z denarjem in da tisti, ki nimajo niti toliko sredstev, da bi začeli 6ami graditi, na ta način ostanejo brez stanovanja. Gradnja zasebnih hiš pa ima še več slabosti, ki govore proti njej, oziroma v prid blokovne ali vsaj vrstne gradnje. Za hiše klasičnega tipa, ki jdli še vedno največ gradijo, porabijo za polovico lll=lll=lll=lll=lll=IIIEIII=lll=ill=lll==lll=lll=lll=H!- fii m KI m m i iii Univerzalno uporaben! gj — za šport — za taborjenje / — za izlete — za kmeta, lovca, gozdarja, obrtnika EKONOMIČEN IN PRAKTIČEN ZA MESTO IN DEŽELO Tudi po slabih cestah udobno potujete zaradi odličnega vzmetenja. Nobenih skrbi nimate za vzdrževanje — brez vode, brez mazanja. Klimatske naprave odlično delujejo. CENA 888.2 USA DOLARJEV IN 6.790.— N DIN ZA !» CARINO IN OSTALE STROŠKE. Vabimo Vas, da si ogledate R-4, pa tudi ostala vozila Renault v Ljubljani, Celovška 34, tel. 313-141, v Mariboru, Grajska 7, tel. 22-654 in v Kopru, Ulica JLA 26, tel. 21-620. »COSMOS« LJUBLJANA III m m i nj 1 1 im m ID iii iTi ili več materiala, precej več časa, stroški komunalne ureditve so dvakrat večji in zanje je treba tri do štirikrat več zemljišča. Na vse večje uveljavljanje zasebne gradnje pa le delno vplivajo sama gradbena podjetja, v večji meri pa drugi činitelji; tako občina s svojimi predpisi in komunalnim urejanjem zemljišč, urbanisti in projektanti s svojimi načrti, banke pa z dajanjem posojil. Ce bi vsi ti partnerji stremeli za tem, da gradimo čim cenejša stanovanja, bi uspeh gotovo ne izostal. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili predstavniki gorenjskih občin, gradbenih in stanovanjskih podjetij ter večjih delovnih organizacij, so zato v četrtek prejšnji teden v Kranju na pobudo republiškega gradbenega centra sestavili poseben koordinacijski odbor, ki naj bi povezoval vse partnerje v stanovanjski gradnji in jih usmerjal k racionalnejši in cenejši gradnji. Za predsednika tega odbora so izvolili predsednika kranjske skupščine Martina Koširja. Ta odbor se bo Lotil nssfr zacije konkretnega triletnep programa stanovanjske grad* nje na Gorenjskem, ki ga bo> do sestavili ob upoštevanj« potreb po stanovanjih, razpis ložljivih sredstev, urbanistih ne dokumentacije in lokacij ter želja kupcev. Po predvK devanjih strokovnjakov ; gradbenega centra bi lahk^ z uspešnim sodelovanjem n\ področju stanovanjske gradk nje pocenili stanovanja t\ približno petino. L. Stružnik Okoli »Prisankat živahno Pred hotelom »Prisank« > Kranjski gori je bilo pretek^ soboto parkiranih kar 3^ osebnih avtomobilov i pr\ težno tujimi registrskimi U\ licami. Italijani so tod sta^ ni, drugi pa le prehodni sv stje. Ce ni dežja, je pol^ hotela zgrajen rnindgoU prestane zaseden. Tudi prt« P marketom, ki je naspcok hotela, je vedno živahno. 1\ risti tu kupujejo hran« pijače. Tudi parkirni protfv je postal že premajhen, trebno pa bi ga bilo asfalt^ rati. Seveda bo to mogoče \ le, ko bo v celoti zgrajen trgovsko-poslovni objekt B.B. Skrbi in težave »Koče v Dragiy »Tam kjer murke cv Beg pred dimom v idilični dolioj »Huligani« in elektrika -\ »Po Informacijah, ki smo jih dobili na občinski skupšČkl zaslužijo kritično oceno zaradi opreme in ureditve ter fy strežbe gostov gostilne v Kamni gorici, v Dragi in v fllejh v Bohinju.« Tako smo končali vest o zasebnih gostiščih, dne 11. junija Zaradi tega zapisa nas je povabil privatni gostilničar Rudolf Zajšek iz Drage, da si sami ogledamo, kakšne so pomanjkljivosti in kje so njihovi vzroki. Zajšek pomanjkljivosti sploh ne negira, vendar nam je za vsako stvar povedal vzrok. Zanimivo ga je bilo poslušati, ker nam je povedal celo vrsto težav, v katere lahko zaide privatni gostilničar, ki prevzame v upravljanje — v tem primeru kočo — ki je last turističnega društva Begunje. »1. februarja sem prevzel gostišče, ki je bilo prej 2 meseca zaradi deficita zaprto. Ob tej priložnosti sem odkupil vso zalogo, ki me je veljala 1,360.000 dinarjev, ven tega pa sem vloeil ^ obratna sredstva za kmbiei še milijon dinarjev. S Begunje smo se pogodili. 4 jim bom letno plačal a d\ jemnino 3,100.000 dta*rje\ Tako smo sklenili h\ tem se ne pritožujem. Dr\ štvu sem v petih mesccik plačal že 2,500.000 diaarK vendar se ne drže pecoaV Po pogodbi bi mecen plačati vsako popravile, \> bi bilo vredno nad SOJU \ narjev. Tega pa se ee driy Zaradi tega so nastali »r*\ lemi, zaradi tega sem pri«^ tudi v položaj, ko mor*^ razmišljati o tem, da bi r\ stišče opustil.-" Tako nam je pripovedev^ Zajšek, ko nam je razkaaov^ in pravil o »Klegodivščinah \ ki so jih že doživeli njegov gostje. Pogovori in analize o zasebnem obrtništvu Večji obseg in slabša kvaliteta uslug Vedno več zasebnih obrtnikov, vedno manj vajencev — Kvaliteta uslug pada — Zasebni obrtniki brez potrebne izobrazbe — Stimulacija za zaposlitev vajencev Oddelek za finance In gospodarstvo občine bo pripravil v avgustu ožje posvetovanje o sedanjem stanju in razvoju zasebnega obrtništva. Po posvetovanju nameravajo izvesti širšo anketo med zasebnimi obrtniki in z zbranimi podatki pripraviti pozneje še drugo posvetovanje. Konec 1963. leta je bilo v občini 126 obrtnikov, danes pa je že 174 rednih obrtnikov in 45 registrjranih obrtnikov za opravljanje obrtne dejavnosti samo v popoldanskem času. Večina izmed tistih, ki so dobili obrtno dovoljenje v zadnjih dveh letih, pa nima mojstrskega izpita ali druge ustrezne izobrazbe, ki bi zagotovila kvalitetne usluge. Danes namreč že ugotavljajo, da kvaliteta uslug prav zaradi tega pada. Ravno tako večina novih obrtnikov nima ustreznih prostorov za opravljanje obrti in nekateri shranjujejo potrebni material in orodje celo v stanovanjih. Z nabavo ustrezne mehanizacije pa je še večja težava, ker za to ne morejo dobiti posojila, večina obrtnikov pa nima dovolj lastnih sredstev. Da bi se izognili še hujšim posledicam zaradi teh pomanjkljivosti predlagajo, da bi v prihodnje pri izdaji obrtnega dovoljenja poostrili zahteve za ustrezno kvalifikacijo, pri urbanistič- ni ureditvi novih naselij in v sedanjih naseljih pa bo potrebno zagotoviti tudi ustrezne prostore za zasebne obrtnike. Ce se ne bodo spremenili pogoji za najetje posojila privatnih obrtnikov v bankah, oddelek za gospodarstvo predlaga, da bi skušali vsa/j začasno to reševati s posojili iz sredstev DIS pri občinski skupščini, seveda če bodo uspeli vskladiti predpise. Ena največjih pomanjkljivosti v zasebni obrti danes pa je prav gotovo pomanjkanje vajencev. Danes ima vseh 174 obrtnikov samo 71 pomočnikov in 22 vajencev (pri 16 obrtnikih). Vsi pa se zavedajo, da v prihodnje ne moremo pričakovati hitrih in kvalitetnih obrtnih uslug brez potrebnega kvalitetnega kadra. Kot vzroke, da ne zaposlujejo vajencev, obrtniki naštevajo predvsem preveliko odisotnost vajencev z dela v času učne dobe, prevelike nagrade in pogosto premajhno prizadevanje vajencev pri delu. Občinska skupščina bo za reševanje tega vprašanja v okviru svojih pristojnosti in možnosti skušala zmanjšati odmerjeni letni prispevek tistim zasebnim obrtnikom, ki bodo zaposlovali vajence. O višini odpisanega prispevka bodo še razpravljal!.< Kakšni bodo končni zaključki o tej problematiki, " bo pokazalo posvetovanje letošnjo jesen po zbranih podatkih iz ankete. Prav gotovo pa bo to pomenilo korak naprej ne samo pri po\'ečanjiu števila obrtnikov, ampak predvsem pri povečanju kvalitete njihovih uslug. V. Pintar Žetev ovsa oviral dež Do preteklega ponedeljka je oves stal še na številnih poljih po Gorenjskem. Ker bi ga morali že požeti, so to storili kar v dežju, ker so se bali, da se ne bi usul. Kjer so po želvi žitu uspeli zorati, je ajda že zunaj. Otava nasploh povsod lepo kaže in če bo lepo vreme, bo tudi spravilo lažje. Povsem zaostala pa je druga košnja detelje, ki povsod še stoji. Nekoliko bolje kot lani Količinska industrijska proizvodnja v radovljiški občini ]• bila do konca junija letos za 5 % boljša kot v prvem polletju lani, plačana realizacija pa je bila po tekočih cenah večja za 20 " „. če pri zadnjem podatku upoštevamo faktor podražitve in plačano realizacijo prikažemo v stalnih cenah, vidimo, da ni bila višja kot lani do konca junija. Lansko polletno količinsko proizvodnjo so letos močno presegli v Iskri v Lipnici (zaradi nizkega starta lani), v Kemični tovarni Podnart, v Almiri in v Vezeninah na Bledu, manj kot lani pa so naredili v Verigi, v Plamenu, v TIO, v Iskri Otoče in v Opekarni v Dvorski vasi. Količinska proizvodnja vijakov je bila v prvem polletju v Plamenu približno ista kot lani, v Verigi pa manjša za 15%. Znatno več kot lani so v Verigi naredili verig, skrčili pa so proizvodnjo žič-nikov samo na tiste „dimenzije, ki so še v mejah rentabilnosti. V Iskri Otoče so letos naredili več merilnih transformatorjev, v Iskri v Lipnici pa več delov telekomunikacijskih naprav. Kemična tovarna v Podnartu je močno povečala proizvodnjo sredstev za galvanizacijo in antikorno zaščito. V LIP Bled je bil letos žagan les iglavcev in proizvodnja vrat približno na lanski višini, naredili pa so več zabojev in razžagali več lesa listavcev, medtem ko je padla proizvodnja gradbenih plošč. Elan je povečal proizvodnjo športnih rekvizitov za | 4% in ostalih izdelkov iz lesa za 16%. V Suknu v Zapu-žah so naredili več mikamih volnenih tkanin, manj pa česanih volnenih tkanin. Almira v Radovljici letos močno povečuje proizvodnjo sintetičnih tkanin, vendar te pomenijo le še skromen del celotne proizvodnje. Volnene pletenine so v Almiri na višini lanskega polletja. Vezenina Bled je močno povečala proizvodnjo vezenin in konfekcijskih ob-lači^, še močneje pa proizvodnjo čipk, medtem ko v prvem polletju niso delali rokavic, temveč sintetično trikotažo. Sumi Gorenjka v Lescah le proizvodnjo čokolade povečala za 12% (od 328,6 ton lani na 369 ton). V Opekami v Dvorski vasi so naredili za 11 % več opeke (1,757.700 komadov). Zaradi ugodnih klimatskih razmer je hidrocentrala Savica letos proizvedla za 14 % več električne energije kot lani v prvem polletju. 2ito Ljubljana je zmlelo letos nekoliko manj žita kot lani, v juniju pa so v novi industrijski pekarni spekli prvih 566 ton kruha. in njenega gostilničarja etO« (tokrat malo drugače) — Eksplozija nad mizo — Vseeno pa je Draga lepa % Pred nekaj tedni je bil £ uprizorjen v »Koči v % Dragi-« pravi beg pred di-% mom. To nj bila turistič-0 na atrakcija. Vzrok je f> tičal drugje ... Bojler, ki je bil vzidan v štedilnik, je pregorel. Pričel je puščati vodo in zaradi tega so morali odstraniti pod in stari štedilnik iz kuhinje. Cez teden dni je TD Begunje poskrbelo za gospodinjski štedilnik »Gorenje«, ki pa nikakor ne zadostuje za gostišče. Zajšek pravi, da zadostuje komaj za uslužbence... 17. julija se je zaradi nestrokovnega priključka pričelo v točilnici iz stene kaditi. Cez nekaj trenutkov je bilo vse zakajeno. Gostje so morali pobrati svoje stvari in oditi na vrt. Ko so poizkušali položaj rešiti in so napeljali dim skozi okno, se je vse skupaj le še poslabšalo. Goste je zopet zajel »prijeten, domač« dim ter jih pre- ganjal iz mesta na mesto. Nov zidan štedilnik bi stal baje 600.000 dinarjev. Tega denarja društvo ne zmore, pa čepav mu je Zajšek plačal že 2,500.000 najemnine. Ker nima primernega štedilnika, Zajšek ne more nuditi svojim gostom hrane. Zaradi tega je moral Kompasu iz Kranja odpovedat 43 gostov, ki bi prihajali v Drago po trikrat vsak teden. 6 postelj, ki jih ima koča, je v polni turistični sezoni prazno. # Posebno atrakcijo zbujajo % tudi žarnice. Zaradi slabe 9 in dotrajane električne 0 napeljave jih pregori okoli 0 10 vsak teden. Nič nena-0 vadnega ni, če zvečer nad 0 mizo nenadoma eksplodi-6 ra žarnica. Prav gotovo bi popravilo električne napeljave šlo pod tisto točko pogodbe, ki govori o popravilih v vrednosti nad 20.000 dinarjev... # Že od vsega začetka pa # ima Zajšek velike pregla-O vice s hišno električno # centralo. Zvečer, sredi # najlepšega razpoloženja, # nenadoma zmanjka toka. # Nič ne pomaga. Pot pod # noge. Iti mora popravljati vodno strugo, ki mu jo neznanci često poškodujejo tako, da s peljejo strugo od turbine. Pravi, da je to tako pogosto, da se bo že kmalu navadil. Nekoč so mu s peskom celo po- škodovali celo centralo, tako da je moral dati na okno železno mrežo. Sedaj vodi, kar se elektrike tiče, le še borbo z Begunjščico, oziroma s kaj čudnimi »huligani«, katerim — kaže — ni všeč, da je našlo gostišče dobrega gospodarja .. . Razen tega si je Zajšek nakopal še neznane nasprotnike, ki že kar načrtno onemogočajo njegova prizadevanja. Da se res prizadeva, nam pove že tudi to, da z lastnimi sredstvi pomaga pri urejanju makadamskega dela ceste (nudi hrano šoferjem in nakladalcem, poleg tega pa je plačal še dva svoja delavca). Od aprila lani, ko je bil sprejet zakon o zaisebnem gostinstvu, do maja so v ra-0 dovljiški občini odprli 10 novih zasebnih gostiln, tako da jih imajo sedaj skupaj 34. Kaže, da niso prav vsi zainteresirani nad takšnim razvojem. % TD Begunje, pa tudi % skupščina občine Radov-% ijica, bi morala posve-% lili »problemu Draga« % več pozornosti. Društvo % zato, ker ima sedaj od rie-0 ficitne postojanke n cl 3 % milijone din letno dohod-0 kov, občina pa tudi, saj 0 so dobili lani z davki # 250.000 dinarjev, letos pa # jim mora plačati Zajšek # 2,191.000 dinarjev. % Ce stvar ne bo kmalu re~ # šena, bo moral Zajšek % opustiti gostišče. Gostilni-9 čar si pač ne more privo-0 ščiti tega, da v polni tu- # ristični sezoni ne bi imel % dovolj prometa, a |s, # manj, da bi bilo tako kot # je bilo v juliju, ko je imel # 180.000 dinarjev izgube. P. Čolnar ■ Avtomobili pred gostiščem v Dragi — Foto Franc Perdan KULTURA IN PROSVETA 10. AVGUST. 1966 * GLAS Odprla galerija Dolinar in muzejske zbirke J V petek prejšnji teden (5. avgusta) so v Mestni hiši v Kranju v počastitev kranjskega občinskega praznika svečano odprli stalne muzejske zbirke in galerijo kiparja Lojzeta Doli-narja. Na svečani otvoritvi, ki sta se je razen predstavnikov kranjskega javnega življenja udeležila tudi predsednik IS Slovenije Beno Zupančič in podpredsednik GOSZDL Slovenije dr. Joža Vilfan, sta sodelovala tudi pevski zbor Franceta Prešerna in orkester kranjske glasbene šole. — Na sliki: pogled v galerijo v renesančni veži v prvem nadstropju Mestne hiše. Po petih mesecih prisilne uprave v gledališču »Tone Cufar« izvoljeni samoupravni organi Mandatna doba prisilne uprave v gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah je potekla. V petih mesecih, kolikor je prisilna uprava trajala, je Jeseničanom uspelo organizacijsko urediti stanje v gledališču. Pred kratkim je bil zbor delovne skupnosti, najvišjega samoupravnega organa v gledališču. Za predsednika zbora je bil imenovan oz. izvoljen TEDI OKROŽ-NIK, obratovodja v Železarni, za njegovega namestnika pa profesor JOŽE TOMAZIC, ravnatelj osemletke »Preži-hov Voranc« na Jesenicah. PretekU petek pa je bila po petih mesecih prva seja gledališkega in umetniškega sveta amaterskega gledališča »Tone Cufar«. Za predsednika gledališkega sveta so izvolili KARBA ing. AVGUSTA, pomočnika tehničnega direktorja za talilnice v Železarni, za predsednika umetniškega sveta pa NIKOLlC ing. MIROSLAVA, pomočnika tehničnega direktorja za predelovalne obrate v Železarni. Na seji so govorili tudi o repertoarni politiki do konca ( '.a. Letos nameravajo ne&~tera dela ponoviti, računajo pa, da bodo gledalci imeli priliko videti tudi dve do tri nove igre. J. Vidic VLOGA KREDIT Likovna razstava na Bledu G. A. Kos in B. Kalin Na Bledu, v avli Festivalne dvorane, so v soboto (30. julij«) odprli razstavo dveh najimenitnejših slovenskih likovni)) umetnikov, slikarja in profesorja na akademiji likovnih umet nosti v Ljubljani GOJMIRA ANTONA KOSA In kiparja, pr* fesorja na akademiji BORISA KALINA. Za vso Gorenjsko k to zelo pomemben kulturni dogodek, saj to pot prvikrat rs* stavljala v tem koncu tako ugledna in priznana slovenska umetnika in likovna pedagoga. Parizu in v Italiji STAN OVAN J £ Profesor Gojmir Antbn Kos razstavlja 8 oljnih podob znanih njegovih tihožitij, upodobljenih z redko študijsko temeljitostjo in znanjem dolgoletnih izkušenj. Gojmir Anton Kos je po rodu iz Gorice, rojen leta 1896. Slikarsko akademijo je končal na Dunaju. Od leta 1945 jc redni profesor na akademiji v Ljubljani. Kljub obsežnemu organizacijskemu in pedagoškemu delu se je Gojmir Kos veliko ukvarjal tudi z ustvarjanjem. Njegov umetniški opus je obsežen. Ukvarjal se je s figuralno kompozicijo, s portretom, z zgodovinskim slikarstvom in s tihožitjem. Odlike njegovega dela so temperament, sa-moniklost, znanje, dognano obvladanje materiala, formata, risbe, barvitosti v skladu z zahtevami kompozicije širokih ploskev. Njegove največje kompozicije so slike iz slovenske zgodovine v prostorih izvršnega sveta SRS. Za svoje veliko delo je umetnik dobil več nagrad in priznanj. Med drugim je dosegel tudi akademsko čast, ko so ga leta 1949 izvolili za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kipar Boris Kalin se na blejski razstavi predstavlja z enajstimi plastikami v marmorju, kamnu in bronu. Dela so večinoma portreti in različne kompozicije ženskih aktov. Boriis Kalin je bil rojen leta 1905 v Solkanu pri Gorici. Akademijo likovnih umetnosti je končal v Zagrebu, študijsko pa se je izpopolnjeval in v Italiji. Let^ 1945 je postal redni profeso* na akademiji likovnih umek nosti v Ljubljani. Kalin ustvarjal velika dela lepot^ in skladnosti. Iz marmorna^ gmote je oblikoval graciozfl^ like ženske, v slikovito ra^ gibanem bronu pa je me^ drugim ustvaril številne sp\ menike NOB v raznih kraji^ Slovenije. Svoja dela je razstavljal številnih razstavah doma ^ na tujem. Kiparska dela risa Kalina imajo po gate\ jah vseh večjih mest Jug^ slavij e in po raznih ustan^ vah. Za svoje delo je Kalk prejel številne nagrade, njimi dve Prešernovi. Ze 1^ ta 1947 so ga imenovali ^ mojstra likovne umetnost leta 1953 pa je bil imenovv za rednega člana Slovensik akademije znanosti in utr*y nosti. Razstava bo ođprta do V avgusta. Na Bledu je ibAl veliko zanimanje. J- Bohine Umrl najstarejši vaščan V soboto (6. avgusta) »k traj je v Begunjah umrl starejši vaščan Janez Urh. domače »Mlinarjev a ta-. ^ Kljub temu, da je bil ie 95. letu starosti, je bil & zadnjega čvrst in šegav, družbi vedno dobre voU včasih pa je celo potejvj meh ali pa se zavrtel i m^' do plesalko. Bil je lastnik C še, ki je preurejena ii bivt konjušnice grofa Lamberg^ ja in stoji tik pod razval>w gradu Kamen v Dragi. V \ Nič več tri ure peš do šole Vasice Barbara, Ožbolt, Andrej in Osolnik ležijo v hribih vzdolž doUne Hrastnice, ki se vleče približno 8 km iz Puštala, predmestja Škofje Loke, proti jugu. Dolgo vrsto let so bili prebivalci teh krajev malodane odrezani od ostalega sveta. Ozka pot po dolini Hrastnice je bila pozimi skoraj neprehodna. Otroci so morali več ur pešačiti, če so hoteli v šolo. Po vojni se je stanje pričelo spreminjati. Krajevna skupnost Puštal, pod katero spadajo že omenjene gorske vast, je pričela načrtno urejati pot po dolini Hiastnlce. Kolovoz, ki je nastal, je bil za silo prehoden tudi pozimi. Toda prvo zares veliko i pridobitev za odmaikntjene Gorjane je pomenila napeljava elektrike. Nekaj let nazaj je občinska skupščina Skofja Loka ugodila prošnji krajevne skupnosti Puštal, ki je predlagala i elektrifikacijo luasic. Prebivalci so se oddahnili. To je bila prelomnica v življenju teh ljudi. Elektrika jih je boj kot karkoli doslej približajo ostalemu svetu. Leta 1964 je občinska skupščina Skorja Loka spre- jela sklep, da se morajo vsi otroci, ki so več kot 3 km oddaljeni od mesta, voziti v> šolo z avtobusi. To je pomenilo nov adut v borbi za napredek oddaljenih vasic. Krajevna skupnost Puštal, danes priznana kot ena najbolj delavnih in prizadevnih v občini, je sklenila, da ob podpori vaščaoov in sploh vse občine zgradi cesto. Podjetje Tiransturist je tedaj obljubilo, da bo uvedlo novo) ikrajfcvmo progo, (e bodo pogoji zanjo ustrezali. Dolino Hrastnice je zajela delovna mrzlica. Ideja o ce- srti namreč ni bila nova. Ze I ko so napeljevali elektriko, se je sedaj pokojni Franc Bergant potegoval zanjo. Od takrat eo prebivalci in krajevna skupnost samo še čakali na ugodno priložnost. 1. maja 1965. leta je bila nova, 7 km dolga cesta odprta. Komisija podjetja Transturist je ugotovila, da novo zgrajeni prometni objekt povsem ustreza. Le leseni most pri Osenarju, približno sredi P°ti, je bil že precej dotrajan. Kljub tamu so progo odprli. Vzdolž ceste je biLo sedem postajališč, kjer bo se vsaik dan zbirale trume ljudi. Domenjeno je bilo, da se odrasli lahko vozgo le v eno smer, v drugo pa1 morajo peštAk Okrog 40 šolarjev pa, k; » s cesto največ pridcV.--., J je vozilo v obe smeri. " Toda s povečanjem ptw meta (dolina je postaj*^ zanimiva tudi za motor^ rane izletnike) je popravu lesenega mostu pr Osesur? postalo niujinost. Na vv progi sta sicer dva mes^ va: prvi, že omenjeni fc. Osenarju, in še en most V koliko bolj proti koncu dy line, ki pa je betonski U je prevozen za vse vrste ^ zil. Zgradilo ga je GozJk gospodarstvo v šiofji Lo^ Ob pregledu sporo\ mostu je postalo jasno, Je vožnja preko njega ^ varna. Tudi na zboru vo\ M%$$TEA. ^^^^^^+%%$+$$/%^+$$/+$%%+%//$%+%%++^$.+M^/$$/$/+$/^+%%+OS^$%%^^^$%^^ Iv ti ni po svotu V nedeljo, 7. avgusta, so nad Severnim Vietnamom 6e.^trelili sedem letal tipa »Thunderchief F-105«. To so najmodernejši reaktivni lovci — bombniki, ki jih Američani uporabljajo V vietnamski vojni. Nosijo lahko 4000 kg bomb. Ni znano, ali so bili uničeni s klasičnimi' protiletalskim orožjem ali pa z raketami »zemlja — zrak«. Ameriški helikopterji so rešili le dva pilota. V Džakarti se mudi malezijska delegacija pod vodstvom polkovnika Ibrahima. Polkovnik je po večdnevnih pogovorih z indonezijskimi voditelji izjavil, da bo konfrontacija med obema državama kmalu tudi uradno končana. Upa tudi* da bo Indonezija ratificirala indonezij-sko-malezijski sporazum, podpisan v začetku junija v Bangkoku. V tem primeru bo Malezija takoj izpustila okrog tisoč Indonezijcev, ujetih v treh letih bojev. Predsednik rastistične ro-dezije vlade lan Smith je na nekem zborovanju v ponedeljek izjavil, da bo oblast v Rodeziji -ostala v civilizirajnih rokah«. S tem je mislil na 200 000 belceVT ki krojijo usodo štirim milijonom črncev. Gospodarske sankcije Velike Britanije, naperjen je proti rodezijskemu režimu, so očitno popolnoma odpovedale. Smith je povedal, da lahko Rodezija brez škode prenese še mnogo večji gospodarski pritisk. Preteklo nedeljo se je blizu mesta Falls v Nebraski (ZDA) zrušilo dvomotorno reakcijsko potniško letalo ameriške družbe Branif. Od 37 potnikov in štirih članov posadke ni nihče preživel. Letalo je letelo Iz Kansas Citvja v Omaho. Vzroki nesreče še niso znani. cev so se vaščani množično zavzeli za popravilo. Toda občinska skupščina ni nudila dovolj denarja. Tedaj pa je predsednik krajevne skupnosti Puštal sklical zbor volilcev za prizadete vasi. Sklenili so, da bodo sami zgradili nov betonski most, starega lesenega pa podirU-Vaščani so obljubili, - da bodo v gradnjo vložili vsak po 10 ur prostovoljnega dela. Občinska skupščina jim je nato dodelila 800.000 starih dinarjev. Proga je bala začasno ukinjena. Takoj so pričeli z deli. Danes je most gotov. Predsednik krajevne skupnosti Puštal Janez Hriber-nik je povedal, da je pri de-bh sodelovalo nad 50 pro- Ljudje in dogodki Zračna vo'na Brez vojne napovedi uprizarjajo Američani že dve leti letalske napade nad ozemlju Severnega Vietnama. V zadnjih tednih se je nad tem ozemljem vnela ogorčena zračna vojna, ki že presega okvir lokalnega spopada. Pred dnevi je prišlo novo nevarno sporočilo ameriškega vojaškega poveljstva v Južnem Vietnamu, da se morajo vsa ameriška letala, ki se nahajajo na ozemlju Južnega Vietnama, vključujoč tudi letala iz treh ameriških letalonosilk, ki krožijo v Tonkin-škem zalivu, osredotočiti na napade na severnovietnam- ske vojaške cilje. Tako se je zračna' vojna nad Severnim Vietnamom občutno stopnjevala in pomeni v takšni obliki močno vojaško grožnjo. V teh dneh, ko ameriška letala neusmiljeno bembandirajo severnoviet-namske cilje, so v Hanoju in Haiphongu močno ojačali protiletalski ogenj, ki ga dopolnjujejo tudi rakete zemlja—zrak. Pravi obseg sedanje zračne vojne, ki divja nad se-vernovietnamskimi mesti, dobimo, če štejemo razpoložljive podatke o izgubah. Po Reuterjevem poročilu so V od avgusta meseca 1964. leta, ko so Američani začeli z letalskimi napadi nad Se-vrnim Vietnamom, sestrelili 326 ameriških letal. Po severnovietnamskih podatkih pa so do zdaj sestrelili 1306 letal. Izgube letal pa niso najvažnejše, čeprav so le-te sestavni del vojaških poročil. Nobene zanesljive statistike ni o tem, koliko ljudi so Američani s svojimi bombami pobili v severnovietnamskih mestih. To pa je tisto najvažnejše, kar spreminja sedanjo zračno vojno v navaden zločin zoper človeštvo. Ameriški vojaški strategi ne kažejo nobenega večjega usmiljenja za nedolžno prebivalstvo. Za njihove vojaške načrte so takšni računi malo pomembni. Zdravi človeški pameti pa se njihova deja- nja upirajo, zlasti še, ker noben dosedanji načrt ni prinesel tistega rezultata, ki so ga napadalci pričakovali. Ce bi želeli krivice v vietnamski vojni popraviti, jih prav gotovo ne bodo popravljali z bombami. Moralno zadoščenje za sedanje zločine nad scvernovietnam-skimi mesti bi ljudje te azijske dežele dobili samo s povračilom nad ameriškimi mesti. Skrajni čas je že, da ameriški voditelji, ki so se v južnovietnamskem spopadu znašli osamljeni, spoznajo, da Američani ne morejo biti na svetu orožniki, ki bi o vsem presojali in odločali pač samo zato, ker imajo v rokah najdaljšo kračo in ker so po svojih lastnih ocenah najmočnejša svetovna velesila. Zgodovina je že večkrat dokazala, da so se na moč upirali samo bedaki. Na Bledu so in niso zadovoljni z letošnjo turistično sezono Največ tujih gostov Na Bledu so in niso zadovoljni z letošnjo turistično sezono. Zadovoljni so zaradi znatno večjega obiska tujih gostov in obsega turističnih storitev, niso pa zadovoljni z rezultati dosedanjega prometa, čeprav so v nekaterih hotelih dosegli tudi za 48 % večji promet, pa spričo občutnega porasta materialnih stroškov in osebnih dohodkov končni rezultati — dohodek podjetij — ne bo boljši od lanskega. Drug problem pa je v tem, da je sila zaostal domač turizem in da so zadnji mesec izredno slabe vremenske razmere. čitev domačih gostov za 13.490 manj kot lani. Podobno razmerje je bilo tudi v juliju, saj je bilo v prvih dneh Ce z nekaterimi podatki podpremo gornje trditve, izgleda letošnji promet na Bledu takole. V prvem polletju so imeli okrog 115.000 nočitev ali za okrog 8.000 več kot v lanskem enakem obdobju. Povsem drugačna pa bi bila slika^ če bi tudi promet domačin turistov pora-stel tako kot promet tujih gostov ali če bi ostal vsaj na lanski ravni. Ko pri tujih turistih beležijo za 21.363 več nočitev kot lani, je bilo no- stovoljcev, ki so vsi delali 10 in več ur. Ves material za gradnjo je plačala občinska skupščina. Predsednik krajevne skupnosti je še pristavil, da se imajo za tako velike delovne uspehe v zadnjih letih zahvaliti predvsem nekaterim podjetjem v občini, zlasti gradbenima podjetjema Tehnik im Remont, Gozdnemu gospodarstvu v škof j i Loki tor seveda občinski skupščini škofja Loka. Brez dvoma pa gre največ zaslug predvsem krajevni skupnosti Puštal in njenemu predsedniku, tajniku ter blagajniku. To so potrdili prav vsi vasčand, ki smo jih pobarali za mnenje. I. Gitoelj ; julija kar 44.312 nočitev tujih gostov ali 10.500 več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko je bilo nočitev domačih gostov za 6.640 manj. Tudi v zasebnih turističnih sobah, ki so letos manj zasedene kot lani, je letos več tujih gostov kot domačih. Slabše so zasedeni tudi počitniški domovi. V drugi polovici julija letos je na Bledu dnevno med 3.000 in 3.500 stalnih gostov. Močno pa je razširjen tudi izletniški turizem iz sosednje Koroške, od koder pripeljejo potovalni uradi in zasebniki povprečno 500 do 800 izletnikov na dan. Tudi Kompas z Bleda je začel voziti goste na izlete na Koroško, in sicer enkrat tedensko. Med tujimi gosti je na Bledu največ Holandcev, katerih število se giblje med 700 in 750 dnevno, sledijo Zahodni Nemci (med 500 do 600 na dan), Angleži, Italijani itd. Čeprav je bilo julija izredno slabo vreme, je bil tudi camping dobro zaseden. 18. julija je bil namreč v njem 901 gost, na isti dan lani pa le 587; 25. julija jih je bilo 923, lani 795 itd. Slabo vreme v zadnjih tednih je povzročilo največ odhodov med individualnimi gosti. Bili so primeri, da je hotel Toplice eno dopoldne zapustilo 150 gostov. Podobna gibanja so tudi v Bohinju, Kranjski gori in v drugih ' turističnih krajih. Značilno je, da so letos dosti bolj zaesdeni hoteli kot zasebne turistične sobe in počitniški domovi, da je veliko manj domačih gostov in da je porastel izletniški turizem. I. Podobnik 2000 planincev na Črni prsti Preteklo nedeljo se je zbralo na Crni prsti okoli 2000 planincev, ki so se udeležili svečane o^j^ritve novega planinskega doma. Na otvoritvi so bili tudi predsednik Planinske zveze Jugoslavije dr. Marjan Brecelj, ki je novi dom izročil svojemu namenu, predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, žena pokojnega Zorka Jelinčiča, tajnica slovenskega planinskega društva iz Trsta Lenka Kravos, ki je izročila domu portret pokojnega Zorka Jelinčiča, neutrudljivega planinca, plodnega publicista in zavednega Slovenca iz Trsta, po katerem ima novi dom ime. Pri otvoritvi doma so sodelovali domači pevski zbor, recitatorji, lovci in gorska reševalna skupina iz Tolmina, ki je v neposredni bližini doma prikazala reševanje ponesrečenca v steni. Več turistov- manj prenočitev Podatki za letošnje prvo polletje kažojo, da je bilo v jeseniški občini več turistov, toda manj prenočitev kot v enakem obdobju lanskega leta. Tako je letos 20.013 domačih in 7.527 tujih gostov, imelo skupno 113.700 prenočitev. V istem obdobju lanskega leta pa je bilo 19.522 do-; mačih in 5.620 tujih gostov,' ki so imeli skupno 135.797 prenočitev. Samo za prenočitve so gostinska podjetja in razni domovi dobili okrog 100 milijonov S din. Število gostov je približno enako, vendar se turisti manj časa zadržujejo na področju jeseniške občine. Gostinska in druga podjetja imajo 2.530 stalnih in 596 pomožnih ležišč, to pa pomeni, da so bila stalna ležišča zasedena samo 24,7 odstotno; če pa računamo še pomožna ležišča, potem so bila ležišča izkoriščena vsega 20 odstotno^ Pri vsem tem pa je potrebno računati, da bo zaradi ne-i katerih novih ukrepov na področju zdravstva takoime~ novani -zdravstveni turizem« nekoliko opadel. V nekatere domove (npr. v Gozd—Martuljku) so doslej prihajali go-' stje na predlog zdravnika ini so stroški bremenili sklad zal zdravstveno zavarovanje, po novih merilih pa kaže, da ne bo več tako, zato lahko pričakujemo nadaljnji padec domačega turizma. J. v. ! P^//$--O$//++/^^/%/++^^ PANORAMA m PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # HANORAMA ] njih dni. ^ običaj od^«fc seti.mi leti menil, v b, 23 dni bega skozi džunglo Ameriški časniki jn revije •o pred tedni v obširnih člankih poročali o pobegu ujetega ameriškega pilota sestreljenega letala iz Severnega Vietnama. 28-letni Dieter Dengler je bil sestreljen pred kakimi petimi meseci nad Severnim Vietnamom. Ves ta čas je bil skupaj z drugimi ujetimi piloti zaprt v posebnem taborišču 6redi džungle. Kot sam j pravi, so z njimi lepo ravnali. | Neke noči po tistem, ko je Severni Vietnam zagrozil s sojenjem ujetim sovražnim pilotom, je skupaj s tovarišem pobegnil. Bežala sta ponoči, čez dan pa sta se skrivala po drevju in v'opuščenih zakloniščih. Hranila sta se le s koreninicami in gozdnimi sadeži. Nekega dne ju je zasačila ena izmed patrulj, ki so jih poslali za njima. Dengler se je uspel skriti, to-vaaiša pa so ujeli. Videl je, Nekateri ljubijo kače in krokodile Iz češke vasi Dobdžis je krenil v Prago avtobus, poln potnikov, med njimi tudi 18 »slepih«. Pan Znamenaček je namreč v torbi nosil 13 kač in kuščarjev, ki jih je ujel v dobdžiških gozdovih. Naenkrat je pogledal okrog sebe in odrevenel. V krilu neke starke, ki ni ničesar slutila, je ležala kača strupenjača. Z bliskovitim gibom je kačo spet strpal v vrečo. Toda groza: vreča je bila prazna! Pan Znamenaček je šoferju avtobusa pojasnil, kaj se mu je zgodilo. Ta je avtobus takoj ustavil, potnike pa prosil, naj za trenutek izstopijo, ker se je pokvaril motor. Pan Znamenaček se je odpravil na lov za svojimi begunci. Vse je našel. Potniki so spet stopili v avtobus, ne pa tudi Pan Znamenaček, ki ga šofer z njegovim nevarnim tovorom ni hotel več voziti. Znamenaček je čuden člo-vt... f tvore j je .mćl le sove in like. danes pa je v njegovi kuhinji okrog 40 različnih Živali. Terarji zavzemajo celo steno, drugi zid si delijo leteče kače, ki jih j« Pan spravil v peč, in Pedro, leto dni star krokodil. Ko ga je dobil, je meril v dolžino le 20 cm, danes pa bi vam že lahko odtrgal roko. Pan Znamenaček porabi za svoje ljubljence pol mesečne plače. Hrana sicer ni draga, je pa zato zelo raznovrstna. Medtem ko imajo kameleoni radi črve, jedo kuščarji le kobilice in grozdje; pa tudi druge Znamennčkove živali pojcio precej mesa, rib, miši in črvov. vsaj tako trdi, kako so ga na licu mesta obglavili. Po triindvajsetdnevnem tavanju proti jugu je popolnoma izčrpanega Denglerja opa- j žilo neko ameriško izvidniško letalo. Ubežnik je iz kamenja j na samotni jasi sestavil znak SOS, na katerega je postal pilot-izvidnik pozoren. Sporočil je položaj jase in helikopterji so begunca kmalu našli. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico v Da Nangu. Kakor sporočajo iz Saigona, se je Dengler od naporov tritedenskega bega skozi džunglo že opomogel. Mcdernizirani roparji Pariška policija uprizarja zadnje čase prave hajke za skupino roparjev, ki vlamlja-jo v stanovanja meščanov na dopustu. Tolpa ima svoje stražarje, opremljene z miniaturnimi radijskimi oddajniki, ki, skriti v okolici, pravočasno obvestijo tovariše pri »delu«, če se približuje policijska patrulja. Do sedaj so ti pretkani »ljubitelji tuje lastnine« že dvajsetkrat pobegnili tik pred prihodom policije. MIHA KLINAR: ME«v'' Papeško palačo obnavljajo Že nekaj časa obnavljajo papeš-ko palačo v Rimu. Predstavniki Vatikana ne želijo dati nobene izjave o na- Imrl je MonIgomery Ctift Prejšnji teden je v New Yorku v 45. letu starosti zaradi srčne kapi umrl znani ameriški filmski igralec Mont-gomery Clift. Mojstrska igra v filmu »Od tod do večnosti«, ki smo ga videli tudi pri nas, mu je pred leti prinesla Oscarja. menu in obsegu gradbenih del. Po pisanju rimskega tiska so nastale po stropih in obokih palače razpoke, ki jih zdaj skušajo odpraviti. Krila, v katerem stanuje papež, ne obnavljajo. Predstavniki Vatikana so zanikali govorice, češ da grozi palači, ki je bila zgrajena od trinajstega do sedemnajstega stoletja, nevarnost, da se bo porušila. Toda že dlje je bilo jasno, da je palača nujno potrebna obnove. Posebno težka obremenitev za palačo je bila ureditev | vrta na strehi za osebno uporabo papeža Pija VI. Ta vrt , se razprostira skoraj po vsej strehi in ima betonsko pod- ! lago. Pred nekaj meseci so ugotovili, da teža bstona ogroža stabilnost palače. > Znoj se ji nabira na lela. »Ne razburjajte se! Mord^ žganja! Odleglo vam bo.- pn< Ne utegne! Ta hip ji ti: Toda tudi bichU-kega go>;-\ v Benediktenbauern, v tamka/0 »Morda pa le ni še tako »Molite in bog se ga bo Ml v Seveda, moliti bo mor, »Moj ljubi bog, prav zare? Tako vzdihuje in moli vso Toda V: o pride domov, jo «, spokojen. Kl jena poteza ne P jega življenja pogledal v večn; ? pekla, ki ga je živel na zciv. 1 Slavko joče. Ne more veri" * »Zakaj ni raje umrla on.v Tudi Stefi joče. Tast ie bi pokropiti ni smela Kc k InH začela kričati: »Pogrezni & • Ti si kriva, da je umrl! 1 i nekatere ženske in jo *a> sle Slavko, bi se je najbrž, lotik so letele za njo samo še p.. »Ne poslušaj jih, manv. -To ji je Slavko v m'. ••• I ji zagotavljal« da jo bo b;a,. IRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI lar" v Vašah držal nekdanje glavne značilnosti. Pred vojno je fantovska družba v vasi imela vsako nedeljo na »dnevnem redu« tudi točko: »SE BO KATERA OMOŽILA?«. Takrat ni bilo za fante večje sramote kot to, da jim je dekle odšlo z vasi, ne da bi njen ženin zanjo plačal »dolar«. Vendar pa je ta sramota lahko doletela tudi nevesto, će so ljudje ugotovili, da je fantovska družba vedela, da se bo dekle poročilo, in niso šli po »dolar«, so dejali za dekle, da ni bila poštena, zato je bilo fantom pod čast, da bi šli po »dolar«, če so pa ugotovili, da fantje niso uspeli zvedeti, je bila to pač sramota za fante. Pisanje ženitovanjskega pisma, s katerim so šli k ženinu po »dolar«, ni bila lahka stvar. Fantje so ee i najbolj bali takega ženina, | ki je bil v svoji vasi ne- i kakšen vodja in »pisatelj« že-nitovanjskih pisem. Če so naleteli na takega, so pismo zelo skrbno pripravili in mu ga izročili. Seveda so se nekaj dni malce bali, če bodo ljudje pričeli govoriti, kakšno pismo so spisali. Pisanje pisma tudi zaradi drugih vzrokov ni bila lahka stvar. Pisati ga je moral fant, ki je imel lepo pisavo in je znal pisati besedilo v krogu, oz. v* spirali od sredine navzven. Pred leti mi je uspelo, da sem še našel takšno pismo, ki je bilo napisano pred drugo svetovno vojno in je bilo namenjeno fantom, ki so prišli po va-šanska dekleta; ta niso bila poceni in še danes niso. Običajno so fantje izmed sebe zbrali vodjo, ki je največ »gliha!« z ženinom in kasneje z njim pismo in »dolar« ter nasploh vodil ves proces«, ki je trajal po več ur. Če ženin do tedaj ni bil seznanjen s kvalitetami (tako telesnimi kot duševnimi) svoje bodoče žene, so mu tedaj vse to povedali vašanski fantje, seveda vse v superlativih, z »naj«. Tudi ženin je največkrat prav želel, da so mu hvalili bodočo ženo. Po daljšem času so »zglihali« in zamenjali »uradni listini« (fantje so dali ženitovanjsko pismo, ženin pa denar), šele potem so se lahko vsedli in pričeli piti in jesti. Če bi namreč prej kdo kaj jedel al« pil, bi fantom zapadel ves »dolar«, to pa je bila prav takšna sramota, kot če ne bi vedeli, da bo odšlo dekle iz vasi. Ko so izpili na zdravje ženina in neveste in to zataknili s potico ali bobom, so oba povabili na fantovščino, ki je bila običajno nekaj dni po poroki. Običajno sta se vabilu oba odzvala, ker je to praktično pomenilo zadnji stik s fanti in dekleti. Takrat sta bila že žena in mož in nista imela več kaj iskati v fantovski in dekliški družbi. Seveda pa je prijateljstvo ostalo ali je bilo še večje, posebno če se je ženin dobro »odrezal« pri »dolarju«. Ko so odšli iz hiše, so pod oknom zapeli nekatere značilne pesmi, ki so pele, kako težko je zapustiti samski stan in se podati v zakonskega, ki je poln skrbi in težav. Če mi nevesta že vpričo fantov pokazala svojih solz, jih je prav gotovo potem, ko je pod oknom zaslišala pesem, ki jo je spomnila na marsikatero veselo preživeto urico v fantovski in dekliški - dtružbi na vasi. Objavljamo besedilo pisma, ki smo ga že omenili. Besedilo je pisano v spirali od znotraj navzven. Napisano je bilo v Vašah okrog leta 1925. Pri branju so ga 4 fantje držali in obračali, eden pa je bral. Predragi ženin! / Vašanski fantje ta listek smo spisali, / In Vam v roke ga poslali. / Ker ste se na družbe naše vrt ozrli, / in iz vrta cvetko drago nam izdrli. / Mi smo cvetko žlahtno varovali, / In jo tudi vedno spoštovali. / Le to nas pa zdaj žalosti, / ker jo bomo izgubili. / Zato pa Ženin Vi predragi, / S tem listkom pridemo pred Vas. / In Vam želimo sporočiti, / Po čim dekleta so pri nas. / Preplačana nevesta pač ne bo, / Če bi dali cel kup zlata za njo. / A Vam jo bomo cenili, / Da ne boste se čudili. / STO KRON srebra, / Pa se tud zglihat da. / Postava to je fantov« ska, / Da je nevesta plačana. / Vam bode pa Bog sre-» čo dal, / Ker Vam je poštei no nevesto zbral. / Zdaj pa ženin in nevesta mila, / Ko bosta pred oltar stopila. / Nebo naj Vama srečo vso rosi, / Naj na mnoga leta Vaju Bog živi! / S tem vrstice na?e sklepamo, / In iskre« no Vama vsi čestitamo! / VAŠANSKI FANTJE. Navadno so za vsak odhod dekleta iz vasi spisali drugo pismo. Seveda je bila tudi vsebina drugačna, včasih pa so eno" vsebino porabili ludi dvakrat ali celo trikrat, večkrat pa — popolnoma isto — nikoli. Vsak, ki je lahko šel po »dolar«, si je to štel v posebno čast. Takrat je bil namreč po mnenju odraslih fantov že dovolj zre! in to je bil znak, da so ga imeli radi. S seboj pa ga niso vzeli, če je imel še kakšne neporavnane račune aH z nevesto ali z ženinom. Zavedali so se, da bodo manj dobili, če bo med njimi nekdo, ki ne bo všeč ženinu ali nevesti. Jože Jarc m IN RAZCESTJA MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA 1 Boji se, da bo omed- lwdo! Popijte kozarček ■sova. h Bichl bo pohitela, i Tudi ta se je odpeljal idi bichlska kuharica. nikoli ni. i molila zanj!« orna. irtev. Njegov obraz je "adnjem trenutku svo-trpljenje. Zanj je bilo i mrtčv. Iral umreti opa?« i dober človek, a ga niti ■ tašča zastavila pot in Jezni se na dno pekla! I Potem so jo obstopile m se mednje ne pognal po pa se je umaknila in besede. k*bne kakor orna!« nekajkrat ponovil in ženske hotele storiti Tudi opa b; jo branil, pravi in spet zajoče, samo zvon sta slišala, ki je jokal za opom, joku z njima. Pa sta bila že napravljena, da bi šia, a je prišla gospa Starnbergerjeva in nekaj govorila mami tako tiho, da je Slavko ni slišal. Ko je odšla, je mama samo rekla, da bosta šla na pokopališče, ko se bo zvečerilo, nato pa je zajokala. Slavko ne ve, da je mama jokala, ker ji je gospa Starnbergerjeva povedala, da se taščine tretjerazrednice pod vodstvom Kunigunde pripravljajo, da jo bodo po pogrebu kamenjale, in jo obenem prosila, naj ostaneta s Slavkom doma. In mama še vedno joče. Zato tudi sam trpi dvojno bolečino: bolečino za dedom in bolečino zaradi mamine bolečine. »Tudi opa je bil nesrečen. Tudi opa je govoril, da je oma zlobna. Sovraži te, a ti mi vselej praviš, da jo moram spoštovati. Toda jaz je ne maram. Ne maram je od takrat, ko mi je lagala, da me nimaš rada. Saj se še spominjaš, ko si prišla za nama iz Trsta. Takrat mi je govorila, da me ne maraš, da si slaba, a jaz vem, da me imaš rada in da si najboljša, najboljša mama na svetu.« štefi ihti, čeprav si prizadeva, da bi nehala ihteti. Boli jo, ker je moral Slavko zadnje čase slišati toliko umazanih besed, toliko laži, toliko klevet o razmerju med njo in tastom. »Naj orna še tako grdo govori o tebi in trdi, da je opa umrl zaradi tebe, jaz vem, da laže. Ti si imela opa rada prav tako kakor jaz. In tudi opa te je imel prav tako rad, kakor te imam rad jaz. Opa mi je zmeraj rekel, da si najboljša mama, najboljša žena na svetu. Orna sploh ne ve, kaj blebeta. A če bo še kdaj grdo govorila o tebi, se bom postavil zate in te branil, k?kor sem te predvčerajšnjim, ko so te zmerjale tiste ženske. Nisem več majhen! Ali nimam danes že osem let?« Da, zares, 29. november je, Slavkov rojstni dan, a je nanj popolnoma pozabila, si očita in Slavka nežno poboža in poljubi. »Ah, ti, moj ubogi fant, kako sem mogla pozabiti?« »Nič zato, mama! Tudi jaz sem pozabil. Prežalosien dan je, da bi mislila na to.« Žalosten, in še kako žalosten dan je. Megle se obešajo na golo drevje in se plazijo pri tleh. Tudi nebo je sivo, umazano. (Tako pravimo, v resnici pa je nebo visoko nad temi meglami vselej sinje, vselej čisto.) še malo bosta počakala, pravi štefi, ko se rmak zgošča v temo. In ko se zgosti in so penzberške ulice prazne, odideta na pokopališče in prižgeta na svežem tastovem grobu tri sveče. Plamenčki sveč se nenadoma zazdijo Štefi kakor trije razcveteli tulipani, ki jih je davno nekoč v lrmsbrucku postavila v vazi na mizo enega za Slavka, drugega za Franca, tretjega zase. Tudi Slavko jo je s podobnimi besedami spremi jal, ko je prižigala sveče: »Od očka, od mame, od mene...« in zajokal, ker je zajokala mama. »Tudi očka bi jokal, ko bi bil z nama« Nebo je črno ko premog. Večer je mrzel. Ko S2 vračata proti domu, ne srečata nikogar. Ne čutita snežink, ki so začele naletavati. Zjutraj je Penzberg pod prvim snegom ... 8 - ^ Sneži, že dva dri nenehno sneži. Nobenega vetra in svet se pogreza v belo tišino. Včasih bi v tej beli tišini občutila spokojnost, zdaj pa čuti tesnobo in razmišlja o umazanih govoricah, s katerimi jo je zasula človeška zloba. Ker ni šla za tastovim pogrebom in ker je penzberške tretjerazrednice niso mogle kamenjati s kamenjem, jo kamenjajo zdaj z besedami, češ da si ni upala, ker se čuti krivo tastove smrti. Življenje je umazano in ljudje so umazani, razmišlja. Nikomur ni dala povoda, da bi jo lahko obsojali kot ženo, ki je pozabila na svojo čast in zvestobo možu, a se vseeno najdejo ljudje, ki umazanim govoricam verjamejo. Ali je ni sinoči ustavil neki starec in ji rekel, naj ne žaluje za starim Federlom, saj so še drugi moški na svetu. Na primer on, ki je sam in ki ima prav tako pokojnino, kakor jo je imel njen tast, da o onem drugem, kar bi ji lahko dal, sploh ne govori, je nespodobno namignil in rekel, da se pred njim lahko skrije marsikateri mladenič. In ker mu je vrgla v obraz, da je nesramnež, je vpil za njo, naj se ne dela lepe, saj ves Penzberg govori, da je ni imel samo njen stari, marveč slehrni, ki jo je le hotel. So ljudje, ki širijo tako umazane govorice ali ki jim verjamejo, sami tako umazani, da bi radi videli umazane tudi druge. Pušteno ženo opravljajo za vlačugo in v očeh ljudi postane vlačuga. »Umazanci!« A zakaj se muči s tem? Zakaj sploh razmišlja o umazanih lažeh? Njen človeški in ženski ponos je lahko še vedno pokončen. In vendar se zadnje čase vedno bolj skriva pred ljudmi in zapira vase. Celo pri EIsi se zadržuje samo toliko časa, dokler ne nalepi krušnih znamkic. In Elsi (vsaj tako se Štefi dozdeva) je kar prav, ker se sleherni večer tako hitro poslovi z izgovorom, da ima doma še vse »narobe« in da po večerji Še ni »pospravila«. In ker je Else ne zadržuje, si štefi misli, da se ji tudi ta, doslej njena najboljša prijateljica odtujuje. Tudi to boli in poglablja njeno osamljenost. Življenje je puščava in ljudje smo redki puščavski grmi. In še ti grmi imajo navadno trne, da se raniš, čim se jih dotakneš. Tako občutje se je vedno bolj polašča in zaman se ga skuša osvoboditi, kakor da ne more več kljubovati umazanim govoricam. čemu bi kljubovala? Kadar te človeška zloba povalja v blato, si blaten, pa bodi v resnici še tako čist. Ko bi bila sama, b: ji ne bilo tako hudo. Tako pa ima otroka. Zato bi rada, da bi otrok videl v njej mamo, ki pripada samo njemu, in ženo, ki pripada samo njegovemu očetu* iri nikomur drugemu. Slavko sicer še ne razume vseh umazanih govoric, ki jih govore o njej, toda če jo bodo kar naprej in naprej blatili, ali se potem morda ne bodo umazane govorice vrezale v njegovo dušo in bo kasneje sam začel dvomiti v njeno poštenost in zvestobo. 1 t—I SPORT 10. AVGUST 1966 * Pionirsko prvenstvo Slovenije v plavanju Rekordi - kot gobe po dežju 200 plavalcev iz 11 klubov — Od 8 rekordov 5 za »Triglav« — »Triglav« prvak brez konkurence — Virnikova najboljša s petimi naslovi prvakinje Ko smo v petek zvečer spremljali prvi del pionirskega prvenstva SRS v plavanju in so bdi vsi navzoči izpostavljeni pravemu! nalivu, smo bili prepričani da je prvenstvo, vsaj kar se kvalitete tiče, »splavalo po voJi«. Nad 200 pionirjev pa ni tako mislilo. Že prvi del tekmovanja je prinesel 3 nove rekorde (obe Štafeti 4 X 100 m cravl in 100 m hrbtno pionirke). * Posebno Breda Pečjak je poskrbela na lOCm hrbtno za izredno kvaliteten rezultat (1:24,0). Zanimivo je, da so Kranjčanke v tej disciplini slavile trojno zmago. lulozar 4:43.8 (rekord SRS), 2. Triglav 5:00.4, 3. Slavija 5:01.9; 800 m presto: 1. Cargo (CE) 11:07,4 (rekord SRS), 2. Milovanovič (TR) 11:16.2, 3. Gelb (CE) 11:32,1; 200 m prsno — 1. Sorli (TR) 3:11,4 (rekord SRS), 2. Vrbnjak (LJ) 3:19.8, 3. Jenšterle (RI) 3:21.6; 200 m mešano: 1. Sorli (TR) 2:56,0 2. Milovanovič (TR) 2:56.3, 3. Ziblina (CE) 3:01.0; 100 m metulj — 1. Sorli (TR) 1:21.4, 2. Milovanovič (TR) 1:27.7, 3. Ziberna (CE) 1:34.0; 100 m prosto — 1. Potočnik (CE) 1:07.8, 2. Cvetkovič (SL) Drugi in tretji del tekmovanja sta se nadaljevala v znatmenju odličnih rezulta-tov. Rekordi na 800 m prosto pionirji (Cargo CE 11:07,4), | 200 m prsno pionirji (Šorli TR 3:11.4), 200 m mešano pionir- | ke (Virnikova TR 3:06.2) in ' 4X100 m mešano pionirji (TR 5:32,2) so potrdil«3£da imamo v Sloveniji, v prvi vrsti pa v Kranju izredno nadarjen mladi rod plavalcev. REZULTATI — Pionirji — 400 m prosto — 1. Cargo (CE) 5:25.8, 2. Milovanovič (TR) 5:34.8, 3. Andrič (SL) 5:37,0; 200 m hrbtno — 1. Cvetkovič (SL) 2:52.0, 2. Jurman (SL) 2:57.8, 3. Velikamja (TR) 3 minute; 4X100 m prosto: 1. Ce- Komunalno podjetje »REMONT« Škof ja Loka razpisuje prosto delovno mesto STROJNIKA — BULDOžERISTA. Pogoji: kvalificiran aH priučen gradbeni strojnik, po možnosti z izpitom mehanika ali sorodne stroke in z delovno prakso. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Samsko stanovanje je zagotovljeno. HUBERT PETZ TRGOVINA S STROJI Celovec — Klagenfurt, Blumengasse 46 0 SINGER šivalni stroji za gospodinjstvo in obrt, $ pletilnl stroji, 0 sesalci, # hladilniki, £ šivanke in ostali pribor. Za cenjen obisk na Gorenjskem sejmu od S. do 16. 8. 1966 in naročila se priporoča. 1:09.6, 3. Gelb (CE) 1:10,4; 4X100 m mešano — 1. Triglav 5:32,2 (rekord SRS), 2. Celu-lozar 5:50.4, 3. Slavija 6:12.1. Pionirke — 400 m prosto — 1. Virnik (TR) 6:05.0, 2. Kram-berger (IL) 6:08.0, 3. Herzog (NE) 6:19,8; 100 m hrbtno — 1. Pečjak 1:24.0 (rekord SRS) 2. Kraljic 1:29.6, 3. Svarc (vse TR) 1:30.8; 4Xl«0m prosto — 1. Triglav 5:30.0 (rekord SRS), 2. Rudar 5:54.9, 3. Triglav II 5:55.3; 200 m prsno — 1. Fundrek (II) 3:12.0, 2. Svarc 3:15.0, 3. Jelen (obe TR) 3:31,2 200 m mešano — 1. Virnik 3:06,2 (rekord SRS), 2. Svarc (obe TR) 3:09.4, 3. Kramber-ger (IL) 3:13.2; 100 m metulj — 1. Virnik 1:30.8, 2. Smid (obe TR) 1:33.6, 3. Zupančič (RU) 1:35.2; 100 m prosto — 1. Kramberger (IL) 1:16.8, 2. Herzog (NE) 1:19.0, 3. Svarc (TR) 1:21.6; 4X108 m mešano — 1. Triglav 5:54.4, 2. Ilirija 6:11.3, 3. Triglav II 6:18.6. KONČNI VRSTNI RED: 1. Triglav 16195, 2. Slavija 9845, 3. Celulozar 8953, 4. Rudar 7008, 5. Ilirija 6733, 6. Fužinar 5084, 7. Neptun 4657, 8. Ljubljana 4419, 9. Radovljica 3721, 10. Koper 2843, 11. Bled 525. P. Čolnar Troboj na trom?ji V nedeljo (31. julija) je bil v Trbižu prijateljski nogometni turnir obmejnih carinikov Slovenije ter financar-jev Avstrije in Italije. Na nogometnem igrišču so se srečale tri enakovredne ekipe, pa - čeprav so Avstrijci premagali ekipo Italije in Slovenije. Naši cariniki eo izgubili obe tekmi, vendar na igrišču niso zaostajali za svojimi poklicnimi tovariši iz sosednjih držav. Tako so tekmo z Avstrijci izgubili z 1:0, čeprav so naši streljali enajstmetrovko, vendar se je žoga dvakrat odbila od stative. Z Italijani so cariniki izgubili, z 2:0, Avstrijci pa so premagali Italijane z 2:1. Pomembnejše od same nogometne tekme pa je prijateljsko srečanje obmejnih carinikov, ki so v službi v širšem oDmočju tromeje Avstrije, Italije in Jugoslavije. Od naših carinikov boljšega rezultata tudi nismo mogli pričakovati, saj ekipa ni niti enkrat skupno trenirala. To vrstno srečanje postaja tradicionalno. Lani je bilo tekmovanje carinikov v avstrijskem mestu Arnoldstein, prihodnje leto pa bo na Jesenicah. Italijani so se pokazali kot dobri organizatorji in veliki kavalirji. Njihova p»blika je prisrčno pozdravila vsako uspešno potezo igralcev brez razlike, iz katere države je bil igralec. Po tekmi so v do- mu financarjev we *l prejele lepe pokale. &n čini so goste počastili*" jansko nacionalno jedjo štašuto, ki je bila zar-vrstno pripravljena Italijanski in avstrijst' mejni organi so s tem & žilj naše carinike, j Velikonja (vsi TR) po 4 Strelski troboj: Koroška—Furlanija—Gorenjska Gorenjci še vedno nrpremagani Odlična Janez in Vera Otrin Prejšnjo soboto (30. 7.) Je sprejel Kranj,v goste ekipo strelcev iz sosednje Koroške, katerim so se v nedeljo pridružili na ljubljanskem strelišču še gostje iz Furlanije. že lani bi moral biti pri nas troboj \ streljanju z MK puško z diopterjem, pa je smrt takratnega predsednika SZS tov. Klanjška prekrižala načrte. Otvoritve ee je razen predsednikov pokrajinskih strelskih zvez udeležil tudi avstrijski konzul v Jugoslaviji. V pozdravnem nagovoru se je predsednik ObSO Kranj tov. Laknar zahvalil predstavnikom Furlanije, ki so dali prvi pobudo za to srečanje. »■Veseli nas,« je dejal, »da smo bili tudi mi strelci med tistimi, ki so s svojimi priza- Obrtno podjetje »USLUGE« Poljane nad Škof jo Loko razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE podjetja Pogoji: — srednja izobrazba in 3 leta samostojne prakse v računovodstvu ali — nižja izobrazba in najmanj 5 let prakse kot samostojni računovodja. Pismene ponudbe s kratlgin življenjepisom pošljite na naslov podjetja do vključno 20avgusta. devanji prispevali k i**1 nju odnosov med tre^ sednimi državami.« Srečanje je bik? * mivo, saj je bila ekipa resen nasproti** renjskim strelcem, ^ zmagali na vseh dose^-srečanjih. Na tetantn*!1 bila izredna brat i* Janez in Vera Otrio. je letos sodelovala n* sV nem prvenstvu, je n»oV* kazala, da spada ■***-boljše jugoslovanske Tudi njen brat je bil t0 vendar jo je le a teto**' magal. Prvo presenecCOr pripravil Franc Nagl&j* z osebnim rekordom r na tretjem mestu. REZULTATI — EklP* Gorenjska 4J.76 krogov-1 roška 4075, 3. FurlaniJ* krogi; Posamezno; t * Otrin 555 krogov (od *\ Vera Otrin 545, 3. Franc' glič 533, 4. Majda (vsi Gorenjska), 5. **** snig 525, 6. Missoni S* Fleischhacker 517 (vsi £ Ska), 8. Prodoruti :v nija). , B. Mal",r> J ^^9D^/%+$+%$+%$%+$+//+/V%%R%^^ 29013468236115988^2692767827038597529448920588299230082932 Avgust i 966 * glas OGLASI - OBJAVE 13 Zadovoljni s kruhom iz Lesc , Jesenicah so do nedav ^ Prodajali elab kruh. Zara-premajhne zmogljivosti obstoječih pekarn so bili pri obdelavi testa in peki časi manjši kot je to normalno ^lll=lll=lll=lll=lll=lll=IH=ifl=lll~ Obvestilo Komunalno podjetje »REMONT« Škof ja Loka obvešča vse najemnike grobov, katerim je potekel v letošnjem letu rok za plačilo najemnine za svojce, da isto obnovijo v mesecu septembru 1966, in sicer najkasneje do konca septembra. V nasprotnem primeru bomo smatrali, da ne nameravajo več vzdrževati groba, zato bomo grob izravnali in prostor oddali drugemu najemniku. Najemnina se bo lahko plačala: L na pokopališču škofja Loka — prvo in drugo sredo v septembru od 14. do 18. ure; — prvo nedeljo v septemboi od 7. do 12. ure; 2. na pokopališču Stara Loka — tretjo in četrto sredo v septembru od 14. do 18. ure; — tretjo nedeljo v septembru od 7. do 12. ure; 3. na upravi Komunalnega podjetja »Remont« škofja Loka vsak dan od 6. do 14. ure, razen v soboto od 6. do 12. ure. "1=111=111=111=111=111=111=111=111=1 v- potrebno. Zato so Jeseničani upravičeno težko pričakovali kruh iz Lesc. Prve dni se je nekaterim zdel pregost in morda celo premalo pečen, zadnje čase pa kritike čezenj ni, občani so s kruhom zelo zadovoljni, posebno pa še z izbiro vrst kruha. Mnogi so bili skeptični tudi nad prevozom po tako veliki okolici. Prevoz pa je dobro organiziran, tako da je ob skoraj vsakem času lahko dobiti vse vrste svežega kruha. B. B. Obiščite nas »Gorenjskem sejmu« 4fc TEKSTILINDUS I KRANJ I NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU 11 obiščite paviljon Obrtnik Škoija Loka v I. nadstropju razstavišča III. V paviljonu si boste lahko ogledali moderno izdelane švedske kuhinje in knjižne stenske omare, katere se izdelujejo po meri. Prodaja se tudi plastične mase in gradbeni material. PRI NAKUPU PARKETA DOBITE IZREDEN SEJEMSKI POPUST. Izkoristite ugoden nakup. Poravnajte letno naročnino! Varčuj pri m Odličen start Murke na Gorenjskem sejmu Že prvo uro po otvoritvi je »Murka« prodala pohištva za dva milijona S din — Tovarna pohištva »MEBLO« Nova Gorica izdela vsak dan sto spalnic — »KRASOPREMA« daje garancijo za svoje izdelke — »Vojaki Murke« v novih uniformah l^Jurka je zelo dobro star-nam je uro po otvo-lL/i Gorenjskega sejma v iJ^vju dejala Rezka Mesec, *^%>vodkinja, ki v paviljonu kj^ke prodaja raznovrstno bCSo. Povedala je, da je že W?flala dekorativnih tkanin, Klenih odej ter posteljnih *£grinjal za 300.000 s din. ^iske se samo hvalijo,« je pripomnil Franc Savinc, ki v paviljonu Murke prodaja in razkazuje pohištvo. Zadovoljno si je mel roke, ko je dejal: »Prodali smo že za dva milijona S din pohištva. Največ od tovarn »Meblo« in »Krasopreme«. Povabil nas je na pokušnjo kave, ki so jo tistega dne vsem dajali brezplačno. Sele kasneje smo JJJJU ■ 1 stori podjetja »Meblo« opazili, da je bil to imeniten trgovski trik, kajti dokler 6mo pili kavo, nam je prodajalka z nežnim zvokom šepetala na uho, naj vendar tudi mi kupimo čokolado tovarne »Sumi-Gorenjka« Lesce. Trgovska »snubitev« je povsem uspela in ko smo vtikali čokolado v žep, nam je zaupno povedala, da je že prodala čokolade za 400.000 S din. In to vse v eni uri. Ko smo začeli pozorneje ogledovati razstavljene predmete, smo opazili, da so delavci »Murke« v novih uniformah. Murka se je za sejem resno pripravila. Želeli smo nekaj več zvedeti o podjetjih, ki razstavljajo na sejmu. Predstavnik tovarne pohištva »MEBLO« Nova Gorica nam je o njihovi tovarni povedal marsikaj zanimivega. Tako smo zvedeli, da v tovarni »MEBLO« vsak dan izdelajo sto kompletnih spalnic ali visokih omar, poleg tega pa še 400 do 500 jogijev v petih kvalitetah. Letno naredijo okrog 10.000 kavčev in 20.000 foteljev. Pohištvo izde- Na Gorenjskem sejmu razstavlja tudi »Krasoprema« lujejo v hrastovem furnirju, iz jesena, mahagonija, javora, teaka in oreha. V podjetju je zaposleno čez tisoč delavcev. Da so izdelki te renomirane tovarne res kvalitetni, se vidi tudi po tem, da več kot polovico furnirnega pohištva podjetje izvaža v Francijo, Nemčijo in na Bližnji vzhod, pa celo v najbogatejšo deželo na svetu — v Kuwait. Tudi tovarna »KRASOPREMA« Dutovlje nas ni izneverila. To je naša stara znanka na Gorenjskem sejmu. S svojimi izvirnimi modeli spalnic in s strokovno ter kvalitetno izdelavo si je ta tovarna pridobila popolno zaupanje kupcev, saj daje za vse svoje izdelke garancijo. »KRASOPREMA« obstoja že dvajset let. Njeno jedro tvorijo priznani mizarji, ki so se izučili obrti pri znanih tržaških obrt- nikih. Preko šest tisoč kupcev spalnic širom Jugoslavije in številni kupci iz zapadnih držav se vsako leto prepričajo v solidnost izdelkov tovarne KRASOPREMA Dutovlje. V paviljonu Murke imajo obiskovalci sejma priložnost seznaniti se še z izdelki tovarne »Marles« Maribor^ »Istok« Miren pri Gorici^ »Podgorje« Šentjernej, »Gaber« Stari trg, »Jelovica-« Škofja Loka, »Mizar« Volčja draga, »Tapetdekor« Ljubljana, »Stol« Kamnik in tapet-nik Vavpotič z Jesenic. Ljudje prihajajo na sejem; ogledujejo, kupujejo, kritizirajo ali hvalijo razstavljene predmete. To je pravica obiskovalcev sejma, pravica potrošnika, ki mu je sejem namenjen. Sejem je opravičil svoj namen. Tudi poslovni uspeh Murke v prvi uri po otvoritvi to potrjuje. OGLASI — OBJAVE 10. AVGUST 1986 * Gl>« Prodam Prodam dodatni štedilnik na drva — skoraj nov. Zepič, Kranj, Zlato polje 5 3552 Kravo, ki bo septembra prvič teletila prodam. Hraše 3, Preddvor 3614 Prodam dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1962, 36.000 km z novimi michelin gumami. Oddati ponudbe pod »Gotovina« 3618 Prodam ne v sortirač za krompir. Sp. Brnik 25 3631 Prodam nov pralni stroj — znamke Relax superavtoma-tik. Kranj, Mlaka 44 3632 Otroški športni voziček skoraj nov prodam. Naklo 4 3633 JARCKE za rejo in piščance za zakol prodajam. Naklo 4, telefon 22-176 3634 Prodam 4 nove sume za fial 750. Markelj Jože, Cirče 22, Kranj 3635 Prodam VW, letnik 1959, 61.000 km z radioaparatom. Kern Peter, mizarstvo, Lanove e 12 Cerklje 3636 Prodam betonsko železo debelina 7 in 10 mm. Spod. Besnica 36 3637 Klavirsko harmoniko, VVeltmeister 40 basno, skoraj novo prodam po nizki ceni. Rudi Šeligo, Mlakarjeva 2, Kranj, telef. 215-86 3638 Prodam teličko 10 tednov staro, od dobre mleka rice. Pangeršica 6, Golnik 3639 Prodam pesek trnovo za omet. Zorko, Zg. Bitnje 183, Zabnica 3640 Prodam 580 kg težkega vola, vajen dela. Praproše 1 — Podnart 3641 Prodam streško opeko (folc) Ilovka 1, Kranj 3642 Prodam špirovce za hišo. — Naslov v oglasnem oddelku 3643 Lep kombiniran otroški voziček ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3644 Prodam skoraj nov šivalni Zahvala Ob izgubi našega očeta FRANCA PISOVCA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: KOVAČEVI stroj »Bagat« Erjavec, Rakovica 18, Besnica 3645 Prodam NSU primo 150 ccm. Ropret Lojze, Dvorje 52, Cerklje 3646 Prodam žlindrine bloke — 40 X 20 X 20. Naslov v oglasnem oddelku 3647 Prodam avto renault 4 L letnik 1965. Inž. Vrtačnik Jernej, Kranj, St. Žagarja 9 3648 Prodam kavč z blazino, trodelno omaro in dva fotelja. Kranj, Jelenčeva 27 3649 Gramofon z garancijo prodam. Gašparič podruž. »Delo« Kranj 3650 Prodam suhe borove plohe. Kranj, Jezerska 49 3651 Prodam 350 kg letošnjega drobnega krompirja. Kranj, Jezerska 92 a 3652 Prodam moped z malimi kolesi. Cena ugodna. Bitenc, Kidričeva 17. Kranj 3653 Prodam 20 betonskih stebričev za ograjo in teraso pesek 5—9 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3654 Ugodno prodam fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 3655 Prodam otroško posteljico do 10 let starosti. Makovec, Župančičeva 6, Kranj 3656 Prodam vprežne vile in grablje in kupim izruvač za krompir. Sp. Brnik 10, Cerklje 3657 Kupim Kupim moped Colibrl v voznem stanju ali nevoznem. Naslov v oglasnem *dd|ku Trgovsko podjetje Ljubljana, Kersnikova 6 prodaja 0 avtombile £ motorje £ mopede ($ kolesa in A rezervne dele Ool an v poslovalnicah: engro^a Kersnikova 6 v maloprodaji Tavčarjeva 7 Gosposvetska 3 Kersnikova 6 Vošnjakova 2 Trbovlje - Gabersko sprejema predplačila za osebne avtomobile PRETIŠ PRINZ 1000, ŠKODA 1000 MB in MOSKVIC 408 popravlja avtomobile, motorje, mopede Ljubljana, Mehanični servis, Moša Pijade 18 ^ Trbovlje, »Avtoservis« Gabersko Zbirajte nove naročnike! DRAGI NAROČNIKI IN BRALCI! BODITE NA5I SODELAVCI IN IZKORISTITE PRILIKO ZA IZREDEtf ZASLUŽEK! Uredništvo glasila SZDL Slovenije za Gorenjsko f GLAS — uvaja z današnjim dnem zbiranje novih nr ročnikov pod sledečimi pogoji: 9 Vsak naročnik ali bralec glasila GLAS, Id pridat* novega naročnika pod pogojem, da ta plača letu0 (polletno) naročnino vnaprej, prejme nagrado 500$ ali 5 N dinarjev, oziroma 300 S ali 3 N dinarjev. % Naročnina glasila GLAS velja samo: polletna: za tuzemstvo 1.000 S ali 10 N din, za tujino 1.500 S ali 15 N din, letna: za tuzemstvo 2.000 S ali 20 N din, za tujino 3.000 S ali 30 N din. Tuji naročniki lahko plačajo v svoji valuti. % Naročniki in bralci glasila GLAS! časopis vas obvfr šča o vseh novostih doma in po svetu. Preko sob«* nih prilog vas seznanja o najboljših nakupih raznovrstnega blaga doma in v tujini. Na oddihu vs* je dober prijatelj. Preberite in prepričajte se! % Občane Kamnika in okolice obveščamo, da vse informacije, naroče glasilo GLAS in oddsi* male oglase pri tov. Ivanki Wahl (Delavska univ«" za) v Kamniku. To lahko store občani Jesenic fH tov. Anici Ržek na Jesenicah, ul. železarjev 4 (ob** II. tiskarne). tj Cenjen« bralci in naročniki glasila GLAS, sodeluj'« z nami, sporočajte nam želje, pripombe, pošiljaj«« prispevke za objave. Uredništvo Ostalo Podpisani preklicujem in obžalujem vse, kar sem izrekel neresničnega o Zupane Slavku in Mariji iz Šenčurja 161. Obljubljam, da ju ■ bom v bodoče pustil pri 1 miru, ter se zahvaljujem, I da sta odstopila od kazen- i skega posto;>ka. Okoren , Tine, Šenčur 162 3659 ! Iščem žensko za varstvo otroka. Stanovanje preskrbljeno. Jamšek Vili, Kranj, ' Titov trg 5 3660 ( Nujno 500.000 S din por;o- ; jila. Vrnem 600.000 S d'n. ; Naslov v og!. odd. 3661 Sprejmem sostanovalk možnosti z lastnim f ^ Naslov v oglasnem V nedeljo zvečer s*® gubil moško zapestn" znamke »Gioriosac od ' ve ulice do novega Poštenega najditelja da jo vrne v oglasni Dam nagrado! Sobo iščem na Ponudbe poslati Ožbalt, Savska c. 18 Iščem dekle za ot rok a v d op al danskib Nudim sobo. Kranj, niška 41/a Gostinsko trgovsko podjetje GORENJKA Jesenice razglaša prosto delovno mesto UPRAVNIKA poslovne enote Restavracija »Triglav« Jesenice Pogoji za sprejem: — srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse v stinstvu ali — visoka kvalifikacija gostinske stroke z lO-letf0 prakso v tej stroki oziroma — nižja strokovna izobrazba s 15-Ietno prakso v p stinstvu ter znanje enega tujega jezika, bodisi nemščine, it* lijanščine ali angleščine. V primeru, da za zasedbo prostega delovnega m«,a ne bo prijav kandidatov, ki izpolnjujejo gornje goje, bodo pri izbiri upoštevani primerni kanald^ z nezadostnimi pogoji. Prednost imajo kandidati z Jesenic, ker staiunan| ni na razpolago. Prijave sprejema upravni odbor Gost. trg. podjetP »Gorenjka« Jesenice najkasneje do 25.8.1966. M1+/+%%%+%.2^%$%+%$%$%$+$/+/$/^ RADIJSKI SPORED Poročil« poslušajte vsak dao ob 5., 4., 7., 8, 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23. bi 24. uri tet radijski dnevnik ob 1930 uri Ob nedeljah pa ob MS., 7., 9., 12., 13., 15. 17., 22., 23. in K ari ter radijski dnevnik ob 19.30 ari. S1EDA — 14. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 1.00 Mali bon ton — 9.13 Kaj •o peli naši otroški zbori v tem loLskem letu — 9.30 Godala v ritmu — 10.15 Beethovnova sonata za violino ih „klavir — 10.45 Človek in .■kravje — 1(155 Glasbena i*ed*jta — 11.00 Turistični Mpttn za tuje goste — 11.15 Kimal prednosti — 12.05 So-utiaa in concertino — 12.30 Emctijrici nasveti — 12.40 Boaajake narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05, Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Na obisku pri Franzu Lisztu — 18.00 Aktualnosti doma in po, svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 La Boheme — opera — 22.10 Melodija za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Skladbe Bojana Adamiča igra Plesni orkester RTV Ljubljana ČETRTEK — 11. avgusta 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Z našimi pevci v operah Verdija — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 »Poletni čas« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 14.45 Lepe melodije — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Paleta operetnih na-pevov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorna glasba Bacha — 23.05 Plesna glasba PETEK — 12. avgusta 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Iz starejše in novejše češke glasbe — 10.15 Domače viže in domači ansambli — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Carla Marie Webra — 12.30 Kmetijski nasveti —. 12.40 Iz narodne zakladnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.20 Napotki za turiste —> 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetv — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postat — 18.50 Kulturni globus - • 19.05 Glasbene razglednice • -20.00 Predstavljamo zbore — 20.25 Lahka orkestralna glasba — 21.15 Oddaja o moju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 I j sodobne ameriške širnim ične literature SUPA — 10. avgusta RTV Ljubljana 18.41 Poročila RTV Beograd U 45 Turistična enciklopedija^ RTV Ljubljana 18.15 Brez parole IS 44 Cik cak 19.45 TV obzorn; k RTV Beograd JO.OO TV dnevnik RTV Ljubljana 20.3» 37« C v eenci Si 50 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18J5 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.43 Turistična enciklopedija RTV Zagreb 19.15 TV pošta TELEVIZIJA 19.40 Propagandna oddaja 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (kanal 9) RTV Beograd 20.30 Celovečerni film RTV Zagreb 22.00 Informativna oddaja ČETRTEK — 11. avgusta RTV Beograd 17.55 Od zore do mraka RTV Ljubljana 18.30 Rezerviran čas RTV Zagreb 18.45 Ventilator RTV Beograd 19.15 Po poteh Jugoslavije RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Naslovnik neznan — zabavno glasbena oddaja RTV Skopje 21.20 Podoba dobrote — pesmi RTV Ljubljana 21.30 TV akcija 21.50 Albert Mangelsdorf — jazz oddaja 22.20 Svetovno smučarsko prvenstvo v Portidlu 22.35 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT RTV Zagreb 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Zagreb 21.30 Informativna oddaja PETEK — 12. avgusta RTV Ljubljana 18.40 Poročila RTV Skopje 18.45 Anka riše »Dobri lovec« 19.00 Iz letošnjega glasbi nega sveta RTV Ljubljana 19.40 Cik cak j 19.45 TV obzornik ; RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.33 »Encore« — angleški omnibus film 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Spored JRT 19.40 Propagandna oddaja 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (kanal 9) RTV Zagreb 20.30 Celovečerni film 22.00 Informativna oddaja- 5 P kine 2333E min Jesenice 11 avgusta amer. barv. CS tira HARLOW IL avgusta amer. barv. film &0BIN HOOD 11 avgusta poljski film GIOSEPPE V VARŠAVI Plavi Jesenice 10. avgusta amer. barv. film ROB1N HOOD IL avgusta madžarski film Seva 12. avgusta madžarski film seva Davjo—Mojstrana IL avgusta amer. barv. CS film SPARTAK Kranjska gora IL avgusta amer. barv. CS film HARLOV7 12. avgusta amer. barv. film SPARTAK Kamnik »DOM« 10. avgusta nem. barv. CS Tlim ZADNJA JEZA V SANTA CRUS ob 20. uri 11. avgusta nem. barv. CS film ZADNJA JEZA V SANTA CRUS ob 17J.5 uri Kamnik »DUPLICA« 10. avgusta poljski film RDEČE BARETKE ob 19. uri 11. avgusta poljski film RDEČE BARETKE ob 20. uri Kranj »CENTER« 10. avgusta amer. barv. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 16., 18. in 20. uri 11. avgusta amer. barv. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 16., M. in 20. uri 12. avgusta amer. film NA DIVJI ZAHOD jn amer. barv. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKE^ ob 18. in 20. uri Kranj »STORZlC- 10. avgusta franc. barv. CS film SALAMBO ob 18. uri, jug. barv. film ORLI ZGODAJ LETAJO ob 20. uri 11. avgusta amer. barv. CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 17. in 20. uri 12. avgusta franc. film ADEMAI, BANDIT IZ DHON-NEUR ob 16. in 20. uri in amer. film NA DIVJI ZAHOD ob 18. uri • ŽELEZNIM/* IN BARVE • ZAŠČITNA SREDSTVA ZA RASTLINE • GRADBENI MATERIAL v veletrgovini FRANZ NAPOTNIK Klagenfurt — Celovec Prlesterhausgasse 24 Se priporočamo*! • VSA GLASBILA • VSE VRSTE GRAMOFONSKIH PLOŠČ v trgovini z glasbili HERGETH Klagenfurt — Celovec Burgaose 23, tel. 50-69 GOVORIMO SLOVENSKO! RADIO - ELEKTRO TRATNIK KLAGENFURT — CELOVEC Feldm. Conrad-Platz 9—10 AEG AVTOMATSKI PRALNI STROJI Oglas v «GIasu« - vaš poslovni uspeh 300337016737^34135733169^46794 10. AVGUST 1966 * GLAS )Cesta in njeni graditelji« V zvezi s člankom »Cesta in njeni graditelji«, ki je bil objavljen v vašem časopisu 3. avgusta letos, bi rad pripomnil tole: Članek opisuje gradnjo ceste na Križno goro, vendar pa so v njem nekatere netočnosti, in sicer: Rudolf Jurčič se po nobenem merilu ne more proglasiti za najzaslužnejšega moža pri gradnji ceste. Opravil je le približno 3.000 delovnih ur za cesto, medtem ko so jih drugi vaščani veliko več. Matevž Košir jih je opravil kar 7.000, brezplačno pa je dal še en m3 gramoza. Netočna je tudi navedba, da se je odbor spreminjal, in to stalno. Odbor je petčlanski in so letos v njem še isti kot so bili leta 1961. V inozemstvu ni bil nihče dalj časa. Le dva od odbora sta bila odsotna približno dva tedna, in še to v času, ko odbor ni delal. Prvi, ki je pričel s tem, da naj se cesta začne graditi, je bil Janez Košir, tedanji občinski odbornik. To je bilo v letih 1960 in 1961. Veliko ur je opravil tudi Matevž Tavčar, in sicer približno 4.000. Franc Košir, Križna gora 6 Rekorden obisk sejma Letošnji gorenjski sejem, si je prve štiri dni, to je do vključno ponedeljka (8. avgusta) ogledalo že okrog 55.000 ljudi. Samo v nedeljo je bilo na sejmu več kot 25.000 obiskovalcev. Promet se giblje okoli 300 milijonov starin dinarjev in je približno enak lanskoletnemu. — s V Podnartu, na Poljšici in Češnjici odkrili spominske plošče Preteklo nedeljo dopoldne so v Podnartu, na Poljćici in Češnjici odkrili krajevna obeležja padlim v teh krajih. Tako so na domu AMD v Podnartu odkrili spominsko ploščo padli partizanki Anici Senica iz Ljubljane in neznanemu partizanu ruske na- rodnosti. Padla sta 17. junija 1944, ko je Gradnikova brigada s sodelovanjem enot Vojkove brigade izvršila napad na vse okupatorjeve postojanke v Podnartu. Prav tako so partizani ta dan na številnih mestih med Sent-joštom in Otočami minirali gardisti ubili 30. oktobra 19H, Ob vseh odkritjih se j« zbralo precej domačinov, spominske svečanosti pa so M začele s prihodom predstavnikov številnih krajevnih od-borov ZB NOV s skoraj vaa Gorenjske, ki so nosili svoj* prapore. Igrala je godba ai Na enem Izmed odkritij spominskih plošč je naš fotoreporter posnel gornji posnetek Kako zmanjšati število prometnih nesreč v Naklem in na Polici Občinsko javno tožilstvo je pri obravnavanju prometnih nesreč na svojem področju ugotovilo, da se veliko število teh zgodi na cesti I. reda Ljubljana—Jesenice, in sicer v Naklem in na Polici. V letih 1964 in 1965 ter v prvi polovici leta 1966 je bilo v Naklem 13 in na Polici 7 prometnih nesreč. ,V Naklem je bilo največ nesreč zaradi velike hitrosti voznikov in večkrat tudi zaradi neprevidnega prečkanja ceste s strani pešcev. Na Polici so bile pogoste prometne nesreče pri odseku .stranske ceste, ki pelje v gramoznico in na Okroglo. Da bi se zmanjšalo število prometnih nesreč v Naklem in na Polici, je občinsko javno tožilstvo v Kranju predlagalo komisiji za varnost prometa pri občinski skupščini Kranj, naj postavi ob cesti na vsaki Lstrani Naklega grafikon s številčnimi podatki, ki bo na primeren način prikazoval nevarnost prometnih nesreč na tem odseku ceste. Pred odcepom stranske ceste pri gramoznici na Polici iz smeri Kranja pa lai bilo morda koristno postaviti promet- ni znak, ki bi na tem mestu prepovedal prehitevanje. Izrecno omejevanje hitrosti na tem odseku ne bi bilo umestno zaradi pomena ceste I. reda Ljubljana—Jesenice. s. s. V nedeljo in ponedeljek trije manjši požari # V nedeljo ob 20.30 uri je izbruhnil požar blizu gospodarskega poslopja, last Jožeta Stularja iz Prezrenj pri Podnartu. Zgorel je kozolec, v katerem sta bila naložena ječmen in detelja. Skupna škoda znaša približno 200.000 starih dinarjev; vzrok požara še raziskujejo. • V ponedeljek ob 17. uri je poleg Ceste revolucije na Jesenicah začela goreti baraka, last SGP iz Gorice. Sko- da, ki jo je povzročil požar, znaša približno 60.000 starih dinarjev. Domnevajo, da so požar zanetili otroci. % Tik pred neurjem, v ponedeljek pred polnočjo, je strela zanetila požar na kozolcu, last Janeza Trelca z Ilovke. Kozolec je stal na odprtem polju. Pogorela je skoraj vsa detelja lucerna, oves in otava. Škodo cenijo na približno 350.000 starih dinarjev. S. š. progo in uničili več brzojav- 1 nih in električnih drogov. j Drugo spominsko obeležje j so odkrili na Poljšici, ki je 14. oktobra 1943 doživela najbolj strahotno noč v vsej okupaciji. Zverinski okupatorjevi hlapci so vdrli v hiši kmetov Alojza Sušnika in Jožeta Rozmann ter. oba ustrelili. Prav tako so ustrelili nosečo ' Sušnikovo ženo Frančiško in njeno sestro. V hiše Alojza Be.štrn, Jožeta Beštra, Janeza Vidica in Franca Kalana so j vrgli bombe, ki so notranje prostore hudo poškodovale, ] hišo aktivistk sester SuShik. pa so požgali. . Na Češnjici pa so postavili spominsko ploščo partizanu Jožetu Bitencu-Kiku s Huj pri Kranju, katerega so belo- Popravek V članku o delu turističnega društva v Naklem, ki smo ga objavili v Glasu v soboto, 6. avgusta pod naslovom »Letos že okrog 1000 prenočitev«, je prišlo do neljube pomote. Vodja turistične poslovalnice ni Miro Brajnik, kot smo napisali, ampak Janka Koren-čan. pihala z Gorij, nastopili * recitatorj^ in moški Pevski zbor »Tomaža Linharta* |j Radovljice, predstavniki »J ze borcev pa so imeli ap*-| minske govore. IN URADNI VESTNK GORENJSKE daja in tiska Ct »Gorenjski tisk« Kranj* Koroška cesta 8. Naslov Uredništva: Kranj, Cesta S«, neta Žagarja 27 in ep ran, Kranj, Koroška ce>U i Tekoči račun pri SDK t Kranju 515-1-135. Teletom redakcije in ekonOttute propagande 21-835, £-1$ naročniški oddeleB d tiskarna 21-180, fl-tft 21-897. Naročnina Itiha » novih dinarjev (n.