ANO XXXVII (31)
Štev. (No.) 7
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
16. februarja 1978
POČASI, A VZTRAJNO SE VRTI JUGOSLOVANSKI VRTILJAK
(Nadaljevanje in konec)
Ganar la paz
En ocasión de cumplirse el tercer aniversario del Operativo Independencia, destmado a erradicar la guerrilla afincada en Tucuman, el presidente general Videla, dirigio un mensaje, que en su parte final expresa:
‘TMjimos que la Operación Independencia no ha terminado: diremos que la lucha contra la subversion en todo el pais, en todas las manifestaciones del que-hacer nacional, tampoco està terminada.
“Si bien sus expresiones armadas se encuentran virtualmente eliminađas, es induđable que el adversariò recurrira, y ya lo ha hecho, a otras formas y pro-cedimientos para agredir a nuestra sociedad.
“Su peligrosidad es directamente proportional a la sutileza con que se empleen.
“Es por elio, que nadie puede sentirse relevado de su puesto de combate. Y eso no sólo implica empunar con decision un fusil, muy primordialmente en està hora, significa aceptar el peso de las responsabilidades que a cada argentino nos competen.
“Ocupe cada uno su lugar y la victoria sera segura.
“Ganar la paz, para concretar la Patria grande y feliz que anhelamos, impone la unión de todos los argentinos.
‘Todos nuestros desencuentros han servido, y continuaràn sirviendo, a nues-tros enemigos, debemos, de una vez por todas, hacernos carne la idea que el bien comiin està por encima de las necesidades sectoriales, por justas que estas ne-cesidades nos parezcan en la coyuntura.”
Pot Tretjega sveta
Pod splošno uporabljenim imenom „Tretji svet“ imamo v mislih v prvi vrsti obsežno skupino mladih, komaj rojenih držav in državic (teh poslednjih je zelo mnogo) v Afriki in Aziji, ki so nastajale po drugi svetovni vojni na ozemlju bivših kolonij. Gospodarsko so v pretežni večini zelo revne, kulturno zaostale, politično nezrele ih neizkušene. čeprav se že ustaljene države v 'Srednji in Južni Ameriki, pravilno se ne bi mogle postaviti v isto kategorijo, jih vendar radi prištevamo k Tretjemu svetu, to pa zlasti zaradi tega, ker se v mednarodnih akcijah in pokretih pridružujejo tem novim državam in z njimi vred sestavljajo tako imenovani blok „neuvrščenih“ (ali neopredeljenih). Po svojem številu je ta blok največja in najmočnejša skupina držav na svetu, kar se posebno živo čuti v organizaciji Združenih narodov, kjer suvereno dominirajo (večidel s podporo komunističnih držav) pri glasovanju in sprejemanju resolucij, ki so njim po godu.
Znano je, da se je k temu neuvrščenemu Tretjemu svetu zatekel tovariš Tito kmalu potem, ko ga je Stalin vrgel iz Kominforma, da bi tu našel novo bazo za svoje „socialistično“ poslanstvo. Z že pokojnimi Nehrujem, Nasser jem, iSukarnom in Nkrumahom so ustanovili šibko povezano organizacijo „neuvrščenih“, ki je imela — kot znano — prvi kongres v Beogradu. Ta okoliščina je postavila pred svetovno javnostjo Tita na vodilno mesto v organizaciji, kar je dalo njemu in jugoslovanskim komunistom ugodno priložnost, da spretno širijo med neuvrščenimi komunistični sistem pod bolj privlačno značko titovskega socializma.
V minulih letih smo bili priče, kako se Tretji svet bolj in bolj nagiba v marksistični socializem, ki ga v pretežni meri vladajo enopartijski diktatorji. Iz praktičnih razlogov sicer odklanjajo, da bi se njihov režim imenoval komunističen, vendar v resnici marsikateri ni nič drugega kot to. Večina držav in državic Tretjega sveta je zelo revna, gospodarsko nerazvita in kulturno zaostala. Njihovi voditelji bi želeli čim izdatnejšo gospodarsko pomoč od razvitih industrijskih držav svobodnega sveta, v katerega pa ne vključujejo Sovjetske zveze, da bi se čimprej mogoče izenačila življenjska raven tistih, ki imajo in tistih, ki nimajo. Problem pa je bolj zamotan kot bi človek na prvi mah mislil.
Zapadne države so se že pred leti zavedale, da je v tem pogledu treba nekaj ukreniti. Ustanovile so organizacijo za gospodarsko sodelovanje (Organization for Economic Cooperation and Development — OECD), ki pa je takoj naletela na ogromne težave in skoraj nepremostljve ovire. Tretji svet zahteva hitre rešitve, ne pa počasnega, stvarnega in poslovno praktičnega razvoja svetovnega gospodarstva. Zato je na zadnjem plenarnem zborovanju Združenih narodov s komunistično pomočjo izsilil ustanovitev mesta glavnega tajnika za gospodarstvo pri ZN, ki naj bo po činu najvišji za glavnim tajnikom Waldheimom. časopisarji so predvidenemu funkcionarju takoj nadeli ime „ekonomskega carja“, kar pa seveda daleč ne bo.
Ves opisani razvhoj kaže na nemir in nezadovoljstvo Tretjega sveta, kar Sovjeti s svojimi sateliti skušajo čim uspešneje izkoriščati v svoj prid. Oči-vidno si prizadevajo dobiti in obdržati nad njim kontrolo, ki bi jim omogočila širiti in vzdrževati totalitarno zvrst marksizma v teh novih državah. Titu in njegovim trabantom je zaupana vodilna vloga v sklopu svetovnega komunističnega gibanja; izkušnje kažejo, da so se je uspešno posluževali v preteklosti, saj je ravno jugoslovanski marksizem nosil zastavo v komunističnem osvajanju Tretjega sveta.
Zadnje čase pa ne gre več tako gladko kot doslej. Demokratični socializem nemške, skandinavske, angleške (Labour) itd. opredelitve socialne de-
Gonje proti nacionalizmom
K večnim povračanjem spadajo v Jugoslaviji pohodi proti nacionalizmu. Kadar pride do tega, zavejejo unitaristične sape: narod, katerega pisatelji ali partijski vodje so jih ravno dobili po grbi, skloni glavo in njegovi politični predstavniki govore nekaj časa tiše o vsakokratnih posebnih narodnih pravicah in hotenjih, o kulturnih in zgodovinskih samobitnostih, o pravicah do lastnega jezika in do gospodarskega napredka. Tedaj začnejo zavirati federalizem in onemogočijo v konfederacijo usmerjene napredujoče struje. A to ne traja večno. Tri leta po veliki gonji proti slovenskemu in hrvaškemu nacionalizmu, 1971 in 1972, je bil v ustavah posameznih republik predviden veto proti zveznim zakonom. Doslej ni imela nobena republika za primerno poslužiti se ga. A čeprav je danes ta ukrep le na papirju, vendarle priča kot odpoved centralizmu starega jugoslovanskega (in vedno se ponavljajočega sovjetskega) kova. šest let po veliki čistki med dozdevno nacionalistično hrvaško inteligenco govori skoro roteče neki visoki partijski vodja, ki je v čistki sodeloval, o potrebi podpiranja narodne zavesti med Hrvati. Albanci so si v avtonomni pokrajini Kosovo žilavo priborili enakopravnost s slovanskimi narodi Jugoslavije. Le-tem se dozdeva, kot da so Albanci že protežirani. Delna republika Bosna-Hercegovina skuša brezobzirno vsiliti večini ostalih svoje nazadnjaške gospodarske in politične pojme. Predsednik srbske republike Dra-goslav Markovič namiguje v svojih javnih nastopih na čase dinastije Kara-djordjevičev. Hotenja posameznih narodov je nemogoče trajno zatirati. Najtežja in najvažnejša naloga Jugoslavije je, ta hotenja stalno poravnavati. Vodstvu se zato očividno zde periodične kampanje proti „nacionalizmu“ in „šovinizmu“ nepogrešljive. Ampak še nikdar ni imela taka akcija poslednje besede.
Sadovi z drevesa spoznanja
Kolebanje v jugoslovanski politiki je najbolje opažati v odnosih do Sovjetske zveze. V tem pogledu se vrtiljak v teku pol desetletja lahko večkrat zavrti naokrog. Ali se ni dozdevalo, da je bila jeseni 1971, ko je Brežnjev obiskal Tita, premagana odtujenost, katero so ponovno vrivali med oba mark-sistično-leninistična prijatelja-sovražni-ka: prva resna jugoslovanska gospodarska reforma (1965), padec šefa tajne policije in stalinista Rankovića (1. 1966), nato sovjetski vdor na češkoslovaško (1968) in končno deveti jugoslovanski komunistični kongres (1969), ki so ga v Moskvi občutili kot revizionistično predrznost? Takrat (1971) je Tito z enim zamahom ukazal časopisom v državi, naj sovjetskega tabora ne napadajo in Brežnjev je smel govoriti pred tovarniškimi delavci.
Vendar, kaj je ostalo od prijateljstva, v katero že takrat nihče verjel ni, katerega si tam v taki izmeri nihče želel ni? Sledili so procesi proti jugoslovanskim prosovjetskim agentom, ki
mokracije je začel uspešne akcije v Tretjem svetu, in vsi znaki kažejo, da dobro napreduje. Vsaj tako bi človek sklepal iz srditega napada na „Socialistično internacionalo“, ki ga je izstrelil tajnik Izvršnega komiteja jugoslovanske komunistične partije Grličkov, češ, da se je ta internacionala spustila v poljfcično delovanje v državah Tretjega sveta in s tem stopila v nove dimenzije svojega delovanja. Grličkov trdi, da ne gre samo za formalno izmenjavo misli in za boljše poznavanje razmer v teh deželah, ampak za pravo politično dejavnost ideološke narave z namenom, da te dežele prevzamejo socialno-demokratsko (ne pa komunistično) družbeno ureditev. To pa je nesprejemljivo, pravi Grličkov, in bo naletelo na odpor.
so se — okrepljeni po „prijateljstvu“ — v deželi organizirali. Za tem so prišli sovjetski očitki zaradi novih revizionističnih odklonov. Jugoslavijo je razočarala izmenjava dobrin s Sovjeti-jo, k čemer se je Beograd nekaj časa vztrajno zatekal kot izhod iz kronično slabih trgovinskih bilanc z Zahodom. Ko je Brežnjev 1976 spet prišel, je bilo vse drugače. Sovjetija mora vsekakor v Jugoslaviji začeti znova. Še danes lahko meni Brežnjev, da se s Titom povsem dobro razumeta. Pogajanj pa se zdaj trdovratno udeležuje Stane Dolanc, najvažnejši mož v partiji, ki pa je slabo zapisan v Moskvi. Tako se je godilo že tudi Hruščevu. 'S Titom se je za silo zmenil, čeprav je znal biti včasih nespodoben. A na Titovi strani je vse prepogosto naletel na Edvarda Kardelja, ki bi Sovjetsko zvezo najraje videl za eno zemeljsko poloblo oddaljeno od Jugoslavije.
Ne ravno, da bi Jugoslavija na-merjala zavzeti položaj prav sredi med Ameriko in Rusijo. Tega ni nikdar storila. Jugoslavija hodi zmeraj bolj roko v roki z Ameriko in z NATOM kot s Sovjetsko zvezo in z Varšavskim paktom. Ameriški imperializem obsipa z napadi, sovjetskega pa le kritično o-menja — razen, če je naperjen proti sami Jugoslaviji. Nihče v deželi se ni čudil, ko je med beograjskim turnirjem za svetovno šahovsko prvenstvo televizija favorizirala Rusa Spassky-ja, kot da je favorit on in ne ruski emigrant Korčnoj. Da se v jugoslovanskih jadranskih lukah urijo sovjetske vojne ladje, ni Jugoslovanom nikdar povedalo njihovo vodstvo; večina pa ima to za po sebi razumljivo. Za skrbno kontrolirana nehanja svoje vzhodne zunanje politike ni Beograd nikdar podal kake jasne utemeljitve. Rusi so občutljivi — kaj naj to briga kako samostojno državo! Razumeli so tudi zadržano kritiko — mar Amekika tudi ne? Celo jugoslovansko politiko nevezanosti navajajo kot utemeljitev — čeprav bi ji prej pritikal enak odstop od obeh blokov.
Enakega odstopa pa ne bo, temveč le nihanja na polju vzhodno od sredine. To je za Zahod mnogokrat razdražljivo, vendar znosno, posebno ker ve, da se mora uradna beograjska zunanja politika soočiti s kulturno trdno zahodno usmerjeno jugoslovansko inteligenco. Sovjetski uniji z njenimi vseobsegajočimi cilji pa bo vedno razburjajoče premalo.
Morda je dobro, da je taka, v krogu se vrteča Jugoslavija Titovim zamislim in občutju po godu. Od Lenina in Stalinovih pomot se je naučil, da se moč komunistične partije lažje ohranja v kontroliranih premikih kot v odrevenelosti. Njegovo častihlepje ga je in ga še sili prikazovati svetu državo, ki osuplja. Nje^gova skušnja mu pravi, da se v skupini najlažje vzdržuje disciplino, če vsak posameznik ve, da pride kot vsakdo redno na vrsto tako s plačilom kot s kaznijo. Na veliko zasnovanim poskusom se je Tito vselej izogibal. Drzne zamisli je prepuščal drugim. Včasih so ga zabavali, včasih jezili. Kadar mu je bilo preveč,
Na čigav odpor? Opazovalci razvoja političnih razmer v Tretjem svetu mislijo, da je Grličkov izpad posledica zaskrbljenosti komunistov, v prvi vrsti onih v Jugoslaviji, ki se imajo za vodilno silo v sklopu neuvrščenih, da bi se jim Tretji svet utegnil izmuzniti iz rok in ubrati v bodočnosti drugačno pot kot bi bila komunistom po volji. Čim bolj se širijo vplivi svobodnega sveta, tem bolj postaja jasno, da Tretji svet ni sposoben za nobeno skupno akcijo pod vodstvom komunističnega varuštva.
Čimprej se to varuštvo omaja, in čimprej krenejo države Tretjega sveta na novo, drugačno pot, tem bolje zanje, za njihovo otetje iz revščine in za mir na svetu.
L. P.
je stresel drevo spoznanja, in popadali so z njega kot predzgodji sadovi: Djf-las, Kavčič, Tripalo, Nikezič, Crven-kovski. Vsi ti so stremeli proč od leninizma, od političnega polja, katerega Tito noče zapustiti za nobeno ceno. Odrinil pa je na stran tudi aktivne superleniniste, po domače staliniste, če se mu je zazdelo, da se je koristnost njihovega udejstvovanja spremenila v škodo: Rankovića na primer in prenekate-rega včasih mogočnega generala.
Tito je poskrbel
Tito daje svoj pečat tudi današnji Jugoslaviji. Jugoslavija pa se ne istoveti s Titom in zato ga bo preživela. Malo vprašanj je bilo tako pogosto stavljenih in malo tako odvišnih kot ta, kaj bo po Titu. Zahodni državniki (in nemara tudi vzhodni) so začeli s tem spraševanjem že pred petnajstimi leti, ko še nič ni kazalo na skorajšnji zaton Titove dobe. Jugoslovansko vodstvo še danes zagotavlja, da je maršal Tito še zmeraj pri nezmanjšani mo-
Na zadnjem zasedanju Glavne skupščine ZN, ki se je zaključilo tik pred lanskim božičem, se je odigrala ena največjih mednarodnih moralnih trage' di j, ki pa je šla mimo večine človeštva povsem neopažena. ZiSiSR je končno zmagala v svojih 30 letnih naporih v Glavni skupščini ZN pokopati znano Deklaracijo ZN o človekovih pravicah.
Leta 1948 je takratni sovjetski delegat v ZN Andrej Višinskij podal klasično sovjetsko stališče do človekovih pravic. „Človekove pravice so,“ je izjavil krvoločni preganjalec nasprotnikov sovjetskega režima v znanih Stalinovih čistkah, „vladni koncept in jih ni mogoče proučevati izven vladnih prerogativ.“ Zahteval je najmanj enoletno odložitev glasovanja v takratni Glavni skupščini o tem problemu ali pa odobritev sprememb, ki bi omejile svoboščine posameznika, kakor to določajo različni režimi po državah.
Ker je takrat v Glavni skupščini ZN svobodni Zahod imel večino, je Višinski s svojimi zahtevami izgubil.. Vdova bivšega ameriškega predsednika Roosevelta, Eleonor Roosevelt je takrat izjavila, da bo Deklaracija o človekovih pravicah, s svojim poudarkom na pravice posameznika, postala „mednarodna Magna Carta vseh ljudi po vsem svetu.“ To se je takrat tudi zgodilo.
Na zadnjem zasedanju Glavne skupščine ZN pa so sklenili, da pravice posameznika niso več bistvenega pomena za človeka in človeštvo. Pred pravice posameznika so postavili „kolektivne“ in „narodne“ pravice. Navdušeni sovjetski delegat je z odprtimi rokami pozdravil „odločilni razvoj, ki postavlja temelj za nov pristop ZN k zadevi človekovih pravic.“
Glavna skupščina ZN je na zadnjem zasedanju izglasovala, da je „prva dolžnost“ ZN „boriti se proti kršenju pravic ljudstev.“ Med te spdaajo „južnoafriški apartheid, rasna diskriminacija in kolonializem“, sledijo pa jim: „a-gresija in grožnje proti narodni suverenosti, narodni enotnosti in teritorialni enotnosti, kakor tudi nepriznavanje pravice ljudstvom do samoodločbe ter pravico vsakega naroda suvereno vla-
či. Uradne fotografije prikazujejo v vseh časopisih petinosemdesetletnika, kako opira puškino kopito na svoj lovski plen — kapitalni gamsi, jeleni, medvedi. Lovski izvedenci so pri tem lah-koda vneto pomagali, vendar to ni fotografska lavska latovščina. Večjo zaskrbljenost vzbuja vse ustanove postopoma zajemajoča kampanja, ki skuša proglasiti Tita za največjo osebnost našega časa. Tako, do skrajnosti gnano češčenje, izključuje vsakršno stopnjevanje in učinkuje zato kot napoved zaključka. Tako dobi vprašanje „Kaj bo po Titu?“ zdaj prvikrat neki smisel.
Odgovor je kaj malo dramatičen. V temeljnih obrisih jugoslovansko vodstvo po Titu že obstaja, že dolgo sem sodelujejo: Slovenec Dolanc, Makedonec Grličkov, zunanji minister Srb Minic, morda tudi obrambni minister Ljubičič, tudi Srb, in Hrvat Bilič. Čez vse te, čuvar ideološke kontinuitete kot priletni nadangel lebdeči Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič — na katere očividno čakajo visoka predstavniška mesta. Le nič nestrpnosti. Titu se ne mudi.
dati nad svojim naravnim bogastvom.“
Irski delegat je odločno protestiral proti tej resoluciji, v kateri „kolektivne pravice prednjačijo pravicam posameznika.“ Ameriški delegat Young je, kljub svojim simpatijam do tkim. tretjega sveta, protestiral, da so „življenjske pravice posameznika podredili novim prednostim.“
Zahodnim državam, ki so se borile proti resoluciji, ni uspelo preprečiti poraza. Ko so predložile spremembo, s katero bi dodale besedo „posameznikov“ k besedam „človekovih pravic in temeljnih svoboščin“, so bile preglasovane s 63 proti 54 glasovom, 20 delegacij pa se je glasovanja vzdržalo. Prav tako je bila zavrnjena sprememba, da bi dodali „za vse, brez razlike rase, spola, barve kože, jezika ali vere“ k besedama „zaščita pravic“. V resoluciji tudi ni besedice o mučenjih, pobojih, krivičnih aretacijah in priporih ter o prepovedi govora, svobodnega tiska in zborovanja ter združevanja.
Glavna skupščina ZN je zatem odobrila „drugo najvažnejšo prednost“ za človeštvo: „ustvaritev novega mednarodnega gospodarskega reda“. Ta „novi mednarodni gospodarski red naj bi bil bistveni element za učinkovito širjenje človekovih pravic in bistvenih svoboščin.“ Ključni besedi sta: „bistveni element.“ Ko so Zahodne države vnesle spremembo, da bi nadomestile ti besedi z izrazom: „ki naj omogoča“, so bile preglasovane s 65 proti 44 glasovom, 25 držav pa sploh ni glasovalo.
Ta sklep o „novem mednarodnem gospodarskem redu“, ki naj bi bil „bistveni element za človekove pravice“, je Glavna skupščina ZN izglasovala kljub dejstvu, da iskustva iz razvijajočih se in razvitih držav dokazujejo, da z višjim gospodarskim standardom ni nujno povezana zaščita človekovih pravic. V mnogih primerih se dogaja celo o-bratno. Nedavno je nekdo parafraziral ‘Churchilla: „Nikdar prej ni več ‘osvobojenih’ ljudstev postalo bolj podvrženih številnejšim tiranijam pod geslom boja za več pravic, kakor prav sedaj.“
ČLOVEKOVE PRAVICE IVA TRETJEM MESTU
ITALIJA ŽE EN MESEC BREZ VLADE
KOMUNISTI SE ODPOVEDUJEJO ČLANSTVU V VLADI
Komunisti se odpovedujejo članstvu v
Italijanskemu demokristjanu Andreottiju še vedno ni uspelo sestaviti 40. povojne italijanske vlade, dasi so začeli komunisti, ki so bili glavni povzročitelji padca 39. italijanske vlade, ki jo je vodil omenjeni Andreotti, popuščati od svojih zahtev po ministrskih stolčkih
Italijanski partijski vodja Berlinguer je objavil, da je italijanska KP sedaj pripravljena samo vstopiti v dogovorjeno parlamentarno večino, ki naj podpira novo italijansko vlado.
Berlinguer je imel pred to izjavo skoro dveurni sestanek z Andreottijem. Izjavil je tudi, da komunisti „še vedno hočejo sestavo začasne vlade, toda priznavajo, da demokristjani nasprotujejo tej ideji. Zato smo pripravljeni proučevati možnost podpreti začasni dogovor, ki naj bi bil potrjen s formiranjem jasne in priznane parlamentarne večine.“ Berlinguer trdi, da bi tak pakt temeljil na dogovorjenem programu, ki bi „izražal skupno razumevanje in soodgovornost strank, ki bi ga podpirale.“ Berlinguer je tudi izjavil, da so s tem „komunisti napravili korak naprej in so prepričani, da bo rešitev možno najti.“
Po treh tednih razgovorov in pogajanj med strankami, odkar je padla
Jugoslovanska zunanja politika se zadnje čase odkrito zavzema za radikalne države in za gibanja v okviru „gibanja neuvrščenih“. Prvikrat je zdaj slišati v beograjskih uradnih krogih javno kritiziranje politike egiptovskega predsednika iSadata. Jugoslovanski časopisi se slej ko prej še vzdržujejo takih komentarjev. Državni in partijski glavar Tito se je o sporu med Abesi-nijo in Somalijo nedavna z odobravanjem izrazil, da gre za „revolucijo“ v Abesiniji. Ker za Somalijo tega ni trdil, se lahko domneva, da bo Jugoslavija tudi v tej zadevi odkrito nastopila.
Politični opazovavci v Beogradu posvečajo tačas posebno pozornost odnosu Jugoslavije do palestinske osvobodilne organizacije FLO in še posebej do njenega vodje Arafata. Ko je le-ta pretečeni mesec obiskal Jugoslavijo in med svojim uradnim govorom javno in osebno napadel egiptovskega predsednika Sadata, niso Jugoslovani imeli k temu ničesar za pripomniti, Egiptovski časopisi so to kritično komentirali, nekateri celo odkrito polemizirali. 21. januarja so v Jugoslaviji po macedon-ski televiziji oddajali intervju z Arafatom, posnet v Beirutu, v katerem se je palestinski vodja proglasil za „re-
39. italijanska vlada, pa tudi ta Ber-linguerjeva izjava zaradi svoje nejasnosti ni zadovoljila italijanskih demokristjanov. Odklonili so idejo o „jasni parlamentarni zvezi s komunisti“ kakor tudi njihove prejšnje zahteve po ministrskih stolčkih v začasni vladi, tako da italijanska vladna kriza ostaja še vedno nerešena.
Andreotti se trudi, da bi pripeljal do neke vrste kompromisa, po katerem bi komunisti lahko trdili, da so del večine, medtem ko bi demokristjani lahko trdili, da niso.
Italijanski politični vodje študirajo demokrščanski predlog, da naj bi komunisti in druge manjše stranke pristale na program štirih točk, podpirale novo manjšinsko demokrščansko vlad» v parlamentu in ustanovile šest-strankarski odbor, ki naj bi nadzoroval delovanje vlade. Tako bi komunisti in druge stranke dobile odločujočo vlogo pri načrtovanju in izpeljavi italijanske zunanje in gospodarske politike, pri boju proti ekstremizmu in zločinstvu ter pri naporih, kako zmanjšati brezposelnost italijanske mladine.
Demokristjani so postavili ta predlog kot alternativo za nove splošne volitve, ki pa jih trenutno tudi komunisti, zaradi negotovosti izida, nočejo.
volucionarja“ in izjavil, da predstavlja danes PLiO celotno „arabsko osvobodilno gibanje“ in obvlada v imenu napredka „skupne koristi vseh arabskih narodov“. Tako kot že v (Beogradu, je tudi tu govoril o „ameriški diktaturi preko Izraela in Sadata.“ Vse to zbuja vtis, da želi Jugoslavija dati Arafatu forum za zagovarjanje njegovih nazorov.
Pri nedavnem obisku alžirskega vodje Boumedienne v Jugoslaviji je prav-tako prišlo do izraza, da Beograd bolj išče konsolidacijo s krilom arabskega sveta, ki ga predstavljajo Alžir; Irak in Libija, kot pa s iSadatovo smerjo. Da bi se izognili kasnejšim polemikam, niso topot objavili v celoti uradnih govorov. Tito je le posnel, da se istovetnost njunih vidikov nanaša na „osnovne“ postavke, a tudi s tako izjavo je naznačil oddaljevanje od Sadata. Jugoslavija je Izraelu pripravljena priznati samo „pravico do obstoja".
Izvedenci vidijo v intenzivnejšem beograjskem kritiziranju zahodnoevropske socialne demokracije in „socialistične internacionale“ v Tretjem svetu nadaljnje znamenje za prestopanje Jugoslavije k radikalnim pozicijam v okviru gibanja neuvrščenih.
MEDNARODNI TEDEN
KANADSKI ZUNANJI MINISTER Don Jamieson je v otawskem parlamentu objavil, da je kanadska tajna policija odkrila novo sovjetsko vohunsko mrežo, pri kateri je bilo udeleženih 13 uradnikov sovjetskega veleposlaništva v Ottawi. Dva od sovjetskih vohunov sta že odšla iz Kanade pred Jamiesonovo objavo, ostalih 11 sovjetskih vohunov pa je dobilo ukaz od kanadske vlade zapustiti državo v 48 urah do dveh tednov. Sovjetski vohuni so hoteli pridobiti za svoje delo člana znane kanadske konjeniške policije na začetku lanskega leta in so mu ponudili neomejeno količino dolarjev, da bi zanje vohunil, predvsem, da bi jim razkril kanadsko protivohunsko tehniko. Kanadski policist je zadevo takoj prijavil svoji policiji, ki je preko njega tekom leta poslala sovjetskim vohunom izmišljenih poročil za 30.600 dolarjev.
V VOJNE SPOPADE na afriškem rogu med Abesinijo in Somalijo, kjer se ti dve državi borita za puščavski predel Ogaden, ki ga Somalija smatra za svojega, so sedaj poleg sovjetov in Kubancev posegle tudi ZDA. Toda medtem ko sovjeti in Kubanci zalagajo A-besinijo z orožjem in vojaštvom proti (Somaliji, so se ZDA vmešale pretekli teden samo z zahtevo, naj se somalijske čete umaknejo iz Ogadena, sovjeti in 'Castro pa naj umaknejo svoje vojake iz Abesinije in naj se med Somalijo in Abesinijo začno mirovna pogajanja. Ameriški zunanji minister Vance je objavil, da je v Abesiniji trenutno ok. 3000 kubanskih vojakov, od katerih se jih 2000 bori proti Somalijcem ter blizu 1000 sovjetskih „svetovalcev“. Doslej ZDA niso hotele poslati Somaliji vojnega materiala, dasi ga je ta prosila v Washingtonu, toda „bodo spremenile to politiko, če bodo abesinski oddelki s kubanskimi in sovjetskimi prekoračili somalijsko mejo,“ je izjavil Vance. Medtem pa 'Egipt vojaško že podpira 'Somalijo, Izrael pa Abesinijo, tako da se položaj vedno bolj mednarodno zapleta.
K temu pripominjajo zahodnoevropski socialdemokratski krogi, da je problem odnosov med „socialistično internacionalo“ in državami Tretjega sveta zapleten.
V odgovor na neko vprašanje je avstrijski kancler' Kreisky dejal, da je vpliv možen samo s prisotnostjo na mestu samém, kar zavisi od tega, če obstaja v dani deželi „enako strukturirano gibanje“. Drugi socialdemokratski krogi pa izjavljajo o jugoslovanski kritiki, karšna je prišla do izraza v Grlič-kovem novoletnem intervjuju, kakor tudi pri Bakaričevem obisku v Bonnu, da je „arogantna“ (predrzna, ošabna) in bi mogla voditi do tega, da bo Jugoslavija sama vnesla cepitev v gibanje neuvrščenih.
MniniiiiuHiMiniiiHnimiuiiiiiniiiiHiMiMii
Beograd se zavzema za radikalne države
JUGOSLAVIJA CEPI GIBANJE NEUVRŠČENIH?
Tine Debeljak	(60)
Med knjigami in revijami
FRANCE PAPEŽ: ZAPISI IZ ZDOMSTVA
Vsaka slovenska nova izvirna knjiga v zdomstvu je dogodek, naj bo znanstvena ali leposlovna, ali kakršnakoli: znamenje je našega kulturnega življenja in ustvarjanja iz slovenskega duha. Tako je zdaj v založbi Slovenske kulturne akcije (iSKA) izšla prozna knjiga pesnika Franceta Papeža Zapisi iz zdomstva (str. 160) v opremi pisca samega. Je to leposlovna knjiga, ki jo pisatelj sam imenuje kronika zdomstva, drugod zopet roman. Vsekakor je svojevrstna knjiga, kot je podobne še nimamo, ni ne zgodovinska, ne potopis, ne stvarna, je resnična (realna), ne izmišljena (irealna), pa je zopet vse vkup: hoče biti „nad-stvarna, ne opisna, pač pa „bitna“, ki naj poda duhovno resničnejšo podobo zdomstva v Argentini. Omejuje se samo na Argentino in na smisel tukajšnjega zdomstva ter njega notranje podobe, pa tudi vznika in rasti, oz. spreminjanja.
Iz irealnega opisa tukajšnjih razmer — duhovnih in kulturnih seveda —, ki jih meša z resničnimi in neresničnimi imeni, z resničnimi in neresničnimi lastnostmi med nami „tu spodaj“, prehaja s spomini na dogajanja še „tam gori“, v dogodke naše medrevo-lucijske dobe. Ti oblikujejo današnji zdomski svet, ki postaja „tostranska podoba domovine in slovenstva“. Nekdanji boj spreminja v boj duha. Gre boj za ohranitev slovenskega duha in slovenskega kulturnega dela na vseh pla-
teh duhovnega razvoja. Ni to nanovo napisana knjiga, temveč je to snov že v zadnjih letih obravnaval v tukajšnjih listih (Meddobje, Glas SKA), pa jih zdaj ni zbral v prvotni obliki esejev, temveč jih povezoval medseboj v eno linijo, neštetokrat časovno pretrgal, pa tudi povezal z novodobnimi vložki, dodatki in dopolnili. So tu na enem mestu zbrana problematika izgnanstva, zdomstva, sestavljena v mozaično podobo, pa ne kronološko, temveč preskakujoče in prepletajoče se z dogodki „gori“ in temi „spodaj“. Je tu vsa zgodovina postanka zdomstva, o vzrokih našega zdomstva, ko naravnost prepisuje iz dnevnega časopisa alf iz zgodovine stvarne dogodke, (npr. odločilo za vrnitev domobrancev) po metodi, ki jo uporablja tudi 'Solženicin v romanu Avgust 1914. Govori o bistvu komunizma, pa kapitalizma, o socializmu, o prekapitalističnem značaju današnjega komunizma, o nastanku Osvobodilne fronte in nje prehodu v diktaturo proletariata, v rdeči fašizem... o domobranstvu, o Turjaku itd. Ta okvir vzrokov zdomstva je čisto zgodopisen, je samo determinirano okostje, na katerega ustvari pisec potem meso, še bolj pa duha našega zdomskega bivanja. Večkrat govori o smislu zdomstva in ga skuša definirati, pa se mu vse izpod-mika, ter mu ostane, se mi zdi, najmočnejša oznaka: „svoboda ustvarjanja in duhovni nemir.“ In srčika tega kul
turnega ustvarjanja mu je predvsem SKA v najrazličnejših svojih odtenkih: kot leposlovje, gledališče, pevska kultura, slikovništvo, revija itd. Pa ob njej tudi vse drugo duhovno ustvarjanje. 'Smo na koncertih Gallusa, pa mendoškega pevskega zbora, na odrskih priredbah klasičnih del, pa na razstavi Goršeta. Govori o Bari, Volovsku in drugih slikarjih; smo na sestankih pisateljev, pa ob smrti Maroltovi (ne vem, zakaj ga ne imenuje s pravim imenom), itd., itd. To so stvarni prijemi, toda bistveno je njihova oznaka ustvarjanja, pa problematika vseh drugih umetnosti (gledališča, recitacije, lika, glasbe), kot jih pojmuje zdomec, ki npr. v priredbi Kralja na Betajnovi vidi danes jasno, da tako kakor Kantor tudi Max teži v totalitarizem diktatorstva in nasilja ... Vmes med to zgodovino in problematiko pa je vloženih tudi nekaj lepih pokrajinskih razpoloženj pampe in velemesta, pa domačega belokranjskega okolja, nekaj lepih literarnih zgodb. Tako čarovniškega duha Mika v Rogu, ki pogublja Maro in njenega „Orfeja“.resnična roška balada, ki dobi še posebno resonančno dno ob pobijanju domobrancev. Prav tako vmišljeni, a zgodovinsko močno je podan kmečki punt, kakor tudi vizija duha, ki razdira enotnost kulturnega dela... Prav lepa pa je zgodba Boga in angela, ki je povzeta sicer po vzhodni pripovedki, pa je tako lepo prikazana božja skrb za majhno zdomsko slovenstvo. Ob to leposlovje pa so .naravnost filozofske teme ob vodilnih sodobnih filozofih... Najvažnejše pa so podobe slovenskih ljudi, izviri slovenskega duha v zdomstvu kakor so Prešeren,
Večerno jezo pusti za zjutraj, jutranjo za zvečer.
Stara modrost
Iz življenja im dogajanja v Argentini
Ko so bile pred dnevi objavljene gospodarske statistike za mesec ,januar, je marsikoga presenetila močna porast cen. Gospodarska ekipa je vztrajno zatrjevala, da bo inflacija v novem letu znatno manjša kot 1977. 'Sedaj pa je že takoj prvi mesec draginja zrasla za 13,4 odstotke, kar je več kot najvišja mesečna porast v preteklem letu (oktobra 112,6%). Kako torej?
Državni tajnik za trgovino, dr. Estrada je bil tisti, ki je javnosti skušal obrazložiti položaj. Vztrajal je na vladnem zatrdilu, da bo v letu 1978 draginja mnogo manj rasla kot v preteklem letu. Januarski skok da si je razložiti v luči povišic tarif, ki da bodo odslej naprej le malo rastle. Tudi tiskanje denarja se bo zaustavilo, kar da bo znatno pripomoglo h kontroli inflacije. Država bo s tem prispevala k normalizaciji gospodarskega stanja. Po teh objavah je pričakovati najprej kaj majhno rast cen' v februarju in tudi na-sledne mesece. To bomo seveda kmalu videli. Dejstvo pa je, da mnogi že bolj malo verjamejo v uradne obljube glede inflacije.
Par dni za tem je državni tajnik za načrtovanje in koordinacijo gospodarskega ministrstva objavil optimistične statistike gospodarskega razvoja. V letu 1977 je notranja bruto proizvodnja narasla za 4,4% kar je (poleg 1974) najvišji porast zadnjega desetletja. Kljub temu, da mnogi že govorijo o novi gospodarski krizi, ki naj se pojavi v prihodnjih mesecih (podjetja v kon-kurzu, povečana brezposelnost itd.) je dr. Klein optimist in napoveduje še boljše perspektive za 1978.
Eden izmed pojavov pa, ki govori o težkem socialnem in gospodarskem položaju, je bila stavka pekov. Pekarne province Buenos Aires so soglasno zaprle v,zaradi počitnic“ v začetku februarja. Dejansko je bil to protest zaradi cene kruha, ki je maksimirana obstala na 250 novih pesih. Delno so se stavki pridružile tudi pekarne glavnega mesta, a končno se je problem vendar rešil. Vlada je trdno obstala na svojem in zatrjevala, da je cena kruha tudi v primeri s proizvodnimi stroški (zlasti s ceno moke, na kar so se peki sklicevali) kar primerna tudi za pekarske podjetnike. Da nikakor ni mogoče zamenjati maksimirane cene s „politično ceno“, kot jih je Argentina poznala v preteklosti. 'Seveda, zaenkrat nikakor ni govoriti o prostih cenah najpotrebnejših izdelkov, kot kruh, mleko, itd.
Obletnica v Tucumanu
Devetega februarja se je provinca Tucumän okrasila. Najvišji predstavniki vlade so jo obiskali in se spomnili
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■•■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■a»
Balantič, 'Cankar... Meštrović ob Gor-šetu. Prav s Prešernom se sklene ta „kronika, roman, zgodovinski opis, ali potpuri“ zdomske problematike, ki bo morda — zlasti ljudem v zamejstvu in predvsem v domovini — nazorneje kot karkoli drugega pokazalo duha, slovenstvo našega argentinskega zdomstva.
Poleg tega ima delo samo kot tako literarno vrednost, kajti pisano je z močnimi literarnimi in esejističnimi prijemi, ki kažejo novo stran sicer pesnika Papeža, urednika revije Meddobje.
Nisem iskal sicer napak v njegovem zgodovinskem gradivu, pač pa sem podčrtal napačni datum '(str. 13), da se je OOP ustanovila po 2. juniju (namesto
22.	juniju!) 1941, ali, da ASNOJ mora biti AVNOJ (str. 17), da 3. maja 1941 ni bila nedelja (str. 9), da nisem bil urednik DS s Francetom Vodnikom, pač pa z dr. Antonom Vodnikom in dr. R. Ložarjem (139); omenil bi tudi zasedbo Beograda okt. 1945 s pomočjo sovjetske Rdeče armade (str. 20) pred omembo šubašičeve vlade. In morda še kaj, kar pa ni važno pri literarnem delu, kakor tudi ni važno zavestno mešanje resničnih in izmišljenih imen za znane ljudi, kajti to spada •— v irealno surrealistično pisanje, ki mu na svoj način stilno ustreza ta Papežev pripovedni prvenec.
Prošnja. Pred letom dni sem nekomu posodil na željo za „takojšnje pre-branje“ svoj končani rokopis življenjepisa pok. msgr. J. Hladnika z vsemi originalnimi dokumenti. Ker se ne spominjam ta hip imena dotičnoga, ki sem mu ustregel, in rokopis potrebujem) ?>i ga prosil, da mi ga vrne. Hvala!
tretje obletnice, kar se je tam začela „Operacija neodvisnost“, boj vojske proti gverili, ki je tam že organizirala „svobodno ozemlje“. Če danes že iz perspektive gledamo na tedanje dogodke, moremo zapisati, da položaj nikakor ni bil obupen. Bil pa je zelo težak. Redni policijski oddelki nikakor niso bili kos premetenemu delovanju gverile, ki je osvojila ozemlje in si, zlepa ali zgrda, pritegnila sodelovanje prebivalstva.
Poseg vojske je zaradi svojstvenega nastopanja, ki so ga narekovale o-koliščine in izbrana strategija, zahteval mnogo časa.- A gverila je bila končno uničena, in tam nabrana izkušnja je služila, da so bila polagoma zatrta tudi druga prevratna žarišča.
Ob tej obletnici je general Videla priznal, da gverila še ni dokončno uničena. To bo mogoče doseči le, kadar bo narod, v edinosti in brez notranjih razprtij, nastopil proti zunanjemu sovražniku. A tisti poseg v Tucumanu je bil prvi korak do miru, ki ga delno danes uživamo, a ki ga je treba z vsakdanjim naporom še dograditi.
In Čile?
Razvoj mejnega zapleta gre počasi a z gotovostjo dalje. Nemir duhov in možnost oboroženega spopada je praktično izginil iz obzorja. Konec preteklega tedna je odšel v Čile glavni letalski tajnik brigadir Lami Dozo, ki se je v južnem mestu Punta Arenas sestal s čilskim predsednikom Pinochetom. Takoj po njegovi vrnitvi je prišla v Buenos Aires čilska vojaška komisija, da ugladijo še zadnje zapreke, nakar se je za prihodnji konec tedna napovedoval sestanek med obema predsednikoma.
Optimizem prevladuje na obeh straneh. Morda še prevelik. V tem ozračju je čilski zunanji minister Carvajal izjavil, da je dokončna rešitev možna „še to leto“. Verjetno bo tako. Vsi si pa želimo, da bi bila res dokončna... in mirna.
VIETNAMSKEGA PREDSTAVNIKA pri ZN Dinh Ba Thija je ameriška tajna policija zasačila pri vohunjenju v korist Hanoju in Moskvi in ga izgnala iz ZDA. Nič ni pomagalo, da je bil vietnamski predstavnik v ZN, ne pri ameriški vladi. Pred odhodom iz ZDA je vietnamski vohun izjavil, da njegov izgon iz ZDA „predstavlja nov in resen dogodek v zgodovini ZN, ki bo škodoval normalni dejavnosti držav članic in organizaciji ZN sami.“ V Washingtonu na smešno grožnjo vietnamskega vohuna niso javno reagirali.
ITALIJANSKI KOMUNISTIČNI VODJA Berlinguer se je v Vzhodnem Berlinu sestal z vzhodnonemškim partijskim vodjem Höneckerjem ter mu poročal o italijanski vladni krizi. Hö-necker je še nedavno napadal tkim. ev-rokomunzem, v skupni izjavi po koncu sestanka pa Berlinguer in Hönecker nista omenila nobenih nesporazumov med italijansko in vzhodnonemško KP.
V WASHINGTONU so objavili, da bo ameriški satelit Skylab, doslej največji umetni satelit v vesolju, zgrmel na Zemljo prihodnje leto. Ugotavljajo, da bo verjetno padel v Pacifik. Skylab tehta 05 ton ter se bo ob trenju z zrakom razletel na več kosov, od katerih predvidoma nekateri ne bodo zgoreli v pepel, temveč prileteli prav do zemeljske površine. Nima pa Skylab nobenega radioaktivnega materiala, kakor ga je imel sovjetski satelit Cosmos 954, čigar deli so pred kratkim prileteli na tla v severni Kanadi.
ZAHODNONEMšKA zunanjetrgovinska bilanca je lansko leta izkazala 727 milijonov dolarjev previška v izvozu zahodnenemških industrijskih izdelkov v petrolejske države, iz katerih Zahodna Nemčija uvaža petrolej za svojo potrošnjo.
KLJUB 'PRITISKU svetovne javnosti je sovjetska tajna policija KGB sporočila Ireni 'Orlov, ženi znanega sovjetskega disitenta 52-letnega dr. Jurija Orlova, da bo obtožen „protisovjetske agitacije in propagande“, s čimer mu ne uide obsodba sedem let prisilnega dela v delavskih taboriščih po Sibiriji. Dr. Orlova je KGB aretirala že v začetku lanskega leta.
f%lCWICC s
'LJUBLJANA — V prostorih Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so 13. januarja — po odpravljenih raznih težavah — podpisali dogovor o „zidavi kulturnega doma Ivan Cankar“. Ta „dom“, ki naj bi bil spomenik Ivanu Cankarju, bo imel tri funkcije, tako je dejal udbaš Ribičič, predsednik SZDLS : bo prostor za zborovanje delegatov organizacij združenega dela, za kongrese in konference raznih značajev, bo prostor za kakovostne kulturne prireditve raznih „ansamblov“, pa bo tudi prostor, ki naj bi postal jedro delavskih univerz v Sloveniji. Ob tem se je Ribičič znebil velike „misli“, da je gradnja kulturnega doma „odraz suverenosti in slovenske državnosti, odraz odpiranja republike v jugoslovanski in neuvrščeni prostor“.
Kulturni dom Ivan Cankar bodo predvidoma začeli graditi že ta mesec, po idejnih osnutkih arhitetka Eda Ravnikarja, dogradili pa naj bi ga do maja 1979.
SLOVENSKA BISTRICA — V bistriški občini so „evidentirali“ za možne delegate za bodoče razne „volitve“ nad 2.000 „kandidatov“. Med temi je 532 mladih, 660 žensk, 539 komunistov, toda bivših borcev je med „evidentiranimi“' le 78. Najvažnejša mesta pa so seveda že kar oddali: Tako naj bi postal predsednik občinske skupščine Mihael Špindler, vodja Žičarne, podpredsednica vodja podružnice Kreditne banke Marija Godec in tako dalje. Podobno „evidentiranje“ se vrši v raznih občinah, med drugim so komunisti v Velenju na posebni konferenci študirali položaj, v Ptuju pa so sekretarji ZK govorili še o nalogah in dolžnostih komunistov.
'RADENCI — Na srečanju članov kardiološke sekcije slovenskega zdravniškega društva so opozorili na večanje obolenj ožilj in srca, na večanje infarktov, ki sedaj vse bolj prizadevajo osebe med 30 in 60 leti. Ugotovili so tudi, da so premalo naredili za rehabilitacijo bolnikov. Uradno ni v Sloveniji nobenega rehabilitacijskega centra. Ima pa Zdravilišče Radenci vse pogoje: prostore in strokovnjake. In na tem sestanku so vsi kardiologi podprli zahtevo zdravilišča o pravnem priznanju kot rehabilitacijski center.
ŽALNA — Janez Rus se je 32 let skrival na svojem domu v temu kraju. Buenosaireški dnevnik La Naeión je 8. januarja priobčil kratko notico iz Beograda, da se je v Sloveniji neki Janez Rus skrival pred komunisti. Novico je priobčil tudi ostali svetovni tisk in seveda tudi v Sloveniji so o tem pisali. Po novici, objavljeni 6. januarja v Delu in 9. januarja v Frankfurter Zeitung, posnemamo, da se je sedaj 63-letni Janez Rus skrival pred partizani deloma v hiši, deloma v kašči. Hiša stoji nekoliko iz vasi, vendar je slabih deset metrov druga hiša. Bil pa je Janez,
Nekaj še nezbranih
(7)
Bajtar Matevžovec
Ko bi dal Bog bajtarju Matevžovcu toliko njiv kakor otrok, bi bilo pri bajti vse drugače, kakor je bilo. Slamnata streha bi ne bila tako razčesana in za sproti bi se pridelalo. Tako pa ni šlo in ni šlo. Saj zemlja je bila obdelana, do zadnje pedi, bajtar je z otroki še trnju ukradel nekaj plodne zemlje, pa le ni šlo. Preveč je bilo ust in ena bolj lačna kot druga. Poleg vsega Matevžovka ni bila nič pri zdravju. Otroci so ji spili kri, čeprav je imela dosti, ko je prišla k bajti.
Zvečer je prijokal Jernej domov. Po obrazu je bil ves obtolčen, da je z levim očesom komaj gledal.
„Kje si se pa podil, huncvet frda-mani?“ je segel bajtar po šibo. „Kdo te bo pa šival?“
„Svečanov me je z vago udaril,“ se je Jernej tiščal k materi. „Rekel je, da smo cigani in ste vi neumni, ko nas imate toliko.“'
In se je spet zagnal v vek. Matevžovka je šla po cunjo in jo namočila v vodo.
„Na, na oko jo tišči, da ti bo črnica splahnela. Pa ne tuli kot jesihar.“ čudno mehak ji je bil glas. S tresočo se roko je šla otroku skoz lase.
Matevžovec je spravil palico in sto-
ki je po poklicu čevljar ter ima doma še dva čevljarska stroja, po razpadu Italije tri mesece pri partizanih. Po njegovih besedah so ga oktobra 1943 zajeli Nemci in ga odpeljali v Ljubljano, odkoder se je kmalu vrnil domov in postal domobranec. Novembra 1944 Je padel s kolesa, si poškodoval glavo in ležal dalj časa v bolnišnici nato pa „marodiral“ doma, kakor sam pravi. Potem so mu menda domobranci poslali poziv, naj se javi v četo, pa se je skril in se skrival tudi po prihodu partizanov.
Janeza so odkrili, ker so se ljudje začeli spraševati, čemu potrebuje njegova sestra, stara 75 let, britvice in cigarete in da poje več kilogramov kruha na teden. „Delo“ se tudi sprašuje, kako to, da razna „znamenja“ in govorice niso prej pripeljale miličnikov, da bi k „Jurjevim“ natančneje pogledali ...
Umrli so od 15. do 29. januarja 1978:
LJUBLJANA — Božo Svetina, up.; Alojz Gašperšič, up. pleskar, 83; Marija Tršar r. Jakše; Rudolf Ižanec, žel. up., 89; inž. Dušan Gej an; Bogomir Černigoj, up. ljub. Opere; Milica Gaberšek^ France Zupanc, up.; Rudolf če-mažar, up.; Iva Lončarič, up.; Ivan Kremžar, up., 79; Zofija Stergar r. Ca-harija; dr. Radoslav Hrovatin, glasbenik; s. Kamila-Ljudmila Gajeta, uršu-linka; Zofija Manfreda r. Meglič; Marko Kramer, up., borec za sev. mejo; Albina Vidic; Alojz Mahne up.; primarij dr. France Debevec, up. ftiziolog; Franci čemažar, up. prof.; inž. Sergej Černivec; Anica -Sodnik-Zupanec, akad.s slikarka; Marija Robič r. Kramar; Janko Matijašec, 82, tisk.strojnik; Vinko Setrle; Ivanka Tršan; mr. ph. Robert Murmayer, biv. lekarnar; Antonija Pri-bošič,, up„ 78; Jože Hočevar, 75; Zvonimir Bučar, Fanika Schott r. Florjančič; Franc Kopušar, up.; Alojzija Klun; Marija Pokomy r. Adamič; Mihael Premic, up.; Ang. Miklavčič; Katarina Ho-ge r. Reberšak;; Stanko 'Polajnar; Valentina Peternel; Kristina Lenarčič r. Kolenc;; Konrad Novad, up. dimn. mojster; Alojz Jesenšek, 76.
RAZNI KRAJI — Marija Marinček, Cerklje ob Krki; Alojz Petrič, Lipsenj; Janez Lap, posestnik, Črnuče; Mara Reba r. Predovič, Suhor; Jakob Cenčič, 77, Brežice; Ivan Rogelj, 85, kovač, Primskovo; Ida Kozole r. Kosmač, 89, Litija; Marija Zakotnik r. Koblar, 80, Koroška Bela; Lojze Pustovnik, Radomlje; Lojze Frangeš, politolog, Maribor; Marjana Suhadolnik, Borovnica; Angela štrukelj, 82, Medvode; Frančiška Debevec r. Simčič, 82, Koper; Marija Meglič r. Golob; Janez Štale; Lojze Jerneje, 'Stožice-Ljub.; .Alojz Rijavec, Mokronog; dr. Ciril Mesnäk, dipl. vet., Celje; Franc Štefelj, 79, Stožice-Ljub.; Marija Peršin r. Dečman, 81, Stožice-Ljub.; Anton Markelj, Ljubno; Anton Kosec, tesarski mojster, Mengeš; Darko Lekše, Jerman vrh; Alojz žaren, posestnik, Vrhulje pri Krškem; Marko Mihelič, 69, Stari trg oh Kolpi; 'Frančiška Medved, 74, Podpratno; Marija Pogorelec, Novo mesto; Franc Lap, kmet, 89, Nasovče pri Komendi; Martin Klemenčič, up., Ptuj; Helena Boc r. Zupančič, 85, Brvace; Dominik Vesel, Sodražica; Ivan Uršič, up., 92, Gladbeck (Nemčija); Ivana Ulaga r. Encer, Kamnik pod Krimom; Marija Korošec r. Breskvar, 90, Bizovik; dr. Josip Štolfa, 'Malalanov iz Sežane, Trst; dr. France Jarc, up. sodnik, Portorož.
SLOVENCI V
Ing. FRANCI ŠERKO — umrl
Poročali smo že v osmrtnici, da je umrl v Tucumanu na operaciji raka v grlu inž. Franci šerko, iz znane družine v Cerknici. Oče je bil brat znanega vseuč. proesorja, dekana medicinske fakultete in rektorja ljubljanske univerze dr. Alfreda serka. Inž. Franci je bil sicer rojen v Novem mestu, toda za svoj dom je imel veliko posestvo z žago v Cerknici. Po klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral na univerzi kemijo in postal inženir kemije. Dasi je izhajal iz takoimenovane „liberalne“ družine, je imel najintimnejše prijatelje v naših vrstah ter se je tudi že leta 1943 — septembra — pridružil takoj Vaškim stražam v Begunjah. Tam je doživel kapitulacijo te postojanke ter prišel partizanom v roke, kakor tudi njegov brat Dano Šerko. Dva dni sta bila v partizanskih zaporih, pa se nato čudovito rešila ob nemškem napadu na Cerknico koncem meseca.
Maja meseca 1945 je odšel iz domovine ter živel dva meseca v tirolskih hribih med kmeti, ki jih nikdar ni mogel prehvaliti, kako lepo so ravnali z begunci. V avgustu se je nekako pretihotapil v taborišče Monigo pri Tre-visu, od tam pa v Servigliano. Sestal se je z mamo in bratom in vsi trije so se naselili v kraju Palanzo pri Lago Maggiore. Tam sta se oba brata zaposlila v žagarski obrti, ki je njuna družinska obrt. Z ladjo 'Santa Cruz sta se z materjo preselila v Argentino. Po enem mesecu pa se je inž. šerko zaposlil v Paragvaju pri severnoameriški družbi za taninsko industrijo kot kemični inženir. Leta 1952 pa se je spet preselil v Argentino, v Salto, kjer sta z bratom Danom ustanovila svoje lastno žagarsko podjetje ter tako na argentinskem severu nadaljevala očetovo stroko. Vsa ta leta sta z bratom delala v tej saltski samoti, v kateri jima je delala družbo njuna dobra mati, ki je zdaj preživela svojega naj starejšega sina. Pokopan je v Villa San Lbrenzo, 8 km od Salte na malem vaškem pokopališču, ki je tako podoben slovenskim podeželskim „britofom“'.
Tako je umrl v 62. letu starosti zopet en visoko izobražen in kulturen slovenski inteligent, ki je našel mimo postojanko s svojo materjo in bratom v saltskih gozdovih, pa vendar bil v zvezi s slovenskim kulturnim delom v svetu. Njegovi gospe mami in bratu Danetu, Id sta z njim izgubila del svojega življenja v tako redki družinski povezanosti, izražajo najiskrenejše sožalje tako naše uredništvo, kakor tudi prijatelji pokojnega in njegove družine.
OLGA RUPNIKOVA — umrla
V petek 10. februarja zvečer ob 9 je dotrpela ga. Olga Rupnikova, soproga pok. generala Leona Rupnika, v mestu Adrogué v okolici Buenos Airesa, kjer je stanovala pri svoji hčerki Kseniji dr. Kociprovi. Pred tremi meseci je praznovala osemdesetletnico svojega življenja, polnega plemenitosti in — trpljenja.
Rojena je^bila v srednji Rusiji, kjer je bil njen oče carski topniški general, ki ^ se je po revoluciji uvrstil v proti-boljševiške borce gen. Krasnova. Ona sama, izobraženo dekle iz najvišjih krogov, ki je znala mnogo jezikov in bila muzikalno in literarno sila izobražena, je poskusila boljševiški režim kot delavka v čevljarski delavnici. Po porazu protiboljševikov je nastopila prvo begunsko pot in se je med begom pokazala kot junakinja, ko je bolnega očeta rešila iz francoskega karantena in ga v majhnem čolnu .kajaku“ prepeljala čez bosporski preliv na evropsko stran, kjer se je združila z družino. Potem je
ARGENTINI
živela v Srbiji, kjer se je spoznala s tedanjim majorjem L. Rupnikom, kateremu je umrla prva žena roj. Abram in mu pustila tri otroke: Vuka, Evgena in Inge. Poročila se je z njim v Nišu in bila dobra mati generalovim otrokom in svoji hčeri Kseniji, pozneje poročeni s pisateljem dr. S. Kociprom. Bila je dobra žena svojemu možu in zvesta spremljevalka na vsej njegovi poti, v slavi in ponižanju, v zmagah in porazu. Bila je dostojanstvena, plemenita in izobražena dama tako v predsednikovi palači, kakor tudi kot begunka v taboriščih in je taka ostala tudi vse do zadnjih dni življenja. V začetku maja 1945 je nastopila svojo drugo begunsko pot z vso družino, tudi s svojo staro materjo „babuško“, potomko starega plemenitega poljskega rodu. Z junaštvom, ki ga je pokazala pri reševanju kot dekle svojega očeta generala, je prenašala tudi svojo usodo s ponosom, z ljubeznijo in žrtvijo. Zopet je začela svojo pot delavke, tokrat šivilje v konfekcijski industriji in je delala do pozne starosti, ko je napredovala za nadzornico produkcije. Ponos ji je branil, da bi bila komu v breme, pa tudi življenjske razmere so bile take, da je morala pomoči v novih razmerah. Toda pri vsem tem je ohranila svoje dostojanstvo, veličino značaja in plemenitost srca ter je uživala veliko spoštovanje vse slovenske skupnosti, šele pred leti je stopila v pokoj, ki si ga je prislužila s svojim ročnim delom.
Pogreb je bil v soboto popoldne na pokopališče v Lomas de Zamora, kjer počiva tudi njena mati. Pagrebne obrede je opravil g. M. Bečan, ki ji je v smislu ekumenske pokoncilske Cerkve podelil predsmrtno odvezo in jo ob smrti z molitvami pospremil v grob.
Pogreba se je udeležilo mnogo zastopnikov obeh protikomunističnih borčevskih organizacij ter družinskih prijateljev. Od pokojnice pa sta se poslovila v imenu prijateljev družine Slavko Skoberne, v imenu društva Tabor pa Adolf Škerjanec.
Naj počiva v miru, njeni družini pa naše sočustvovanje.
SAN MARTIN
Zaključek šahovskega turnija
Sanmartinski šahisti so na povabilo Zedinjene Slovenije organizirali in odigrali nov šahovski turnir z namenom, da izberejo igralce, ki bodo zastopali San Martin na letošnjem šahovskem turnirju za prvaka Slovencev v Argentini.
Izid tega turnirja je bil naslednji: prvo in* drugo mesto sta si priborila Vinko Klemenčič in Dušan Dimnik in sta tako postala zastopnika San Martina. Njihova namestnika sta Gregor Verbič in Anton Paulič, ki sta si priborila tretje in četrto mesto. Peto in šesto mesto sta si osvojila Viktor Sever in Peter Lobnik. Božo Šuštaršič in Janez Hren sta pa po prvih igrah odstopila in se zato nista klasificirala.
Našim bravcem
_ Obveščamo vse naročnike in oglaševalce, da bo tiskarna Vilko, kjer tiskamo Svobodno Slovenijo, zaradi dopustov zaprta od 18. februarja do 6. marca. Zato Svobodna Slovenija ne bo mogla iziti 23. februarja in 2. marca. Današnja številka je zadnja v tem mesecu, naslednja izide 9. marca.
Uprava Svobodne Slovenije
„Takooo ?“ Je zategnil in spačil o-braz. Kar verjeti ni mogel. „Tako, ja,“ je pogrelo Matevžovca. „Z otroki jaz trpim, ne ti.“
„Veš, da si bajtar?“' se je zadrl Svečan.
„Pošten bajtar, ki se ne brani o-trok,“ je pripomnil kar se da mimo Matevžovec.
„Mi hočeš kaj očitati, cigan? Pazi se!“
„Dva imaš, kakor veš,“ je bajtar jedek.
„Več bosta imela, kakor tvoji berači.“ Svečan je izgubil oblast nad seboj. Matevževec pa je čedalje mirnejši.
„Najbrž, toda poštenja ne, če bosta šla za teboj. In kakor je videti, gresta. Mojega očeta si dobro pritiskal.'“
Svečan je spreminjal barve.
„Jutri hočem vse, kar si mi dolžan, slišiš, vse!“ je skoraj hropel.
„Dobiš. Potlej pa še kdaj jezik stegni. Pred sodiščem je moja čast toliko vredna kot tvoja.“
In je zatreščil z vrati. Svečan tisti dan ni šel nikamor. Matevžovec pa koj, ko je prišel domov.
„Te je terjal?“ se je tresla Matevžovka.
„Terjal. Zdaj bom kravo odpeljal. Saj smo na koncu. Jernej nima nobene obutve, ti si pa tudi potrebna obleke. Potokar me je že zadnjič nadlegoval, da bi mu kravo vsaj zamenil, če je prodati nočem.“'
Mauserjevili črtic
pil po hiši. Bil je visok, da je skoraj zadeval v tram, ki je šel čez leseni strop. Roke je stiskal v pesti.
jjKako je rekel Svečanov?“ se je u-stavil pred otrokom.
„Da ste neumni, ke nas imate toliko. Jaz sem se zagnal vanj in ga usekal po zobeh. Potlej sva se pošteno udarila in me je zadel z vago,“ je smrkal Jernej.
„Prekleti gol tež! Otrok je pobral besedo pri očetu. Mi je že kakšnega zredil?“
„Ne ženi se!“ ga je mirila žena. „Saj veš, da smo mu še nekaj dolžni.“ „Zato, misliš, naj vse požrem, kar mi bo rekel? Ne boš; k njemu pojdem in napel mu jih bom, da bo pomnil.“ „Vse nas boš v nesrečo spravil. Ob kravo smo lahko, če nas pritisne. Od telice mleka še dolgo ne bo.“
„Otroci so najini in nihče ne berači. Tak, kakor je Svečan, mi jih ne bo o-porekal.“
,Bog ve, kje je otrok pobral tiste besede. Nikar se ne ženi, za kriščevo voljo !“'
„Pa jaz vem. Že zadnjič v gostilni je nekaj namigaval. Takrat sem molčal. Danes pa ne bom.“
Matevžovec je bil divji, da so se mu otroci kar umikali. Cena je zlezla na peč. Metka se je stisnila k materi. Polde je smuknil v vežo. Lucija je bila
pa še tako majhna, da je obsedela kar pod mizo.
„Kar je posodil ob materini smrti, tisto mu vržem v golt in če tudi mora krava iz hleva.“
Pridušil se je, da se je žena stresla.
„Ne kolni, ko vidiš, da imajo otroci ušesa.“
Še nekaj časa je hodil po hiši, potlej so se otroci pričeli spravljati spat.
Jernej je še čul, ko je oče rekel: „Svečana se moram znebiti. Njegov dolg me bolj žuli kakor vse skrbi. Dobro, da je Jernej vsekal gobezdača po zobeh.“
Materinega odgovora ni razumel. Dovolj mu je bilo, kar je slišal. Da le niso oče hudi.
Svečan se je ravno odpravljal, ko je Matevžovec vstopil. Bil je slabe volje.
„Kaj pa ti? Svojo golazen le bolje uči! Samo pretepala bi se," je revsnil, preden je bajtar odprl usta.
„To sem ti prišel povedat, da mojih otrok nisi niti en dan še redil in če bi jih imel sto, tebi nič mar. Sam trpim z njimi in sem vesel, da jih imam. Škoda le, da Jernej tvojega ni bolj telebnil. Ti pa drugič bolj na besede pazi, da otrok ne bo raznašal, kar v hiši poveš. Jaz imam drugače izučene.“
Svečan je kar otrpnil. Kaj takega pa še ne! Mislil je, da se je bajtar prišel opravičit zavoljo otroka, ti pa take drobi.
Slovenci na Koroškem
PROSLAVA SLOVENSKE KRŠČANSKE ZVEZE ZA KOROŠKO
Krščanska kulturna zveza v Celovcu pripravlja velike slovesnosti ob praznovanju 70-letnice ustanovitve Slovenske krščanske zveze za Koroško. Za to priliko bo v celovškem Domu glasbe 26. februarja osrednji koncert z naslovom „Koroška poje“. Nastopilo bo predvidoma 22 glasbenih skupin: Mešani pevski zbori „Podjuna“ iz Pliberka, KPD iz Šmihela pri Pliberku, „Peca“' iz Globasnice, „Srce“ iz Dobrle vasi, „Danica“ iz Šentvida v Podjuni, „Gallus-Petelin“ iz 'Celovca, ,^Planina“ iz Sel, „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu, dalje moški zbor „Franc Leder-Lesičjak“ iz štebna pri Globasnici, moški zbor „Planina“ iz Sel, moški zbor „Kočna“ iz Sveč, moški zbor „Jepa-Baško jezero“ iz Loč, moški zbor graških študentov iz Gradca, Dekliški zbor Strokovne šole za gospodinjske poklice iz. Šentjakoba v Rožu, Dekliški zbor Kmetijsko gospodinjske šole iz Šentruperta pri Velikovcu, dekliški zbor „Planina“ iz Sel, tamburaški ansambel iz Hodiš, tamburaški ansambel iz Loč ter Plajberški kvartet iz Slovenjega Plajberkä.
PROSVETNO DELO NA KOROŠKEM
Je kar precej razgibano, kot vsako zimo, ko imamo Korošci več časa za razne prireditve, pa še prepustne dneve je treba izrabiti. Vendar pa so nekatere prireditve bile pripravljene že za božični čas. 'Tako so v Kotmari vasi pripravljali „Petrčkove poslednje sanje“ pod vodstvom župnika Maksa Mihorja. Ker pa je bil gospod župnik nekaj časa bolan in interniran v celovški bolnišnici, so jo uprizorili šele 29. januarja. Dosegli so velik uspeh in igro zato še ponavljali.
Postavila sta se tudi farna mladina iz Vogrč, ki z veseloigro „Zadrege“ gostuje po raznih koroških odrih, in selsko Katoliško prosvetno društvo „Planina“, ki je pripravilo znanega „Lum-pacija Vagabunda“.
Slovenci v Trstu
SPOMINSKI VEČER
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je 30. junija pripravilo spominski večer o Ladu Piščancu, duhovniku-mu-čencu in pesniku. Lada Piščanca so obenem z drugim kaplanom Ludvikom Slugo in še dvanajstimi drugimi Cerklja-ni ustrelili partizani 5. februarja 1944. Na večeru so prikazali duhovnika Lada Piščanca kot pesnika in sporočili, da bo revija „Mladika“ začela objavljati njegov pesniški dnevnik.
DAROVALI SO:
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije je daroval N. N. iz Olivosa 10.000 pesov. Iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
' „Kaj bomo počeli brez mleka?“ Komaj tišči Matevžovka solze nazaj.
„Brez skrbi. Dokler so te zdrave, ti pri meni ne bo hudo, Lucija,“ pokaže Matevžovec roke. žilnate in kitaste in oprackane od trnja. „Rinili bomo. Otroci so pa vsi najini.“
Toplo ga je pogledala, ker jo je poklical po imenu. Dosti je bilo že hudega, skoraj vsako leto otrok, kregala se pa nista. Kadar je bil nasajen, je Lucija molčala. Drugi dan je bilo spet vse dobro. Marsikaj so otroci poravnali, posebno Jernej.
„Ata, mama so rekli, da pridite ju-žinat. Pa ne bodite hudi, da ne bodo mama vekali.“
In se je Matevžovec nasmehnil. Večkrat je bilo tako. Konec jeze so vselej naznanile besede: „Lucija, če boš utegnila, mi boš zvečer srajco zašila. Spet sem jo pretrgal.“ In vedela je, da je spet vse prav.
Matevžovec je stopil v hlev. Ni mu bilo lahko, toda pred ženo in otroki žalosti ni hotel pokazati.
Odvezal je kravo in obstal. Ko bi zdajle vstopil Svečan in mirno rekel: „Matevžovec. poklekni in prosi me za odpuščanje, pa ti dolg preložim,“ nemara bi bajtar pokleknil. Tako pa je Svečan daleč, sovraštvo do njega pa v Matevžovcu živo.
„Ejs!“
Otroci so se zbrali na dvorišču okoli matere. Začudeno so zrli v očeta.
(Nad. na 4. str.)
SLOVE	N	C	1
PO S V	E	T	U
SEVERNA AMERIKA			
OBLETNICA MAUSERJEVE SMRTI V CLEVELANDU IN TORONTU
Karel Mauser je umrl 21. januarja
1977.	Na dan 22. januarja letos pa so priredili v Clevelandu spominski dan njegove prve obletnice smrti. Na ta dan so začeli v pisateljev spomin s sveto mašo, potem pa so imeli celodnevno razstavo njegovih del in spominov nanj. Pa tudi kratek spored, s katerim so počastili njegov spomin.
Kakor posnemamo iz posebnega poročila, so razstavo priredili predvsem njegova gospa Marija, prof. J. Sever in pesnik M. Jakopič. Zamisel prireditve je bila v rokah ge. Zalke Likozar, sestre Rudija in Ernesta Hirschegarja iz Men-doze, s pomočjo gg. Tominca, Bajca in Rožmana. Poleg vseh tiskanih in knjižno izdanih del je bilo tudi mnogo knjižnega gradiva, izrezkov iz slovenskega tiska, ki je pisal o njem in v katerega je pisal on (Vrtec, Slovenski oder, Družina in dom, Vestnik Save, Vestnik protikomunističnih borcev, Mladinska vez, Ave Maria, Božja beseda, Naša luč. Misel, Meddobje, Ozare, Svobodna Slovenija, Zbornik SS, Ameriška domovina...). Razstavljen je bil tudi rokopis nedokončanega romana o Baragi, nekaj pesmi, pa tudi pregamentne diplome, ki jih je prejel od Domov in društev v Argentini in na katere je bil vedno ponosen. Vse to gradivo je bilo posivljeno s fotografijami iz njegovega življenja, z napisi njegovih misli in kratkih stavkov iz vsebine k skoraj vsaki njegovi knjigi. 'Seveda ni manjkalo tudi cvetja, predvsem ob vznožju podstavka, kjer je bil njegov portret, delo kiparja Goršeta. Gledal je po dvorani kot iz grmička rožmarina in ro-ženkravta ter živordečih nageljnov. Tudi vrbove mačice so bile v vazi, ki jih
ZAČETEK SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
Začetek šolskega leta za slovenske osnovne šole bo v
NEDELJO, 12. MARCA OB 16 V SLOVENSKI HIŠI
Najprej bo sv. maša, nato pa nam bodo bivši in sedanji gojenci Baragove šole pokazali, kakšne vragolije je počenjal
Škratec Rogatec
kako so ga končno odkrili in poslali tja, kamor spada.
BAJTAR MATEVŽOVEC ('Nad. s 3. str.)
„Kam pa jo ženete, ata?“ je golt-nil Jernej.
„Prodal jo bom,‘‘ se je Matevžov-cu tresel glas.
„Zato ker sem Svečanovega udaril?“ je nenadoma zavekal Jernej. Matevžo-vec se je ves tresel.
„Jernej, sem stopi!“
Fant je stopil pred očeta, razmrše-ni kuštri so mu silili na obvekana lica.
„Zakaj si ga udaril? Povej še enkrat!“
„Zato ker je rekel, da ste neumni,“ je Jernej skoraj zatulil. Vsi otroci so planili v vek, še najmanjši, Lucija.
„Nikar ga ne udari!“ je prosila žena z očmi.
„Ti, moj fant!“ je zaječal bajtar in pritisnil otroka k sebi.
In potlej:
„Samo še bolj bi ga moral pritisniti. Premalo si ga.“
Jernej se je skoz solze smejal.
„Kmalu pridi pa dobro opravi!“ zahlipa žena.
„Bom, Lucija. K Svečanu bom šel kar nazaj grede.“
Počasi stopa navzdol in krava ko-bali za njim. Velik je Matevžovec, nič upognjen, tako da se mora pod drevjem sklanjati.
Pet otrok strmi za njim; najstarejši med njimi, Jernej, ve, da ga imajo oče radi.
„Ti si moj fant,“ so mu rekli.
Da, Mafevžovčev, bajtarjev, ki je zavoljo očetove časti udaril gruntar-skega po zobeh. Pa ga je premalo. Drugič ga bo bolj.
je on tako ljubil in tako lepo opisal, in katere je tako težko čakal, kdaj se bodo posvetile iz osojnih listov na vrbi na svojem vrtu. Upravičeno so se obiskovavci čudili, koliko je Mauser napisal in kdaj je našel čas, da je vse to spravil na papir.
Škoda je bila le ta, da je prav tiste dni zapadel velik sneg, kot ga že. od 1. 1910 ne pomnijo tukaj. Vse šole so bile zaprte. Tudi slovenska, zaradi katere so odprli to razstavo že v soboto, da bi si jo učenci pod vodstvom učiteljev mogli ogledati. Toda učencev ni bilo, ker je bil pouk odpovedan. Pač pa je bila potem odprta vso nedeljo. Ko so se pa ljudje razšli, so razstavo prenesli v Baragov dom. Tam bo nanovo urejena za drugič v Slovenski pisarni, kjer bo lahko odprta dalj časa. Razstava je po mnenju prof. Severja imela večji in lepši učinek, kakor pa so prireditelji pričakovali.
K uspehu je pripomogel tudi spored. Otroci obeh clevelandskih slovenskih šol so zborno deklamirali dve pesmi iz Vrtca ter od prav tam tudi o-troški spomin Moja prva polnočnica. Sledilo je Mauserjevo predavanje o problemih emigracije posneto na magnetofonski trak, tudi več diapozitivov iz raznih prireditev, pri katerih je sodeloval. G. Božnar je imel lep spominski govor, moški zbor Fantje na vasi pa je zapel pesmi Srce je žalostno ter Triglav moj dom. Pevski zbor je vodil inž. Jože Likozar, ki je tudi recitiral malo poznano Mauserjevo pesem Pesnikovo molitev. Nihče bi tako doživeto ne mogel podati lepe pesmi kot on. Pri vseh sodelavcih je bilo videti, s kakim spoštovanjem in ljubeznijo so sodelovali pri tem spominskem dnevu. Če kdaj, je bil Mauserjev duh v tem dnevu vidno pričujoč med občinstvom.
Kakor smo obveščeni, je bil tudi v Torontu lep spominski dan, ki ga je pripravil inž. Čekuta. O tej proslavi pa nimamo še poročila.
Obvestila:
PETEK, 24. februarja:
Dekliški zbor Gallus prične ojimi rednimi vajami v Slomškovem domu ob običajni uri.
NEDELJA, 26. februarja:
Na slovenski Pristavi v Castelarju tombola.
SOBOTA, 4. marca:
V	Slovenski hiši ob 16 učiteljsko srečanje s predavanjem univ. prof. dr. Milana Komarja. Vabi šolski odsek ZS.
NEDELJA, 5. marca:
V	Slovenskem domu v Carapachayn
tombola. Začetek ob 16. uri.
Mladinska sv. maša ob 9.30 v slov. cerkvi 'Marije Pomagaj, nato zvezni sestanek SDO in SFZ, na katerem bo o temi „Ponosni sinovi slovenskega rodp“ govoril univ. prof. dr. Milan Komar.
SOBOTA, 11. marca:
Začetna konferenca profesorjev slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka 'Bajuka ob 9.30 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. marca:
V	Slovenski hiši začetek slovenskih osnovnih tečajev. Ob 16 sv. maša, nato prireditev v dvorani.
NEDELJA, 19. marca:
V	Slovenski vasi bo ob 16 v Hladnikovem domu redni letni občni zbor društva Slov. vas.
SLOV. SREDNJEŠ. TEČAJ sporoča, da bo začetna konferenca za profesorje in pomočnike dne 11. marca ob
9.30	v Slovenski hiši. Isti dan ob 15. uri bodo za dijake popravni izpiti. Druge priložnosti za popravne izpite ne bo.
Vpisovanje, začetna sv. maša in redni pouk bodo dne 18. marca ob 15. uri. Pri vpisovanju za 1. letnik je treba predložiti končno spričevalo slovenske ljudske šole in potrdilo o vpisu v argentinsko srednjo šolo. Za ostale letnike so potrebni: spričevalo o zaključenem prejšnjem letniku srednješolskega tečaja in potrdilo o vpisu v argentinsko srednjo šolo. Kdor tega ne bo prinesel, ne bo vpisan. Ob tej priliki je treba poravnati vpisnino: 1.000 pesov na dijaka; kjer sta .v družini dva, plača drugi 500 pesov, naslednji družinski člani so vpisnine oproščeni.
Od vsepovsod
ALKOHOL — ZDRAVILO. Ameriški narodni inštitut, ki proučuje bolezni srca, pljuč in krvi, je po dolgem študiju prišel do zaključka, da je alkohol zdravilo zoper kolesterol in da je priporočljiv za osebe, ki imajo srčne napade ali so nagnjeni k tem napadom. Inštitut priporoča šest — ne več ne manj — kozarcev vina na dan. Alkohol namreč spremeni lipoproteine, ki povzročajo kolesterol, v navadne proteine, ki niso nevarni za srce. Seveda velja ta nasvet samo za osebe, ki imajo kolesterol, drugim se priporoča abstinenca.
Po športnem svetu
NA POHORJU je bilo 22. januarja petnajsto mednarodno damsko tekmovanje v slalomu za pokal „Zlata lisica“. Tekmovanja, ki sprinaša točke za damski alpski pokal, se je letos udeležila vsa ženska alpska elita. Zmagala je Hanny Wenzel (Lichtenstein), druga je bila Maria Epple (ZRN), tretja pa Lea iSoelkner (Avstrija). Najboljša Slovenka Klanjščkova se je uvrstila na 35. mesto.
NA SVETOVNEM ROKOMETNEM prvenstvu na Nizozemskem se je Jugoslavija uvrstila v polfinalno tekmova-vanje z zmagami nad Kanado (24:11) in nad ÖSSR (17:16), izgubila pa je z ZRN kar s pet goli razlike (13:18). V polfinalnem tekmovanju je Jugoslavija igrala z Romunijo, NDR, z ZR'N pa je veljal že rezultat iz predtekmovanja. V drugi polfinalni skupini pa so igrale Poljska, Danska, SZ in švedska. Končnih izidov še nimamo.
V MADISON SQUARE GARDENU v New Yorku je bilo 29. januarja tradicionalno lahkoatletsko tekmovanje „Mirose games“, ki je prineslo nekaj izrednih rezultatov. Najboljšega je postavil v skoku v višino le 173 cm visoki Franklin Jacobus: s skokom 232 cm je za en centimeter izboljšal rekord, ki ga je pred štirinajstimi dnevi prej postavil Greg Joy.
SFLITKA KOŠARKARSKA ekipa Jugoplastika je v Varese v Italiji v tekmi za evropski pokal premagala velike favorite tega tekmovanja klub Mo-bilgirgi in prinesla pravo senzacijo. Splitčani so Mobilgirgi premagali s 83:79.
NA ŠVICARSKI skakalni turneji je v 'Gastadu na veliki skakalnici zmagal mladi Švicar Sumiš 240,1 točkami in s skokoma 84, 82,5. Slovenec Norčič je zasedel 11. mesto z 220,6 točkami (79,80), 14. je bil mladi Bogataj 214,6 ki je bil v prvem delu na osmem mestu (77,5, 81,5). 'Smolo pa je imel Mlakar, z 80 metri, v drugem skoku pa je pri 81 padel. Tako se je uvrstil na 22. mesto s 197,8 točkami. Brez padca pa bi bil gotovo med prvimi desetimi.
■	■
1 i Prof. dr. JEAN
I JESUS BLASNIK	:
■	■
a	m
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■	■
■	■
■	Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja	*
Capital Federal Tel. 41-1413
■	■
■
l	Ordinira v	torek, četrtek	in soboto	:
■	a
j	od 17. do	20. Zahtevati	določitev	«
ure na privatni telefon 628-4188.	:
s	•
NAROČNIKOM
Vse naročnike iz Argentine, ki še niso plačali naročnine za leto 1977, prosimo, da to store takoj in ne odlašajo s plačilom, ker je zaradi inflacije u-prava lista oškodovana.
Uprava Svobodne Slovenije
1.500	HEKTARJEV NASADOV MARIHUANE so odkrili na kolumbijsko-venezuelski meji ameriški in kolumbijski agenti za pobijanje mamil. V gozdni pokrajini je na iztrebljenm zemljišču o-skrbovalo ta ogromni nasad 300 poljedelcev z najmodernejšimi stroji in sredstvi. Poleg tega so na vznožju Sierra Nevada odkrili še druge razsežne skrivne nasade. Mamilo so v velikih količinah prevažali z letali v Ameriko.
ESL0VENIA LIBRE
Sdifor responsable: Miloš Stare Redaction y Administración:
Ramón L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.362.266	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1978:
za Argentino: $ 8.500.— (850.000), pri pošiljanju po pošti 9.500.— (950.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 19 dol.
Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estadps Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
IZŠLA JE NOVA SLOVENSKA KNJIGA:
France Papež: Zapisi iz zdomstva
Leposlovno esejistična knjiga o zgodovinskih vzrokih našega zdomstva in duhovna podoba slovenske kulturne problematike v Argentini. Cena: 3 dolarje.
Slftvpnaka. kulturna kronika
SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYU
priredi v nedeljo, 5. marca
vsakoletno tombolo
Obiskovalcem bo na razpolago nad 50 res vrednih tombolskih dobitkov, nad 100 bogatih činkvinov in nad 100 lepih kvatern.
Ob 11.30 bo v domu sv. maša in nato skupno kosilo; ob 16. se bo začela tombola.
Rojaki in prijatelji prisrčno vabljeni !
JAVNI NOTAR
FRANCISCO HAUL CASCANTE
Escribano Publico Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2
T. E. 35-8827
..................
Denar ni vse!
So še druge veliko važnejše dobrine, kot npr. zdravje! Sloga vam skuša vedno svetovati najbolje. Skozi vse leto vam priporoča pametno varčevanje, sedaj, ko se bliža čas počitnic, pa vam svetuje: pazite na ; svoje zdravje! Konec tedna v prijetnem domačem okolju na letovišča SLOGA v Villa Udaondo bo vašemu zdravju v veliko korist. Postrežbo z domačo hrano in hladno pijačo ima letos na skrbi družina Andre-jakova. Večje družbe in družine, prijavite se za kosilo ali večerje na T. E. 659-1367 ali 658-6574.
V nedeljo, 26. februarja 1978, točno ob 16. uri pop.
10. tombola
fi
na SLOVENSKI PRISTAVI V CASTELARJU
t
PRVI GLAVNI DOBITEK: LEPA MODERNA SPALNICA, izdelek mizarskega mojstra Fr. Gričarja. DRUGI DOBITEK: MAGNETOFONSKI SNEMALNIK.
Poleg tega je še: 50 bogatih tombol, 200 činkvinov in 200 kvatern.
Ne odlašajte z nakupom tombolskih tablic, ki so že v v prodaji.
Priporočamo se za lepe in vredne dobitke.
, Dobra in hitra postrežba, med in po tomboli.
Prijatelji, rojaki Pristave, prisrčno vabljeni in na veselo svidenje!
Društvo Slovenska Pristava
OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in Sàenz)
Vse za dom
Pohištvo
PODRUŽNICE: EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPE«AZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Lapriđa
Dekoracije