Leto LXrV., št. 86 LJnbljaiia, petek 17. aprila 1931 Cena Din 1.- SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — t—«—m do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, već ji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNI8TVO LJUBLJANA. Knafljevm olica It. 5 Telefon št. 8122, 3128. 8124, 8125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, teL St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. BOLJŠEVIZEM 2E DVIGA GLAVO Komunistični nemiri v Španiji se vedno bolj širijo — Vlada Je morala proglasiti obsedno stanje — Krvave borbe po mestih — Pariz, 17. aprila. A A. Po poročilih Iz Madrida vladajo v mnogih španskih mestih neredi. več oseb je bilo ubitih. Barcelona si prizadeva, da bi postala nova prestolnica Španije oziroma konfederacije španskih republik. Objava kraljevega manifesta dovoljena Madrid, 17. aprila. AA. Notranji minister je pozval prebivalstvo, naj se vrne na dek> in spoštuje privatno lastnino. Vlada je dovolila dvomim name- ščencem, da ostanejo toliko časa v palači, dokler ne najdejo drugega mesta. Oblasti so naknadno dovolile objavo kraljevega manifesta, ki je bil izdan v inozemstvu, vendar pa vlada ne bo izdala ni kakega komentarja, ker smatra, da to spričo splošnega navdušenja naroda za republiko ni potrebno. Krvave borbe tudi v kolonijah Pariz, 17. aprila. AA. v Tetuanu v španskem Maroku so se spopadli mo- narhisti in republikanci. Poveljnik španske cone general Jordana ni hotel izobesiti republikanske zastave na svojem uradnem poslopju. Republikanci so premagali njegovo stražo in ga zaprli. Monarhlstični polkovnik Capaz, ki je dal povelje, naj čete streljajo, je pobegnil. Nasprotniki izginjajo Pari«, 17. aprila. AA. Havas poroča iz Madrida: General Daloe, bivši šef varnostne službe v Madridu, je izginil. Mislijo, da je postal žrtev svojih sovražnikov. Namesto „Anschlussa" restavracija Habsburžanov Senzacijonalne informacije rimskega lista o francoskih načrtih za preprečitev združitve Avstrije z Nemčijo Rim, 17. aprila, s. Veliko pozornost ▼zbuja v rimskih krogih informacija »Corriere defia Sera«, po kateri je bik) nedavno potovanje princa Siksta Bour-bonskega na Dunaj In v Budimpešto v zvezi z načrtom gotovih francoskih krogov. Princu Sikstu je baje zunanji minister Briand poveril nalogo, naj bi na potovanju na Dunaj In v Budimpešto pripravil v avstrijskih in madžarskih krogih teren za možnost restavracije Habsburžanov. V Franciji smatrajo baje zopetno ustoličenje Habsburžanov za manjše zlo kot priključitev Avstrije k Nemčifl. Pariz, 17. aprila, s. Iz diplomatskih krogov se je izvedelo, da se vrše med vladami Francije, Anglije, Češkoslovaške, Poljske ter vladami ostalih držav Male antante živahne diplomatske razprave o akciji proti avstrljsko-nemški carinski pogodbi z novim konstruktivnim načrtom za gospodarski razmah v Evropi. Po tem načrtu naj bi se vse one države, ki morajo uvažati del potrebnih agrarnih proizvodov, obvezale, da bodo krile svoje potrebščine v prvi vrsti pri onih evropskih državah, ki Imajo presežke. Ta načrt bo predložen majskemu zasedanju sveta Društva narodov. Nova diplomatska akcija Nemčije Predlagana razprava o nemški carinski uniji v evropski komisiji naj pripravi teren za razpravo pred Društvom narodov Berlin, 17. aprila, d. Nemški zunanji minister je napravil nove korake v zadevi avstrijsko-nemške carinske unije, ki predstavljajo po mnenju diplomatskih krogov poskus rešiti nemško carinsko politiko dosedanje izolacije in doseči razpravo o dunajskem paktu še pred zasedanjem Društva narodov pred širšim evropskim foru mom. Dr. C u rti us je poslal glavnemu tajniku Društva narodov predlog, naj se stavi na dnevni red zasedanja evropskega odbora, ki se bo sestal 15. maja v Ženevi, tudi razpravo o razvoju carinskih odno-šajev v Evropi Debata naj bi se vršila o tem, v kolikor je sedanji položaj v Evropa posledica obstoječega carinskega sisle- ma, upoštevajoč pri tem neuspeh carinske konference Društva narodov. Nemška vlada hoče na ta način brez dvoma doseči možnost za pojasnila o svojih ciljib pri sklepanju carinske unije z Avstrijo. Obenem hoče sprožiti razpravo o možnosti izboljšanja gospodarskih razmer v Evropi z uvedbo preferenčnega carinskega sistema. Razen tega predlaga Nemčija razpravo o carineprostem prometu pogonskih sredstev za motorna vozila. V nemških krogih komentirajo ta korak vlade kot nov dokaz, da avstrijsko-nemška carinska unija ni naperjena proti Evropi, marveč da jo hočeta izvesti z Evropo. Pride! Pride! Pride! Sin belih planin Tajnost iz Zermatta. — Vrag z Matterhorna! Govoreči velefilm iz domovine večnih ledenikov švicarskih Alp. V glavni vlogi Louis Trenker PRIDE! PRIDE! ELITNI KINO MATICA. Mussolinijev organ o gospodarskih s z Jugoslavijo ■ •I 1 h »Popolo d'Italia« smatra udeležbo Jugoslavije na milanskem vele-sejmu za dober znak in priporoča Italijanom poset tega paviljona MIlan, 17. aprila. »Sodelovanje Jugoslavije na 12. velesejmu v Milanu.« Tako se glasi naslov članka Mussolinijevega glasila »Popolo d'Italia« z dne 15. t. m. Pisec tega članka pravi med drugim: Med nacijonalnimi paviljoni na 12. velesejmu v Milanu zbuja pozornost paviljon Jugoslavije. Zgradba imponira s svojim najmodernejšim slogom in s karakteristiko, ki so jo vanjo položili njeni zgraditelji. S tem paviljonom je hotela Jugoslavija opozoriti na možnosti razvoja gospodarskih odnosa j ev z Italijo. V tem pogledu se je v prošlosti veliko storilo, veliko pa je mogoče doseči tudi v bodočnosti z vzajemnim delovanjem obeh držav. Poslovni Italijani naj si v velikem številu ogledajo ta paviljon. To jih je storilo že mnogo in vsi prejmejo v njegovi upravi vsa potrebna pojasnila, informacije, olajšave in podatke. V sobanah tega okusno urejenega paviljona je vse polno slik In grafikonov, ki zaslužijo pozornost. Na mizah In v vitrinah tega paviljona so mnogi proizvodi Jugoslavije od sirovin do industrijskih proizvodov. Grafikoni ponazorujejo napredek te države v zunanji trgovini, napredek železnic in kretanje ladij. Razstavni odri so polni blaga, čipk, lesnih izdelkov, rud, kož itd. Vsak bo črpal iz razstavljenih predmetov razne koristi. Vsak resen trgovec Italijan bo lahko videl, Česa potrebuje sosednja država. Z Jugoslavijo so mogoči mnogi posli, predvsem na industrijskem polju. To potrjuje tudi dejstvo, da se ^e Jugoslavija udeležila milanskega velesej-ma in s tem dokazala, da se zanima in da ceni italijansko gospodarsko življenje. Posebno pozornost pa posveča paviljonu italijanske mehanike. Jugoslovenaki paviljon je bil že prve dni dobro obiskan in je od vsega začetka učinkoval kot močan činitelj sporazuma in sodelovanja med obema državama, kar je bila glavna misel njegovih graditeljev. ZA TENIS pravkar dospelo 5706 ARTA raketi ARTA žoge in BEDAT tenis čevlji Samoproda ja: P. MAGDIĆ Ljubljana, Aleksandrova cesta ŠL1 Zborovanje agronomov Beograd. 17. aprila. AA. Da se manifestira združitev vseh agronomov kraljevine Jugoslavije v eno društvo, bo od 21-do 24. t. m. v Zagrebu kongres agronomov in glavna skupščina beograjskega Društva agronomov in zagrebškega Društva agronomov. Na dnevnem redu te skupne skupščine so tele točke: pozdrav predsednika, poročilo tajnika. poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, absolutorij upravnemu in nadzornemu odboru, sklepi in likvidacija obeh društev, volitve odbora po novih pravilih, debata o predlogih članov, ki so pismeno dostavljeni predsednikoma po pravilih. Če bo čas dopuščal, si bodo ogledali kmetijsko in socijalne ustanove v Zagrebu, gozdarsko fakulteto in vzorno posestvo v Maksimiru itd. O priliki kongresa bodo naši najboljši strokovnjaki imeli predavanja. Kongres se bo vršil v posvetovalnici kr. banske uprave na Trgu Stjepana Radiča. Kmetijski minister je dovolil potrebni dopust članom jugoslovanskih agronomskih društev v Beogradu in Zagrebu, ki se udeleže zasedanja kongresa v Zagrebu od 21. do 24. t m. Dopust traja od 18. do 25. t m. Pičla zmaga Macdonalda London, 17. aprila. A A. Debata o konzervativnem predlogu nezaupnice vladi v spodnji zbornici se je končala s pičlo vladno zmago. Za usodo konzervativne nezaupnice vladi je vladalo napeto zanimanje. Macdonald Je izjavil, da bo vlada odstopila, ako bo nezaupnica sprejeta. Ker so neodvisni In liberalni poslanci glasovali za vlado, je bila nezaupnica odklonjena s 305 glasovi proti 251. Bojazen pred izidom splošnih volitev in negotovostjo političnega položaja je reflla vlado,_ Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Deviie: Amsterdam 22.825, Berlin 13.53 —13.56 (134H5), Bruselj 7.906, Budimpešta 9.0206, Curih 1095.6, Dunaj 798.28—801.28 (799.78) M London 295.91—276.71 (276.31), Newyork 56.665—56.865 (56.765), Pariz 221.41—223.41 (222.41), Praga 166—168.80 168(40), Trst 207.64. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1280, Pariz 20.30. London 25.22, Newyork 519.10, Bruselj 72.18, Madrid 52.50, Amsterdam 306.30, Berlin 123.72, Dunaj 73, Sofija 3.76, Pra*a 15.37, Varšava 5815. Budimpešta 90.55, Bukarešta 3J06. Milan 27.18. Oficirski dom v Ljubljani Ljubljani se obeta novo impozantno poslopje, v katerem naj bi bila največja dvorana v mestu Ljubljana, 17. aprila. Na kratko smo že poročali, da se v Ljubljani govori o zidanju oficirskega do* ma, danes pa že lahko povemo, da je zi* danje velike reprezentativne palače že sklenjena stvar. Po inicijativi komandanta dravske di* vuzdje g. div. generala Bogoljuba llića in odbora oficirskega doma, ki mu predse* duje komandant artiljerije brig. general g. Gjorgje Fopovič, se je pred kratkim pričelo delati za zgraditev Oficirskega doma, Id naj bi bil zbirališče vseh civilnih in vojaških krogov našega mesta ter sre* dišče vse družabnosti, obenem pa pravi dom vseh oficirjev po težki službi. Inicija* "toorji so od bana g. dr. Marušiča že do* bili obvestilo, da je zaprosil ministrstvo fimanc za dovoljenje odstopiti za Oficirski dom potrebno zemljišče. Predvsem pride v poštev parcela, ki je last banovine in leži ob Rleži:. Posetii je tudi latinskega, grškega in armenskega patrijarha. Komunizem med bolgarsko mladino Bukarešta, 17. aprila, g. Policija je danes v Pazardžiku aretirala 12 srednješolcev bolgarske gimnazije zaradi komur.:-stičnega rovarenja Pri njih so našli komunistično propagandno gradiv: in ugotovljeno je tudi. da so bili dijaki Člani komunistične organizacije. PoVcija si prizadeva, da bi našla vse člane teh mladih komunistični organizacij Pomorski sporazum še vedno v zraku London, 17. aprila, č. Kriza v delovanju odbora za redakciio italijansko francoskega pomorskega sporazuma še ve lno traja. Izgledi za sklenitev sporazuma so ze'o mali. Nesreče in zločini Ljubljana, 17. aprila. Včeraj popoldne se je pripetila precej težka nesreča na Celovški cesti v tovarni Josipa Vodnika, kjer »delujejo kis. Anton Mrak. 36 letni delavec, stanujoč na Celov* Ski cesti, je padel s stavbnega odra in s težkimi notranjimi poškodbami skoraj ne* zavesten obležal. Morali so ga prepeljati v bolnico. Nesreča se je pripetila zato, ker se mu je zlomila deska pod Bogami. Zagoneten zločin v Besnici. V Besnici, občina Trebeljevo, je bil danes ponoči izvršen zagoneten zločin, katerega žrtev je postal 25 letni Anton Levičnik, sin posestrtice iz Besnice. Okrog 2. zjutraj je Levičnik spremil domov svo* jo sestro, ki je bila v sosedni vasi zapos* lena z lušcenjem. Sredi pota je Levičnik opazil, da jima sledi neznan moški; ko se je za hip ustavil in okrenil. je počil streL Krogla je zadela Levičnifca v glavo, k sre* či pa poškodba ni težka. Napadalec je po zločinu pobegnil. Levičnika so davti pre* peljali v bolnico. Kaj je vzrok napada, ni znano. Levičnik domneva, da gre za osve* to, čeprav nima nobenih sovražnikov. Tragična smrt mladega delavca. V Kranju se je ta teden pripetila že ce» la vrsta težkih nesreč, od teh celo dve smrtni. Poročali smo o tragični usodi de* lavca Mihe Kovača, ki je padel v vrel škrob in opeklinam podlegel v ljubljanski bolnici. Tragična smrt je pa doletela tudi 23 letnega zidarja Štefana Martikoča iz Pregrada v Istri. Včeraj so delavci stavb* nega podjetja Slavec v Kranju razdirali Sifrerjevo pristavo. Martikoč se je uprl v voz, ki je bril naložen s strešno opeko in drugim materijalom in katerega konji niso mogli zaradi blata potegniti naprej. Ne* sreča pa je hotela, da je prišel pri premi* kanju med oboje vrat v zidu in mu je zmečkalo prsni koš. Nesrečnega delavca so popoldne prepeljali v Ljubljano, a je že v rešilnem avtomobilu podlegel poškodbi. Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospođe in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. iz. >SLOVENSTCT NAROD.:, dne iT aprilu tr^.1 Stev 86 nam bo letina pod varno streho" V $4 m visokem nebotičniku Pokojninskega zavoda bodo stranke stanovale že prihodnjo pomlad IX. aprila. Jutri opoldne polože s najtnafljo svečanostjo ob navzočnosti ™+"4^— ca socialno politiko in narodno zdravje g. Nikole Pre-ka temeljni kamen nebotičnik a, ki ga Je pričel zidati lani v septembra Pokojninski zavod po načrtih arhitekta ing. Vladimirja šubica. Nebotičnik je drugi objekt velike palače, ki bo segala od Dunajske ceste do Beethovnove ulice po Gajevi uttd m bo združena s pokrito pasažo skozi palačo gospe Kambičeve tudi z Aleksandrovo cesto. Nebotičnik pomeni za Ljubljano veličasten mejnik med malomeščanskim pojmovanjem stavbarstva in med velikome© tno pičle pol minute od tal do kavarne na vrhu. Centralna kurjava bo najbrž kurjena namesto s premogom s surovim oljem, ker je ta kurjava uprav idealna, saj je brez dima in mnogo bolj ekonomična, kakor kurjava s premogom. Čeprav zaradi ognja ni v poslopju skoro nobene nevarnosti, saj je nebotičnik grajen ves lz železobetona, vendar so v njem proti požaru nameščeni tudi specijalni avtomati proti požaru in poseben rezervoar za vodo z lastno tlačno seaalko, da je omogočeno gašenje tudi v najvišjih etažah. Razen dvigal bo pa vodilo po vsem nebotičniku monumentalno stopnišče od pritličja do podstrešja. V višini glavnega i . I ■ fttflJilTr i QOBBBB I BBBBBB JB8BBB0 BBBBBB BBBBBB BBBBBB j BBBBBB [ti: 'in::iti Ml . II .'II . H'» H , f! * II « ! o j, j BBBBBBBBBB BBBBBBBBBB BBBBBBBBBB BBBBBBBBBB II - SISISISISISISIS I S I S 11 BBBBBBBBBB BBBBBBBBBB BBBBBBBBBB ■BBBBBBBBBB Pročelje palače Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici. arhitekturo. Visina njegova visoko presega dosedanje pojme našega meščanstva o stavbah, ki smo si take sanjali le v Ameriki. Zato pa ni Čuda, da je lani, ko so se jele širiti prve vesti o tej visoki stavbi, pretresel strah ljubljanskega malomešča-na do kosti in so morali nebotičnikovo v> šino celo znatno reducirati. Ko bo prihodnje leto ob tem času nebotičnik že zgrajen do vrha in bo pri stari ljubljanski purgar v zračnih višinah nebotičnika svojo črno kavo, tedaj bo šele spoznal, da bi se bilo mogoče po vzpeti še višje, čeprav še ne bo verjel, da bi mogel s solidno zgrajene stavbe tostran Ljubljanice videti celo čez strehe Ljubljanskega gradu, že s to drzno stavbo se je arhitekt šubic približal višini Ljubljanskega gradu zelo blizu, saj bo nebotičnik visok 54 m, od Ljubljanice do vrha gradu je pa le 68 m. Parcela, ki jo bo zavzela vsa mogočna stavba Pokojninskega zavoda od Dunajske ceste do Beethovnove ulice, je dolga 86 m, fasada stavbe na Dunajski cesti, v Gajevi ulici in Beethovnovi ulici bo pa dolga 136 m Dosedaj je dozidano samo srednje poslopje, ki ga stavbno vodstvo imenuje objekt H. in ima 360 kvadr. m, zazidane ploskve, 30 m dolgo pročelje, 5 nadstropij, t. j. 6 etaž nad zemljo in klet, zgoraj pa podstrešje s pralnicami in sušilnicami ter ravno streho, ki jo bodo rabili stanovalci kot teraso, kjer si bodo lahko uredili vrtove in igrišča za otroke ter prostore za solnčenje. V dozidani stavbi so v pritličju 4 trgovine, v nadstropjih je pa 11 pisarn ter 8 stanovanj po 3 sobe z najmodernejšim komfortom Omenjamo zlasti moderne ameriške električne hladilne omare v vseh jedilnih shrambah. Nadstropja med seboj so seveda razen s stopniščem zvezana z dvigali najnovejše vrste. Nebotičnik, kamor jutri vzidajo v betonsko zidov je pod kletjo bakreno p ušico s pergamentno listino, zavzema 400 kvadr. metrov zazidane ploske, ima 16 m globoke temelje, nad zemljo bo pa segal, kakor že rečeno, 54 m. V podpritličju je dvonadstropna klet s centralno kurjavo, velikimi skladišči za premog in kletmi za stranke. Nad zemljo bo visoka stavba imela s pritličjem in podstrešjem 10 etaž, na 11 etaži bo na ravni strehi kavarna % monumentalnim stebriščem, ki ga veže preprosto profiliran arhitrav, na sredi te etaže bo pa poslopje s kuhinjo za kavarno in z izhodi dvigal, nad kuhinjo dva rezervoarja za vodo, nad njima pa kot 12 etaža še steklen razgleden stolp. V pritličju nebotičnika so 4 trgovine, ki so zvezane s kletjo, kjer imajo lastna skladišča, obenem so pa s stopnicami in dvigali trgovine zvezane tudi s prvim nadstropjem, kjer so tudi še prodajalni prostori. Od H. do V. nadstropja je v nebotičniku 50 pisarn, v VL, VH. in Vffl. nadstropju so pa stanovanja s po 2, 3 in 4 sobami ter 4 samska stanovanja s po 2 sobama, predsobo in kopalnico. Vse jedilne shrambe so opremljene z električnimi hladilnimi omarami, stanovanja pa z dosedaj pri nas največjimi in najbolj rafiniranim! tehniškimi pridobitvami stanovanjske kulture. Seveda bodo imeli stanovalci toplo in mrzlo vodo, razen tega pa tudi centralni vakuum za izpraševanje (Zentralentstaubungsanlage), v vsakem stanovanju telefon, zlasti zanimiva je pa v nebotičniku napeljava vodovoda. Voda bo namreč dvignjena z avtomatičnimi tlačil nimi sesalkami v rezervoar nad kuhinjo kavarne v 11. etaži in bo šele odtod napeljana k pipam v stanovanjih. Za nagel promet skrbi v nebotičniku troje brzo-voznih dvigal, ki z lahkoto transportirajo tudi največji naval v venca Kreditne banke bo ločila nebotičnik od Kreditne banke velika alegorična figura dela na konzoli, ki sega navzdol do I. nadstropja. Prav te dni so pa razpisana dela tudi za tretji objekt Pokojninskega zavoda, ki ga prično graditi ob že dograjeni stavbi v Gajevi in Beethovnovi ulici. Zavzemalo bo poslopje 1000 kvadr. metrov zazidane ploskve in bo v Gajevi ulici dolgo 36 m, v Beethovnovi ulici pa 30 m. Med sedaj dozidano palačo in med novim objektom bo iz Gajeve ulice na Aleksandrovo cesto skozi palačo Pokojninskega zavoda in skozi palačo ge. Viktorije Kambič pokrita velikom estna pasaža s trgovskimi lokah do Aleksandrove ceste — bodoča promenada v dežju ali mrazu. Palača Pokojninskega zavoda z nebotičnikom na oghi Dunajske ceste in Gajeve ulice. Pasaža je poudarjena na fasadi z nizom plitkih balkonov, čijih arhitektura je vsa iz temnega podpeškega kamna, zgoraj pa te balkone zaključuje dekorativen figuralen friz, ki bo tudi iz podpečana. Ta arhitektonski člen poslopja — namreč kamniti balkoni — se bo zaradi svoje temne barve in žlahtnega materijala prav ugodno ločil od ostale stavbe, obenem bo pa poudarjal tudi svojo veliko tehniško potrebo in dolžnost. Ta delitev ali prekinitev stavbe je namreč posledica tehniške potrebe radi širjenja in krčenja železobetonske konstrukcije in se zove dilatacijska delitev. Druga dilatacijska delitev stavbe je pa na oglu Gajeve in Beethovnove ulice, kjer bo ogel od vrha do tal prav za prav točno čez polovico kota preklan. Pod tem poslopjem bo v kleti centralna kurjava, obenem pa velik tresor za Pokojninski zavod. Tresor, ki bo seveda konstruiran popolnoma varno proti ognju, potresu in vlomu, bo posebnost zase in bo zvezan z dvigalom tudi s poslovnimi prostori Pokojninskega zavoda v L nadstropju. Razen teh prostorov bodo v podpritličju te stavbe tudi kleti za stranke. V pritličju bo krasna ovalna dvorana za občne zbore in seje Pokojninskega zavoda. Površine bo ta reprezentacijska dvorana imela 120 kvadr. metrov, razsvetljena bo skozi strop, stene bodo pa obložene z žlahtnim domačim kamnom. Razen te dvorane bodo v pritličju tudi še trgovine in pisarne. V prvem in drugem nadstropju so prostori Pokojninskega zavoda, v tretjem, četrtem in petem nadstropju pa stanovanja s po 2 in 3 sobami ter samska stano- vanja. Promet bosta pospeševali dve dvigali, v podstrešju bodo pa kakor v objektu I. tudi tu pralnice in sušilnice ter ravna streha, porabna kot terasa za stranke. Zidarska in železobetonska dela nebotičnika in objekta II. izvrši Ljubljanska gradbena družba, statične proračune izdeluje mg. Stanko Dimnik, vso stavbo je pa projektiral arhitekt ing. Vladimir Šubic, ki je napravil načrte tudi za zgradbo Pokojninskega zavoda. Delavske zbornice in Grafičnega doma na Miklošičevi cesti, mestne stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti ter. stanovanjske hiše Zbornice TOI na Bleiweisovi cesti. Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici in drugih tako po praktičnih kakor po umetnostnih zahtevah najpomembnejših ljubljanskih stavb. Sedaj pokriti objekt II. bo gotov 1. novembra letošnjega leta, v vso stavbo, torej tudi v nebotičnik in v objekt III. se bodo pa stranke selile že prihodnjo pomlad. Pokojninskemu zavodu, projektantu, stavbnikom in delavcem pri delu mnogo sreče! I DR. ALOJZIJ KOKALJ~j LJubljana, 17. aprila. Čeprav je vsa Ljubljana vedela, da dr. Alojzij Kokalj že dolgo boleha, vendar je včeraj popoldne pretresla vest vse njegove znance, da je ta dobričina in rodoljub starega kova izdihnil v svoji vili v Marmon-tova ulici. Res je bil star, a le po svoji poštenosti in po svojem odkritem veselem temperamentu ter po svoji odločni naprednosti, nikakor pa še ne po letih, saj ga je v&ela smrt starega šele 62 let Pokojni je bil tipičen Gorenjec, doma v Srednji vasi pod Storžičean, od koder se je njegov oče preselil v Kranj, kjepri Kotičkar-ju«, pozneje je bil pa gospodar pri Ver benu; zato je tudii vsa Gorenjska imenovala pokojnega doktorja le po domače »Verbonov ega Lojzeta«. Na gimnaziji je bil Kokalj v Ljubljani, napravil maturo v Novem mestu in promoviraj za doktorja prava na Dunaju, potem se je pa posvetil advokaturi ter otvoril sv^jo pisarno v Ljubljani. Kot odvetnik; je zagovarjal leta 1908 žrtve sep-temherskih dogodkov s tako prepriče-valnostjo in tako neustrašeno, da ga je s hvaležnostjo občudovala vsa narodna javnost. Kot jurist je pa objavil tudi mnogo izvrstnih del v »Slovenskem pravniku«. Vedno je bil navdušen Sokol in dolgo let je bil tudi starosta ljubljanske župe. Omenit: pa moramo tudi, da ga do zadnjega ni manjkalo prav prd nobenem pogrebu v kroju. Sam doma le planinskega kraljestva, gora nikdar ni mogel pogrešati in je bil vedno goreč prijatelj prirod-e, da ga tudi naduha ni mogla zadržati doma In je bil vsako nedeljo na šmarni gori aLi na Sv. Katarini. Seveda je dr. Kokalj napisal tudi mnogo lepih stvari v »Planinski Ve-stnik«. Udejstvoval se je na vseh poljih, tako na političnem in na gospodarskem in je bil tudri dolgo časa član upravnega odbora Narodne tiskarne ter najmarijivejši sotrudnik našega lista, kjer je svoje satirične, šal'ji/ve, a nikdar žaljive podlistke objavljal s psevdonimom Luigi Calco. Te I podlistke je izdal tudi v večjjlh knjigah, a prva njegova knjiga je izšla leta 1910, ko je bil njegov najboljši prijatelj dr. Ivan Tavčar izvoljen za častnega meščana ljubljanskega. Tedaj je zbral svoje čestitke v verzih In v prozi ter jih v velikem formatu izdal pod naslovom i Prigodni spis dr. Ivanu Tavčarju«. Ko je humorist Rado Murmik ustvaril tipičnega ljubljanskega purgerja s svojim Buckom, je tudi dr. Kokalj prevzel to karakteristično ime in se dobrovoljno norčeval iz svojih someščanov v velikem številu podlistkov, kjer je vedno glavna oseba gospod Bucek. Najboljše feljtone je leta 1912 izdal v posebni knjigi »Gospod Bucek«. Ker mu samo meščan Bucek ni zadostoval, mu je Kokalj kmalu pridružil tudi penzijonista, gospoda ža-barja in je tudi temu originalu leta 1913 postavil spomenik v svoji knjigi »Gospod žabar«. še istega leta je pa resne, zvečine pa šaljive podlistke zbral v knjigi »Na letovišču leta 1913 in drugom. Večje njegovo delo so bide pa njegove »Cerkvene miši«, ki so leta 1914 izšle s podnaslovom »Povest sedanjosti« v posebni knjigi. Kakršen je bil pokojni dr. Kokalj v svojih veselih spisih, tak je bil tudi v življenju, namreč vedno šaljiv in dobrodušen, predvsem pa dober soprog svoji ženi Mariji, ki je hči znane Omersove družine iz Kranja, predvsem pa blag oče svoji družini, ki ji je dal najboljšo vzgojo: gospa Marjana željeznova je sup len tka na ženskem učiteljišču v Ljubljani, gospa dr. Bo-žena vdova Kowalewska je zdravnica v Varšavi, sin Zdenko je pa inženjer v papirnici v Vevčah. Jutri popoldne ob 15. spremimo pokojnega iz njegove vile v Marmon to vi ulici 14 na pokopališče k Sv. Križu. Rlagenm* pokojniku časten spomin, njegovi druž'n/ pa iskreno sožalje! Sokolska župa Ljubljana. Včeraj je umrl bivši večletni župni starosta br. dr. Alojzij Kokalj, ki je bil vedno zaveden Sokol in je žrtvoval mnogo svojega dela in truda sokolski ideji. Pozivamo članstvo vseh ljubljanskih m okoliških društev, da se udeleži pogrebu blagopokojnega brata v krojih z društvenim praporom. Zibi* ralrišče članstva ob pol 3. popoldne pred Narodnim domom. Pogreb bo jutri 18. t m. ob 3. popi dne iz hiše žalosti Marmon* tova ulica 14. Zdravo! Župna uprava. Oficirski družabni večer Zadnji elegantni ples v sezoni bo jutri, v soboto ob 21. zvečer v »Zvezdi« in sicer v veliki dvorani v I. nadstroju, na družabnem večeru oficirjev ljubljanske garnizije. »Drugarske večeri« naših oficirjev slove za najbolj animirane in, čeprav se jih redno udeležujejo tudi najvišje osebe iz vojaških in civilnih krogov, lahko o njih trdimo, da niso prav nič napete, temveč v resnici demokratske, saj so namenjene pred vsem družabnosti in razvedrilu. Imajo Pa tudi namen, da se na njih spoznajo domače družine z oficirskimi In da se sklenejo med njimi prijateljske vez:, saj smo navezani na skupno življenje *• istem kraju, kjer je tud: marsfkaj tehtnih vprašanj, ki zanimajo obe strani. Zabava na teh večerih je neprisiljena, saj n' predpisana niti svečana ookrka. Kar se udeležencev tiče, moramo omeniti, da so vabila prav natančno premišljena in pretehtana, da vsak lahko smatra le za čast, da je povabljen v tako izbrano družbo. Vsi družabni večeri so seveda prav skrbno pripravljeni, poskrbljeno je za najrazličnejšo zabavo, pri plesu pa igra celoten orkester godbe dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. podpolkovnika dr. Cerina. Ker je to zadnji letošnji družabni večer v zaprtem prostoru, bo gotovo izvrstno obiskan. V kasarni vojvode Mišica na Taboru namreč že urejajo vrt, kjer bo tud: podij za ples, in tam b'*dc odslej koncertni večeri, kjer se bo zvečer zbirala ljubljanska družba ob najrazlične) -ših specijalitet iz vseh kotov naše širne domovine. Kakopak, da ne bo brez klekova-če in pristnih užičkih proizvodov. Najboljše, najtrajnefše. zato ta vftatcenefšel Koledar. Danes: petek 17. aprila 1931. katoličani: Rudolf, pravoslavni 4. aprila Vitigoj. Današnje prireditve. Drama: Življenje je lepo C. Opera: Zaprta. Kino Matica: Gospodična tajnica. Kino ideal: Tarzan: Koncert Brand! vega tria ob 20. v Filharmoniji. Skloptično predavanje ob 20, v \ r c - skem institutu. Predava ga. Cheymo!-Yu-kasovičeva o slikarju Delacroixu. Delavski koncert s predavanjem ob pol 20. v dvoran Delavske zbornice. Dežurne lekarne. Danes: Kuralt, Gosposvetska oesta. Sušnik, Marijin trg. Iz Celici —c Glavno cepljeni? otrok v Celju. Celjsko mestno načelstvo razglaša: Redno javno cepljenje malih otrak (prvocepljen-cev) iz mesta Celja se bo vr.š:!o letos v petek dne 8. maja od 15. do 18. ure (od 3. do 6. popoldne) v celjskem Zdravstvenem domu. Gregorčičeva ulica 4. I. nadstropje. Pregledovanje cepljencev in nadaljnje cepljenje dne 8. maja izostalih otrok se bn vršilo teden dni pozneje, t. j. v petek dne 15. maja ravno tam in ob istem času. Cepljenju obvezni so vsi otroci, rojeni i. )9W (t. j. od 1. januarja do 31. decembra 1930). Dalje vsi mali otroci, ki so iz kateregakol' vzroka izostal: pri !ansk! ali prejšnjih ce pitvah in še niso cepljeni. Opravičbe radi necepljenja. odnosno spričevala za otroke, cepljene po zasebnih zdravmkh. sprejema uradm zdravnik na dan cepljenja in na dan pregleda v Zdravstvenem domu. Pevski večer ge. Pavle Lovšetove 18. aprila v Ljudskem domu. 5725 c— Ljudsko vseučilišče v Celju. Na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v nsalnic*' meščanske šole v Vodnikovi ulici bo predaval v ponedeljek 20. t. m. ob 20. š prof dr. Ljudevit Pivko iz Maribora 0 zanimive predmetu, o katerem se dos ej pri nas še ni skoro nič razpravljalo. Naslov predavanja je »Mesijanizem med Slovani«. Pričakuje se mnogoštevilna udeležba, kar predavanje tudi zasluži. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« grenČlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I KINO IDEAL Danes premiera ob 4., pol 8.t 9 S THRZHIf I Gospodar džungle! Film po istoimenskem romanu Senzacija! — Napeto! V šoH. — Kdo Je vladal v Rusiji za časa Napoleona? — Hud mraz .gospod učitelj. ■ i ' ' -1 »*"'». -v 4 v Ljubljani naznanja prežalostno vest, Upravni hi nadzorstveni svet »Elektra« d. d. da je preminul njihov upravni svetnik, gospod Dr. ALOJZ J KOKALJ odvetnik Pogreb bo v soboto, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Marmonto-va ul. št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Požrtvovalnemu in vzornemu sodelavcu ohrani zavod trajen časten spomin! V LJubljani, dne 16. aprila 1931. Stev. 86 »SLOVENSKI NAROD<. dne 17. aprila 1901 Stran 3 Dnevne vesti — Dom Jadranske Straže ▼ Splita. Za doni Jadranske Straže, ki bo zgrajen v zapadnem delu splitskega pristanišča, je zbranih že okrog 2 milijona Din. Odbor Jadranske Straže bo te dni sklepal o gradnji doma- OdloČiti se je namreč treba, ali zgrade dom po načrtih v oeloti, ali pa samo en del z denarjem, ki je že zbran. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana sekundarij bolnice v Ljubljani dr- Peter Krnli in zdravnik Higijen-skega zavoda v Ljubljani dr. Mirko Kar-lin. — Razpisane slnibe banovinskih cestarjev. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje v območju sreskega «-est-nega odbora v Ljutomeru 5 službenih smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. — 75 služb na razpolago. Kr. baaska svojem območju 71 elužb, večinoma kmetijskega in upravnega značaja. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. OUZD v Subotici pa razpisuje 4 službena mesta. Prošnje Je treba vložiti do 30. t. m. _ Razpisana zobofdravniška >lniba. Higijenski zavod v Sarajevu razpisuje natečaj za mesto zobozdravnika pri šolski polikliniki. Prošnje je treba vložiti do 25. t m. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 26. z dne 17. t. m. objavlja zakon o iz-premembah in dopolnitvah zakona o skup nem davku na poslovni promet in uredbo o skupnem davku na poslovni promet, izdano sporazumno z ministri za trgovino in industrijo, šume in rudnike ter poljedelstvo in promet. — Razpust društev. Društvi strokovna zveza tovarniškega delavstva, skupina kleparjev in instalaterjev v Ljubljenk ter Balinski klub >Cvet v Ljubljani« sta ra*-puščeni. ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Seja širšega odbora UJU. V torek je imel širši odbor UJU sejo. na kateri je bila sprejeta ostavka Članov Vujanca in Flereta, ki po novem uradniškem zakonu ne moreta biti člana uprave. Sklenjeno 1« bilo. naj sedanje uprave sredskih društev na sedežih banovin, kjer ni sekcijskib uprav, pripravijo vse potrebno za sklica-nje banovinskih skupščin, ki bodo v juliju in na katerih se bodo formirale banovinske sekcije in izvolile nove uprave. Sedanje sekcije v Zagrebu. Ljubljani, Sarajevu in Splitu bodo imele v juniju prva izredne skupščine, na katerih 86 bo razpravljalo o likvidaciji sekcij in o njihovi imovini. — Razstavo propagandnega gradiva procituberkuloznih lig v raznih državuli priredi Osrednja protituberkulozna liga od priliki občnega zbora v nedeljo 19. aprila 1931 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Razstavljeni bodo letaki, koleki, brošure in poročila, ki jih vpo-rabljajo protituberkulozne lige raznih iT-žav za propagando svojih ciljev in obenem za zbiranje sredstev za vzdrževanje dispanzerjev, bolnic in zdravilišč. Vse gradivo je dal na razpolago ligi znan: prvo-boritelj za protituberkulozno delovanje docent dr. Marko iz Marbora. Razstavljeno gradivo bo vsekakor zanimivo in obenem poučno, ker je iz raznih poročil JJ izvestij razvidno kolike vsote so po vs :h kulturnih državah vsako leto zbirajo Hi uporabljajo za omejevanje tuberkuloze — Polovične vožnje za udeležence nedeljskega občnega zbora lige nismo mogli iz-p.-slovati. Prosimo, naj bo radi tega udeležba ravnotako številna. — Denarni zavodi, ki Se niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeti v prodajo za XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija, naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani. — Smrtna kosa. Danes ob 2. ponoči je preminula zadeta od srčne kapi ga. Karoli-na Goljevšček roj. MohorčiČ iz Sežane. Naj v miru počiva! — Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom otertalne licitacije dne 4. maja pri direkcij; državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji. — O. da je roža moje srce! Besedilo Mirka Kunčiča. za kvartet (ali moški zbor z baritonskim solom) uglasbil Zorko Pre-lovec. Priprosto, v narodnem tonu napisano skladbo, ki jo krasno zapoje Slovenski vokalni kvintet izda založba pevskega društva Ljubljanski Zvon. Cena prvi kupljeni partituri 5 Din: če kupi društvo skladbo za ves zbor cena izvodu 1 f)1n. Naročila sprejema založba skladb, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani- — Koroške novice. V Podgorju pri Ro-žu so 28. marca položili k večnemu počitku cerkovnika Franceta Fugerja. — V Podpeci pri železni Kaplji je umrl na tiho nedeljo po daljši in mučni bolezni posestnik Urban Sadovnik, p. d. Peršman. V januarju se je pri obrezovanju držala vsekal v koleno in nastalo je zastrupi j en je krvi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so se zdravniki trudili rešiti mu življenje, toda vsaka pomoč je bila zaman. Umrl je v starosti 60 let. — Trtni korenjaki. Podružnica Kmetijske družbe v Novem mestu sporoča vsem interesentom, ki rabijo vkoreničene trtne podlage, da ima še nekaj tisoč prvovrstnih korenjakov vrste Riparia portalis po ceni komad za Din 0.50 na razpolago. Naročila, pri katerih naj se navede pošta in železniška postaja, naslovite na Podružnico kmetijske družbe v Novem mestu. — šahovski mojster Spielmann v Karlovcu, šahovski mojster Spielmann je v sredo gostoval v Karlovcu, kjer je nastopil proti najmočnejšim šahistom. Igral je simultanko proti 27 igračem. Turnir je trajal pet ur, Spielmann je zmagal v 21 partijah, 5 jih je bilo remis, eno je pa Iz- gubil. To je vsekakor za mojstra laskav uspeh, čeprav je res, da karlovški šahisti niso posebno močni. — Konec predavanja dr. Bohinjca priobčimo v jutrišnji številki. — Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme s padavinami. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 16.8, v Skoplju 15.4, v Ljubljani 14.8, v Sarajevu 14.2, v Zagrebu 13, v Mariboru 12.8, v Beogradu 12.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7 mm, temperatura je znašala 3.4. — Mohorko v preiskavi. V preiskavi proti morilcu Mohorku so prišle zanimive stvari na dan. Na velikonočno nedeljo ob 6. zjutraj se je mudil Mohorko v gostilni Skaza v Betnavski ulici. To je bilo Jedva eno uro po krvavem zločinu. Mohorko je hotel v gostilni menjati tisočak, obenem se je pa tako podrobno zanimal za razmere v hiši, da je postal natakarici sumljiv. Natakarica je šele pozneje, ko je bila Mohor-kova slika objavljena v listih, ugotovila, kdo je bil pri njej. — Velik požar v Popineih. V Popincih pri Sremski Mitrovici je v sredo ponoči izbruhnil velik požar, ki se je zaradi hudega vetra naglo razširil. Gorek) je poslopje občinskega glavarstva. Domači gasilci ognja niso mogli pogasiti in so morali pozvati še gasilce iz Rume na pomoč. Po hudem naporu se je končno združenim gasilcem posrečilo okrog 4. zjutraj ogenj popolnoma pogasiti. Poslopje je pogorelo do tal in je škoda zelo velika. Pri gašenju se je ponesrečil neki gasilec iz Rume, kateremu je padel goreč tram na obe nogi. Vzrok požara ni znan. — Tovarna Jos. Reicb sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane —lj Temeljni kamen nebotičnika Pokojninskega zavoda blagoslovi jutri opoldne knez in nadškof g. dr. Anton Bona-ventura Jeglič, ki se Že danes popoldne pripelje iz Gornjega Grada. Asistiral mu bo domači župnik p. dr. Gvidon Rant. Nadškof dr. Jeglič se zato pripelje iz Gornjega grada, ker je škof g. dr. Rozman na birmskem popotovanju. —lj Prihod gojencev vojne akademije v Ljubljano. Danes ob 10.30 so se pripeljali v Ljubljano gojenci beograjske vojne akademije. Zagrebški osebni vlak je imel zamudo, ker so skoraj na vseh postajah od Breždc do Ljubljane vstopali naborniki. V Ljubljano je prispelo 56 gojencev pod vodstvom podpolkovnika Petroviča. Na kolodvoru je bilo navzočih več Častnikov ljubljanske garnizije, ob prihodu vlaka je zaigrala pozdravno koračnico godba dravske divizije, .rta čelu katere so potem gojenci tudi odšli v mesto, kjer so jih nastanili po vojašnicah. Gojenci nosijo modre uniforme in rdeče hlače ter so vzbudili v mestu precejšnjo pozornost. V Ljubljani absotoirajo 6 mesečni praktični pouk, jeseni pa postanejo c-astniki. —II Naše operno gledališče Je zadnje čase že kazalo tu in tam — rebra. Kot se pravi, zob časa ga ie oglodal, tu :n tam je odgriznil nekoliko ometa ter načel celo opeko, dragocena fasada je pričela občutno razpadati. Pri žlebih in balkonu na nekaterih krajih zateka voda ter omak--omet Zunanjost gledališča je torej potrebna temeljitega popravila. No, in zidarski oder že stoji ob fasadi v Knafljevi ulici zidarji so Že pri hiši m sicer od Stavbnt družbe, zato smemo upati, da bo gledališče dobilo kmalu zopet dostojno lice. —1| Na promenadi je že zapel kramo, promenadi odklenkalo! Včeraj sta prišla na promenado dva delavca s krampi !n se-kači ter sta pričela meni nič tebi nič udrihati po svetih promenadnih tleh — cestišču Šelenburgove ulice. Tokrat zre za res, cesto bodo prekopali — zdaj $o že prekopa vajo — ker morajo položi prej kanalizacijske cevi, preden začno gradit' tramvajsko progo. Šelenburgova ulica ima sicer kanalizacijo, toda zbiralni kanal je sila star — še zidan, zda? je pa najlepša prilika na kanaliziranje. Nič ne pomaga, bridke solze je traba požreti ter se obrisati pod nosom — za promenado —lj Ureditev Selenburgove ulice. Mestno načelstvo razglaša: Šelenbureova ulica se bo pričela v ponedeljek preurejal zato bo do nadaljnjega za vozovni promet zaprta. Vozišče bo tlakovano z lesenimi imoregni-ranimi kockami, ki bodo ooložene na povsem rovi betonski podlagi Tudi tramvajska nroga dob; betonsko nodlogo. vendar pride med tračnice in beton posebna izo-lačna plast, ki bo prometne tresljaje manjšala Lesene kockp bodo zalite z bitvme-nom Vsa dela se bodo vršila forsirano, da bodo lahko v kratkem dokončana Zpr^dl teh del bo tranzitni vozovn; oromet no Še-lenburgovi nlici za nekai Časa orekinien. kar nai vozniki upoštevajo Avtobusi bodo ta čas vozili oo Prešernovi in Wolfovi ulrci. Za nešce na bo ves ča«? rezerviran vsa? en hodnik. —lj Delavski prosvetni večer bo d revi ob 19.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Spored je bogat in pester. Pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja zaigra delavska godba >Zarja< dr. Dolinarjevo skladbo: >Mlada pota«. Ga. Vukova zapoje Pavičevičevo >Uspavankot in >Pastirieoc. Član Narodnega gledališča g. Gostič zapoje Ravnikovega >Vasovalca«: in >Cej so tiste stazice<, Adamičevega >Planinea« in arijo iz Foersterjeve opere >Gorenjski slavček<. G. Berdnik zaigra na gozdni rog C. D. Lorenza >Melanholijaf. G. Dražil pa na saksofon M. Lacke >Wiedooft's Rubato<. Pri klavirju g. Dražil in ga. Vukova. G. C. Štrukelj in g. C- Kristan bosta predavala o delavski olimpijadi, ki bo letos na Dunaju in katere se udeleži delavsko kulturno društvo »Svoboda«, in o znamenitostih Dunaja. Predavanje bo spremljano ■ 6kioptičndmi slikami. Vstop prost —lj Iz gledališke pisane. Drevi vpri zori drama francosko komedijo »Življenj«; je lepo* za red C, jutri poljsko dramo ^Dom osamelih žena t za red A, v nedeljo zvečer za veseloigro >Pri belem konjičku t po znižanih cenah. V* ponedeljek bodo go&tovali v opernem gledališču angleški igralci. Vstopnice se že dobe pri dnevni blagajni v operi. Opera vprizori jutri v proslavo 50-letnice smrti slavnega rusku ga skladatelja Musorgskega njegovo op?ro >Boris Godunovc- Naslovno partijo bo pe! znani poljski pevec Sigmund Zalewski. Predstava bo izven. Vstopnice se lahko rezervirajo pri dnevni blagajni v oper V nedeljo se ponovi opereta La Mascotte. Predstava bo izven —I] Promenadni koncert priredi v slučaju lepega vremena v soboto dne 18. t. m. ob 18. v Zvezdi godba Narodnega železni-čarskega glasbenega društva Sloga. Pod vodstvom kapelnika g. H. Svetela izvaja godba sledeči program: 1. Uvodna koračnica. 2. Mozart: Figarova svatba: ouverru-ra. 3. Fučik: Zimski viharji — valček. 4. Smetana: Prodana nevesta: fantazija. 5. Jessel: The Gibson Girl: amerik. inteimez-zo. 6. Eisenmann: Ti si moja zvezda: tango. 7. Stolz: Gardeoficir: fox. 8. Boilden: Bagdadski kalif: ouvertura. 9. Zaključna koračnica. —lj Zadnjič v sezoni vprizori Šentjakobski oder veseloigro »Extemporale« v soboto, 18. aprila. Ta veseloigra je vzeta iz študentovskega življenj ter vsebujt izredno m*»*>£0 fine situacijske :n Sesedn*. komike. Posebno prizori v konferenčni sobi so izredno posrečeni, tako da poset-nikj ne pridejo iz smeha. Ta veseiogra je bila dosedaj že sedemkrat vprizorjena in to povsod z velikim uspehom. Vstopnic* se dobe pri gosp. Milošu KarniČnikti na Starem trgu. — V nedeljo, 19. aprila gostuje šentjakobski oder z isto veseloigro na Viču v sokolskem domu. —lj Kaj je s zgradbo ljubljanske carinarnice? Kakor znano je ministrstvo javnih del odobrilo zadnjo licitacijo za zgradbo nove ljubljanske carinarnice in priključnih objektov, pa tudi finančno ministrstvo licitaciji ni ugovarjalo. Ves elebo-rat. načrti in poročila o licitaciji je zdaj Se v ministrskem predsedništvu, da ss iončno veljavno odobri. Prvotno so hoteli začeta s kopanjem temeljev za novo carinarnico že v marcu, pa je nastal zastoj tako, da jo začno graditi šele prihodnji m»-see. —lj Olepševalno društvo na G Kurah ima svoj redni občni zbor v soboto dne 18. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni >Frt-geU na Glincah. —lj Sent jak občani na Viru. V nedei}© 19. t. m. gostuje na Sokolskem odru na Viču šentjakobski gledališki oder z burko *Ek8temporale<. Burka je sijajno na-studirana in je žela na domačem odru nepričakovan uspeh. Vabimo viiko občinstvo, da poseti tudi to predstavo v čim večjem številu. Igra bo za prijetno razvedrilo po vpriioritvah sokolskoga odra, ki so bile vse bolj resne vsebine. —lj »Tekmeca nad oblaki« — >Pilot ljubavi« — le danes in jutri v Elitnem kinu Matici ob dveh pop. ZKD predvaja še danes in jutri vsakokrat ob dveh pop. veliki letalski govoreči film »Pilot ljubavi«, ki se odlikuje po izredno napetih prizorih in lepi vsebini. Naj ne zamudi nihče ogledati si to krasno filmsko delo. Cene sedežem globoko znižane od 4—10 Din za osebo. —lj Sokol I poziva članstvo in vabi ostalo občinstvo na jutrišnje zdravniško predavanje ob 20. na Taboru. Predaval bo br. dr. Fran Mina? o pomenu telovadbe zoper deformacije trupa. —1] Ljubljanski srednješolci, udružen: v SJSU »Preporodu« prirede jutri «*b 20. akademijo pod pokroviteljstvom g. ravn. Tuga in častnega damskega komiteja ' areni Narodnega doma. Spored, ki je skrbno izbran, obsega orkestralne, pevske in solo-točke. Izvajali ga bodo nadarjeni srednješolci, ki so nastopili že na mnogih prireditvah in dosegli za svoja izvajanja laskava priznanja. Namen akademije Je torej pokazati naši javnosti, kaj zna:o naš: srednješolci izven Šolskih prostorov Čist dobiček Je namenjen društveni koliniji rev. nih in bolehnih članov na nalem Jadranu Vsekakor je to vse pohvale vredna naloga katero sj je stavil naš »Preporod« v svnj program. Zato upamo, da bo naša avnost znala ceniti delo našega dijaštva in s po-setom omogočila humanitarno akcijo. Po akademiji se bo vršil ples s sodelovanjem priznanega Sonnvbov jazza. Posebnih vabil ne bo. — Odbor. —IJ Zanimivo predavanje v Francoskem institutu. Danes ob 21. bo predaval v društvenih prostorih v Narodnem dom«j Francozinja gospa Cheymo! - Vukasovic in sicer o slikarju De!acroixu-ju. Vabimo. —lj Koncert Brandl-tria. Drevi ob 30. bo v Filharmonični dvorani brez dvoma eden najlepših komornih koncertov letoŠ-nie sezone. Kdor se hoče naslajati ob pravi čisti muzlki in v vsakem Oziru vzornem in čustvenem prednašanju skladb, temu priporočamo s polnim prepričanjem, da poseti nocojšnji koncert. Trio (Brandl Panika — violina, Fogler Hilda — vilončelo, Helse Herta — klavir, ki je izvrstno uigran, umetniško in tehnično vzorno na višini, nam izvaja Brahmsov trio v c-mo-lu. op. 101. Beethovnov trio v g-duru. on. 1. št. 2. in Mane ovo Trio-fantazijo. Ko je nastopil Brandlov trio novembra 1929 prvič v Ljubljani, je imel naravnost sijajno kritiko naŠfh ljubljanskih koncertnih ocenjevalcev. Priporočamo obisk tega koncerta. Vstopnice vseh vrst je dovolj na razpolago no zmernih cenah v MatičV knjigarni. Opozarjamo, da se ta koncer ne bo oddajal potom ljubljanske radiopostaje, zato vabimo vse, da poseMo koncert v Filharmonični dvorani. Konec prijateljstva. — Ađi bi posodil staremu prijatelju 1000 Dki? — Oorosti. prijateljev spie*i nimam. an je vreme v teh dneh ob prehodu iz mrzlega v toplejši letni čas, kadar veselo pomladno solnce hitro izgine za temnimi oblaki, iz katerih lije leden dež. Ali za Vašo nežno polt se Vam vsled tega ni treba bati. Gorkota in mraz, vlaga in veter ji ne more škodovati... vedno ostane enako lepa, nežna in baržunasta, ker jo varuje in neguje Elida Creme de chaque heure. ELIDA CREME DE CHA0UE HEURE Kiirten je bil šele začel Pobijati je hotel ljudi v množicah — Zanimivo mnenje psihijatrov — Zasliševanje prič Obravnava proti dusseldorfskemu vampirju se ob vedno večjem zanimanju nemške ki inozemske javnosti nadaljuje. Zanimivo je, da stoji državni tožilec dosledno rra stališču, da je treba vzeti vse Kurtenove izjave do najmanjših podrobnosti za čisto resnico, kar ob vsaki priliki naglasa, dočim je obtožencev zagovornik nasprotnega mnenja, za kar pa nima nobenega pravega argumenta. Po zagovornikovem mnenju so vse Kurtenove izjave dvomljive. Vsi se čudijo neverjetnemu Kttr-tenovemu spominu, kajti vampir pomni celo neznatne dogodke za mnogo let nazaj. Zasliševanje prič bo končano najbrž ta teden. Gre v bistvu za to, da se Kiirtenove izjave potrdijo in protokol ira jo. Najvažnejše na obravnavi bo mnenje psihijatrov. ki pridejo do besede v začetku prihodnjega tedna. Psihijatri so namreč mnenja, da !e Ml Kiirten prav za prav šele začel svojo zločinsko karijero. Umori mu niso prinesli onega zadoščenja, ki si ga je obetal od njih in ki ga je v začetku tudi imel. V svojem sadizmu je Sel tako daleč, da je sanjal o mnogo strašnejših zločinih. Hotel je pognati v zrak velike mostove in hiše, v katerih prebiva na tiosče ljudi. Na to misel so ga spravili bombni atentati v severozapadni Nemčiji, kjer so padale bombe v srditih političnih bojih. Četrti dan obravnave je bil v znamenju zasliševanja prič. Najprej so bile zaslišane priče v zadevi Scheer. To je umor, ki je bil odkrit 13. februarja 1929. Kiirten je zatrjeval, da mu je prikolovratii naproti pijanec in da ga je zabodel. Gostilničarka, h kateri je zahajal Scheer, pa trdi, da je bil mož pijan že popoldne in sicer je imel zaboj, ki ga je odnesel, ko je zapustil gostilno. Gostilničarka in tudi druge priče pravijo, da Scheer v pijanosti nikoli ni razgrajal. Neki delavec je izpovedal, da je šel usodnega dne zjutraj na delo mimo kraja, kjer je bil umor izvršen. Slišal je stokanje. B*k> je zgodaj zjutraj. Vrnil se je, da pogleda, kdo stoka, pa dotienega človeka ni našel. Pozneje, ko je bil umor že odkrit in ko je izvedel, kje je ležal umorjeni, je delavec ugotovil, da je nesrečna žrtev človeške zveri vedno utihnila, čim se ji je približal, najbrž iz strahu, da bi je morilec ponovno ne napadel. Kriminalni komisar Btz je vodil takrat preiskavo in on natančno opisuje mlake krvi. ki jih je našel ob poti. S krvjo je bil oškropljen tudi grm robi-dovja ob poti. kar se je zdelo komisarju še posebno sumljivo. Prvotno le mislil, da je postal Scheer žrtev avtomobilske nesreče, pozneje je pa opažu* na truplu sledove noža in bil je prepričan, da je Scheera napadel znanec, s katerim sta popivala v gostilni. Toda policija je ugotovila, da umorjeni ni bil oropan in da je imel pri sebi tudi zavoj, o katerem je govorila gostilničarka. Tudi žepni nož je ležal pri truplu. Sum je padel na bolnega Scheero-vega sina. Scheerovo stanovanje so pa našli policijski organi zaklenjeno. Tudi okna so bila tako dobro zaprta, da ni bilo mogoče domnevati, da bi bil skočil sin skozi okno. Ključ od stanovanja je imel umorjeni pri sebi. Zaslišali so njegovega sina, pa so se prepričali, da on ne more biti morilec že zaradi svoje bolezni ne. Vse druge poizvedbe so ostale brez uspeha. - Državni toži-lec je vprašal, ali se je v smislu K ii rte novih iz p o ved b dalo na truplu dognati, da je morilec pograbil svojo žrtev za golenice in jo vlekel čez pobočje hriba. Kriminalni komisar je odgovoril, da Scheer ni imel na sebi škornjev, temveč visoke čevlje, kakršne imajo kolesarji. DTŽavni tožilec je pa hotel na vsak način ugotoviti, da so Kurtenove izpovedbe docela jasne. Tudi vodja preiskave kriminalni svetnik Momberg potrjuje, da so vse Kurtenove izpovedbe v smislu svoječasnega protokola točne. Sledil je primer Marije liahn. Na mizi pred sodnkii je ležala lopata, s katero je Kiirten izkopal za svojo žrtev grob. Kiirten pravi, da je ukradel loparo na nekem stavbišču. kjer je delal. Neka prijateljica umorjene Marije Hahn je izpovedala, da je pokojna rada občevala z moškimi in da ie bila zelo navdušena za ples. V občevanju z moškimi ie bila pa nekam komična. Priča potrjuje, da je imela umorjena zape s tn o uro in spozna Kiirtenovo žrtev no fotografiji. Tudi Amerika ima Kurtena V detroitsko jetnišjiico v državi Mi-chigan so te dni pripeljali 4Sletnega Georga Maversa, ki so ga zasačili pri tatvini. To je isti Mayers. ki je bil leta 1912 kot izvošček v preiskavi zaradi 8kratnega umora, pa so ga morali izpustiti, ker mu umorov niso mogli dokazati. Zdaj je pa mož v ječi naenkrat priznal, da je pred 19 leti res izvršil 8 umorov. S tem je dal pobudo za obnovitev preiskave v zadevi enega najstrašnejših zločinov, o katerem ie dolgo govorila vsa Amerika. Mayers pravi, da je 8 ljudi v hiši Josefa Moora v Villisci res umoril, odločno pa taji. da bi bil izvršil tudi druge umore, ki so vzbujali v naslednjih letih v Iowi in bližnjih državah splošno grozo in ki so iih ljudje pripisovali tudi njemu. Mavers je torej nekakšen ameriški Ktirten. Policijske oblasti mu sicer ne verjamejo, čudno je pa, da se je prebudil drugo iutro po priznaniu strašnega zločina ves prerojen in da ie izjavil, da je po dolgih letih prvič mirno spal, ker si je s priznaniem olajšal vest. varčna služkinja. — Ah, Marička, mislila sem, da Že davno spite, pa vidim, da čitate v postelji. In kar dve sveči vam gorita. — Milostiva, sveča je samo ena, prerezala sem jo čez pol Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 17. aprila 1951 Stev Aleksander J ako vije v: dat 1fuhexni Tudi v sredo je ni bilo. ZeJjoiiin se ni mogel premagati — zvečer se je odpravil k njej. Prvikrat po Verini smrti je Šel po ulici vedoč, kam gre in čemu gre... Zinaida Lvovna je bila bolna. S slabim glasom se je odzvala njegovemu trkanju: — Prosto! VstopH je — prvo, kar ga je presenetilo, je bil red, ki je vJadal v sobi: bolna je, a vse ima pospravljeno in elegantno. Oči Zinaide Lvovne so se mrzlično svetile. Obraz je frfl videti razburjen in rdečica ji je v pegah sijala z lic. — Vi ste? — je dejala z onemoglim f«asom. — Kako sem vas vesela. Vzemite stol in sedite. Njen glas je bil pretrgan, roke je skrila pod odejo, videti je bilo le košček njenega bujnega ramena. Zavoji las so ji v lepih kodrih silili izpod nočne čepice. Sedel je poleg njene postelje. Topel, prijeten vonj mu je udaril v nos. — Kako ste prebili te dni? — ga je vprašala s slabim glasom. — Evo, jaz ležim. Včasih povsem izgubim zavest. Oh, kako mi je težko sami. Ne morete si misfliti. Mahoma je izpod odeje izvlekla roko — vso golo in okroglo — m ga prijela za prste njegove desnice. — Povejte, ali vam nisem te tedne že precej presedala? — Kaj pa mislite? — je resno ugovarjal Zeljonm. — Včeraj in danes sem bil kar iz sebe, ker vas ni bik>. Ona se je nekoliko dvignila in vsa oživela. — Res? Spet je resno odvrnil: — Jaz nikoli ne lažem! Ona je spet legla nazaj, skrila roko pod odejo in zatisnila oči. — Da, da... To vem. Vi nikoli ne lažete. Ali se spominjate? — Česa? — Pred tremi leti sem vam dejala, da vas ljubim. Ste mar že pozabili? — Nisem. Spominjam se še. — A vi... Se še spomnite mojega odgovora: Ugajate mi, toda jaz sem oženjen. Grdo bi bilo, če bi varal svojo ženo. Vsemu svetu bi rad gledal naravnost v oči, še tem bolj pa svoji ženi. Govorila je raz vneto. Zeljonin je molče prikimal z glavo. — Ta odgovor me je zelo po tri, — je nadaljevala Zinaida Lvovna. — Videla sem, da med vami in Vero ni ničesar skupnega, vi pa ste ji vendarle ostali zvesti. Zeljonin je povesil glavo m strmel v tla. Zinaida Lvovna je dejala tiho, ne da bi odprla oči: — Ce bi vedeli, kako sem vas ljubila. Povsem nepričakovano, nehote, je tudi Zeljonin tiho vprašal: — A zdaj? — Tudi zdaj vas ljubim. Najbližji človek ste mi. Govorila je ko v omedlevici in Ze-ljoninu se je zdelo, da se ji v resnici blede. Prijel jo je za roko. Krepko je stisnila njegove prste. Mahoma pa se je drhte dvignila, odkrila rob odeje, ter sedla predenj, z golimi rameni in rokami, z napol razgaljenimi grudi. S široko odprtimi, svetlimi očmi ga je pogledala naravnost v lice. — Si moj, moj? Šiloma mu je ovila roke okoli vratu. On je ves drgetal in med drgetom tiho govoril: — Čakajte ... To je... tako nena-dejano. Morda me boste tudi vi varali, kakor me je Vera? Ljudem nič več ne verjamem. Morda boste tudi vi imeli kakega G? Na vso moč se ga je oklenila in za-šepetala: Nikdar! Verjemi mi, nikdar! 8. Preiskovalni sodnik mu je spet poslal povabilo, naj se zglasi pri njem. — Nu, ravno tega je treba, — je pomislil Zeljonin, ko je podpisal povabilo. Ta poziv ga je spomnil, da s tajin-sfrveno smrtjo Vere Jevgenjevne še ni vse končano, — in to ga je razdražilo. Po tistem nepozabnem večeru, ko mu je Zinaida Lvovna priznala svojo ljubezen, je ves zmeden taval okoli — preveč nasprotujočih si čustev je vzbudila v njem ta nova ljubezen, rad bi se bil na kak način znašel v vsem in se pomiril. Sodnikovo povabilo je spet vse zamotalo. Tokrat je sodnik zadržal Zeljonina delj ko običajno. Z nekim zagonetnim nasmehom ga je povpraševal po Grigo-riju Ivano viču Cngunovu, slučajnem znancu Zeljonina m Vere Jevgenjevne. — Ali se vam ne zdi, da je ta pisava podobna pisavi Cmgunova? — je vprašal sodnik in mu kazal pisemce, najdeno v torbici Vere Jevgenjevne. — Ne vem, nikdar nisem videl njegove pisave. — Mi bomo seveda to razjasnili, — je dejal sodnik uverjeno, — stvar se itak postopoma ugodno razvija. — Zdaj mi je to skoro vse eno, — je pomislil Zeljonin žalostno. Ko sta se že poslavljala, ga je preiskovalni sodnik nenadoma vprašal: — Slišal sem, da se nameravate iznova poročiti? Vprašal je to tako enostavno, z naj-navadnejšim glasom. Zeljonin je bil v zadregi. — Da, — je dejal. — Tako, — se je nasmehnil preiskovalni sodnik, — kajpak, vsi smo ljudje. Iz slovnice je znano, da moški ljubijo ženske. Sleherni si išče utehe. Vi boste svojo poroko seveda registrirali? Kdaj? — Tako-le čez teden dni jo mislim. — Nu, želim vam srečo in da bi se čim prej pomirili. Ne bom vas več klical, da se ne boste po nepotrebnem razburjali. Morda vas bom poklical, ko bo stvar končnoveljavno razjasnjena. V teh besedah je Zeljonin slišai nekaj grozečega, za trenutek so ga vznemirile, nato pa se je spet pomiril: zadnje čase je v vsaki frazi iskal kak poseben, skrit zmisel, kakor da ga obdajajo sami sovražniki. Čutil je, da se godi z njim nekaj čudnega ... Zvečer je dolgo čakal Zinaido Lvov-no. Namestu ob petih, je prišla ob desetih. Bila je do skrajnosti razburjena. — Pomisli, pri meni so napravili hišno preiskavo v zvezi s smrtjo Vere Jevgenjevne. Te besede so ko igla zbodle Zeljonina v srce. — Kaj so pa iskali pri tebi? — Sama ne vem. Vzeli so nek popisan listek in tvoja pisma. — Kakšen listek? Zinaida Lvovna je bila za trenutek zmedena. — Oh, neko neumnost. Kurja očesa Najboljle Veđatro proti kurjim očeaots »Cliv&n« je mast Dobite t lekarnah, droge-rijab ali naravnost is iror-niče in glavnega skladišča čuvajte se ponaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak MILIJONSKI ŠALJIVI ŠLAGER imam za prodaja na ve le sejmu. Potrebno 50000 Din. Krasen zaslužek. Osebno sodelovanje pogoj. Pojasnila danes popoldne in jutri dopoldne ▼ kavarni >Prešerenc. 1363 ZA TOBBABSKO STROKO se išče izvežban pomočnik, prvovrstna moč, vajen s stroji. Nastop v najkrajšem času. Ponudbe na: Iv. Kravos, torbar-ska delavnica, Maribor, Aleksandrova cesta. 1362 OPREMLJENO SOBO ~ s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu ali gospodični. Poizve se v trgovini: Sredina 11, Prule. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. ■♦KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Morske Dnevno sveže pošiljke: Danes sardele, St. Peter, orade, tunj na razne načine, morski pajki itd. Vina prvovrstna, posebna črnina kuč, ružica speci al. Cene samo od Din 10.— do Din 12.—. Or^RNA KLET Ljubljana, r?*^-*ff*ic« tilica št. % AKVIZITERJE za privatne odjemalce Išče denarni zavod. Ponudbe solidnih gospodov prosimo pod šifro »Osigurana štednja« 44,TL na upr. Slovenskega Naroda«. Gostilničarjem in privatnikom nudim krogle (lignum san t um) kakor tudi kegle za kegljišče in balinanje po najnižjih cenah Lovrenčič Viktor strugar Ljubljana, ZalokaHeva uL 13 RAZPIS Mestno načelstvo občine ljubljanske razpisuje izvršitev betonskih svetilnih kandelabrov za električno razsvetljavo v Lattermanno-vem drevoredu v Tivoliju. Pismene ponudbe Je vložiti pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored 2/TI. do dne 20. aprila 1931 do 11. ure dopoldne. Tam se tudi dobe potrebni ofert-m pripomočki. 5723 Mestno načelstvo v Ljubljani dne 15. aprila 1931. Otttoa Ljubljana Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, javljamo žalostno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod dr. Alojzij Kokalj ODVETNIK danes ob 3. uri popoldne v 62. letu svoje starosti nenadoma v Bogu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. aprila 1931 ob 3. uri popoldne od doma žalosti Marmontova ul. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Varšava-Vevče, dne 16. aprila 1931. MARIJA KOKALJ roj. OMERSA, soproga; MARJANA por. 2ELJEZNOV, su-plent; DR. BOŽENA vdova KOWALEWSKA, zdravnica; Ing. ZDENKO KOKALJ, otroci; DUŠAN ŽELJEZNO V, MILJUTIN ŽELJEZNOV, LJUBICA KOKALJ, vnuki; IVAN ŽELJEZNOV, suplent, zet; ZORKA roj. PAUNOVIC, Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratm del Usta: Oton Christof. — Vsi v LJubljani.