187. štesvi&a, Trst, v četrtek 7. julija 1804. m PT 1 m. ha.ja raa.fr dan idJ ob nedeljah in praznikih) ob 5. on, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. esaBB/ne številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) • :oy h to baka mah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, »lil, iranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani. Nabrežini, Novemmestu itd. lue ln c&ročbe sprejema oprava lista „Edinost", P ^ Msiin plccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. ■ t oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON 8tv. 870. 3 mesece 6 kroa. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V fdinosti je moč / Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 teren, o meae«> o Na naročbe brez doposlane naročnine ae apiava ne onrm Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»va»l pisma se ne sprejemajo In rokopis! se ne vrača o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liitft UREDNIŠTVO: TJllca Torre blanca Stv. 13. izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorciia lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 2» Poštuo-hranUnični račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Vojaški nabori v Rusiji. PETHOGflAD 6. Glasom tbjavljen€ga carskega ukaza »e v !eai letu na temelju vojaškega za&ona vzame v vojake 447.302 novincev. Pomorska bitka pri Gensanu. — Izid za Ruse ugoden. PETROGRAD 6. »Ru*ka brz. agen tura« j« \čer»j poročala iz L aojanga : Tukaj t« trdovatno vzdržuje ve*t, da je nalttela dane* vladi vosti š tor šee poplavljeno. Rumunski vojaš&i agent se je rešil s tem, da je prereza. s sab jo šotorsko fcteno. Nektga ruskega pjvejnika bo rešiii vojak'. Voda je stala do pisu. Katastre fa s* je pripet la med Tono ij Kutiadse nad Inkavom. PETROGRAD 6. Iz Dačičava so sporočili : Dve koloni našega vztočnega ( d Jelka Bte rekoguo-cirali v nedeljo pa noSi v smeri proti Letseput*e v svrho, da prežene :i od tam Japance. Podjetje se je dobro iz/rsilo. Brez streljanja emo se pr.bližali na 150 korakov japonskim predstra/am. obstoječim iz enega polka, katire smo napadli z Lojoneti. Japonci se n ao mogli držat', to je bil prvi poskusna bijonete. Ea del se je zgrudil, drugi je bežal. Ko so se pribl'žšle močneje japonske sile, bo i** umaknile kolone v evoje prejšnje pozicije. Hrabrost čet iu njih umik&nje, ki se je izvršilo ob Bilcem streljanju japonskih čet, je pohvalil poveljnik. Včeraj sta marširala dva bataljona Jn-poncev in 6 eskadionov 22 verst južno od Kaiču. Naše konjen štvo jim je jahalo nasproti in nt še topništvo je hitro zavzelo po-z cije. Pred srejanjem ruskih t pov in pušk bo ee Japonci n^glo umaknili proti jugu. Ivtzaki so jih preganjali. Del gorskih pre-azov bo Japonci že zapustili ter koncentru-ejo v okolic: Sicjena Bvoje čete. Po dvodnevnem lepem vremenu eo bile zopet včeraj velike plohe. Angležka ladija zaplenjena. LONDON 6. Giariom Lic vda došle de peša iz Vladivostoka od 5. t. m. je bil tam ipljenien angležki parnik »Cheltenhan«. ričakuje se razsodba prizivnega soiišča. Oklopnjača »Peresvjet«. — Vladivo-stoška eskadra. PETROGRAD 6. Dne 1. t. m. so do -pele veet:, da je na oklopnjači »Peresvjetu« vse v redu. Iz Vladivostoka so sporočili dne 4. ju-ja: Povrat? k eskadre pričakuje se z veliko nestrj l;ivo3tjo. Poročilo iz Liaojanga. PETROGRAD 6. »No v oje Vrfmja« je prejela dne 4. t. m. iz Liaojanga : Tukaj je nOLČan veter, toplote je La silcu 30 stopioj. Sedaj ne dežuje, toda peta so blatna. Vzlic t? mu prod i rt-jo Japonci p^oti L'aojangu. Privatna poročila iz Liaojanga se ne strinjajo. PETROGRAD 6. Privatna poročila iz L aoiarga se ne strinjajo. Po enih so ee umaknili Japonci proti Fengvangčengu, po drug h se nahajujo 30 kilometrov od Liaojanga. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 6. Zbornici je nadaljevala proračunsko razpravo. Poal. Avrel Vlad (rumunski nacijcnalist) je govoril o vladni narodnostni politiki ter povderjal, da zahtevajo rarodnoeti na Ogr-Bkem enakopravnost in Mcer na veeh vejah političnega življenja. Govornik je navajal izreke .z govorov in spisov Košuta in De&ka, iz kater h ja razvidno, da s.a bila oba glede na: o lncstn« politike mnogo koEciljantneja neg<^ današrji ogrski politiki. Sedanje vlade zatirajo vsako svobodo gibanja narodaosti z njih ivini mogcčiimi aparati. Govornik je odklonil proračun. Na to je bila debata prekinjena. Prihodnja seja jutri. Brzojavne vesti. Not zakon o srebrnini. LONDON 6. Zgornja zbornica je sprejela včeraj v drugem čitanju zakon, po katerem mora biti vea srebrnina predvidjena z razvidnimi zntki. Imenovanje v ruski armadi. PETROGRAD 6. »Ruski Invalid« poroča, da je generallaitnant Preskov, načelnik 42. pehotne divizije imenovan poveljnikom 3. armadnega voja v Vilni. dosedanji poveljnik generallajtnant Raggonov je prevzel po-veljništvo 16. armadnega voja v Vitebsku. Novi ruski sruverner za Turkestan. PETROGRAD 6. General Hetjašev je imenovan generalnim guvernerjem v Turke-stanu. Angleži v Tibetu. G YAN TSE 6. (Rjuterjev biro.) Po preteku premirja s> zopet pričeli boji in obstreljevanje tibetanskih utrdb. Pogajanja o trgovinski pogodbi. RIM 6. Italijanski in avstro ogrski odposlanci imajo jutri in v soboto seje, na katerih bodo razpravljali o novi trgovineki po god hi. Iz Jlakedonfje. — Smrtna obsodba. SOLUN 6. Vts 1 Hristomanov, ki je odposlal postni cmot, v katerem ee je nahajal peklenski stroj, ki je eksploliral na poštnem vlaku solunske železnice, je bil danes obsojen na f-mrt. Obed na east ministru GoluciioTskemu. PARIZ 6. Na čast avstro ogrskega mi nistra za zunanje stvari Goluchovskega, je bil danes predpoludne obe I Delcasseju, mi- nistru la zunanje stvari. Rešeni potniki s parnika »Norge«. KODANJ 6. »Združena parobrodarska družba« poroča, da se je rtšilo s potonulega parnika »Norge« 24K os-b, cd katerih se nahajajo 2i)2 osebi v Stjrnovavju, 17 v Aber-deenu m 27 v Grum^vju. Avstro ogrska vojna ladija v Marsilji. MARSILJA 6. Avstro-ogrska vojna ladija »Cesar Fran Jos p I.« je dospela semkaj ob 3. in pol uri pop. Preklicana vest o vajah italijanske eskadre. RIM 6. »Agenzia Štefani« odločno pre-klicuje poročila nekaterih listov, čes, da ee imajo vi e.ti pri Benetkah ati kje drugod v adrjanskem morju s sodelovanjem rezerve izvenredne vaje eakadre vojnih lad-j in tor- pedovk. Reservna eskadra se niti na nahaja drugi tir in od tistega časa se ni več na9to- v adrijanakem morju, ampak v Tarentu. palo proti njim. Vrhu tejia bivata glavni poveljnik po- Po izstopu 80 stopili gospodje res v do- morskega ođuelfca v Bs-neikah in poveljnik govor z odborom „Triglava", a z ozirorn na rezervne eskadre v R mu, kjer se udeležu- njihove „skromne zahteve " odgovarjamo, da jeta poslov v najvišej komisiji za pospeševanje mornar ce. Aretovanje kapitana Ereolesse v 3Ies-sini. RIM 6. »Popolo Romanc* poroča iz Messine, da sta včeraj Gde.fi, major karabi-nijeriev in kapitan Despre arat^vala kapitana vojaškega okraja Ereolesse in njegovo soprogo Zamo. Povodom preiskovanja stanova-n a so zapleniti razne listine in načrte. L.st trdi, da je bilo to aretovanje zaukazano iz Rima. Aretovano zakonsko dvojico obdolžu-jejo, da je prodala obrambene načrte otoka Sicilije neki inozemski državi. Kolera v Perziji. TEHERAN 6. (Ruska brz. agentura.) Kolera Be je pojavila na razn h mestih ob cesti v Hanadan. Uprava železniška črte Rešt-Teheran je podvzela thodne zdravst/ene mere. Konzularni zastopnik Rusije je zahteval, naj se uvede kvarantenna postaja v Km/vinu, pod nadzorstvom ruskega zdravnika. Naši akademiki v Gradcu. Akademikom narodno radikalnega misije nja v odgovor! Akademiki narodno-radikalnega mišljenja naglačajo v svoji izjavi potrebo t-loge, zlaBti med Slovenci v tujini, ter povdarjajo s tem, da so bili za slogo tudi v društvu „Triglav". Koliko odgovarja to resnici, naj posname slovenska javnost iz tega, da je nski zastopnik narodno-radikaln h akademikov (ki sl> vali takrat še skrito) že od začetka bil prepričan, da se mora „Triglav" razcepiti, kar je •> movno izrazil iu kar imamo potrjeno tudi pismeno in ustmeno, in da je deloval tudi v tem smislu. Ker je pa njegov namen postal prehitro znan, in ker so bili njegovi somišlje niki mnenja, da še ni prišel čas, ko bi ee lahko opustilo ribarstvo v kalni vodi, ter bi nastopali odkrito, so žrtvovali svojega somišljenika, ki je prehitro izdal njih nakane. Oni Bami pa eo se iz tega neljubega položaja izvijali s tem, da so trdili, da jih ni identificirati z duticnim gospodom ; veliko njih ga je celo izključilo (ne vemo, ali samo navidezno) iz svoje družba ter tudi nadalje zasledovalo svoje cilje — kajpada v prilog slogi. A ko so se ob paznosti „sirili Triglavanov" sploh ni navada, da stavi oni, ki hoče vstopiti v kako društvo, kake pogoje. „Skrom-nosta pa se označuje najbolje s tem, Če povemo, da so zahtevali popolno kapitulacijo društva. Odbor je pred vsem izjavil, da ne more pripustiti, da ee hoče uporabljati poslovnik v dosego strankarskih načel. Sicer pa so bili gospodje uljudno vabljeni k zopetaemu vstopu in ne odklonjeni. Narodno radikalni akademiki priznavajo eami, da ima društvo „Triglav" vse lastnosti in vsa sredstva v dosezanje smotrov slovenskega akademika, Gotovo jih ima, a to le tako dolgo, dokler ostane „Triglav" zvest svojemu geslu s širno podlago, svojim tradicijam, dokler se varuje v društvu, ki izključuje po svojih tradicijah le srednjeveške mračnjaške nazore, svobodo osebnega mnenja. Proti izožitvi te širne podlage v podobi kakega programa v javnosti so nastopili kakor ena falanga vsi pristaši „staregči Triglava", ker smo prepričani, da je ta podlaga za vsako akadem'čno društvo ediao praviln* z ozirom na to, da se ravno za čaaa akade-mičnih študij najbolj čistijo, utrjujejo nazori, ki ostajajo potem merodajni za življenje. „Triglav" sprejema po svojem geslu in po svojih tradicijah v svojo Bredo vse akademike naprednega mišljenja vseh nijans. Gled8 na to in glede na dejansko stanje v »Triglavu <, če je motrimo skozi objektivno lupo, trdimo, da med izstopivšimi členi in nami ni pr n^ipijel-nih nasprotstev, kajti še sedaj se nahajajo v »Triglavu« členi istega mišljenja z iz3to-pivšimi. delo- Konečno še omenjamo, da števila 3f> podpisov pod izjavo narodno raiikalnih akademikov ni identificirati s številom izstopiv-ših členov, ker jih je izstopilo 25. Za odbor: Kand. phil. Janko Mas ten, t. č. predsednik. Iur. Milko K r a n j c, t. č. tajnik. itusko-japonska vojna. Trst, 6. julija 1904. Veaki vojni so klimatiČne [razmere moment, ki ga je potrebno posebno upoštevati. Ali, kakor je ta sedanja vojna sploh neka njihove nakane ponesrečile, so se sami naj-1 posebnost v zgodovini vojeD, velja pa to še bolje razkrinkali s tem, da so sprejeli poprej J sosebno glede^ klimatičnih razmer in ireteoro-zavrženega gospoda ne samo v svojo sredo, temveč ga izvolili tudi v ustanovai odbor novega društva, da tukaj nadaljuje — složno, plodouosno, pozitivno delo Kakor vzrok svojemu izstopu iz „Triglava" navajajo gospodje pred vsem to, češ, da so se jim na njihovem delovanju v znanstvenem k'ubu stavile zapreke, da se je večina trudila naravnost, ua bi preprečila vsako delovanje omenjenega kluba. Tuui eodbo o tej svari prepuščamo slovenski javnost'. Ce trdijo gospodje, da se je ustanovil ta klub po njihovem prizadevanju, je to notorična ce-reBnica, katere namen je prozoren. Resnica je, da se je že od nekdaj predavalo v „Triglavu" na občnih zborovanjih o raznih aktualnih vprašanjih, da pa se je že pred leti v svrtao razbremenjenja občnih zborovanj ustanovil juridični klub, ki se je potem razširil v obče znanstven klub. Torej gjspoije, ne preveč pavovega perja ! Gospodje so hoteli ta znanstveni klub letos zlorabljati v svoje na-hoteli so ustanoviti po nekem znanem mene, vzgledu državo v državi, kar so kazala s početka popolnoma tendencijozna predavanja v klubu. Naravno je, da se je ob priliki proračunske debate, kjer se je govoril) o splošnem sranju našega društva, nastopalo pred vsem zoper ta tendencijozna predavanja, ni-kakor pa ne zoper znanstveni klub kakor taki. Od tistih dob so krenila predavanja ra ložkih pojavov. Morda ga ni izgleda v zgodovini vojen ko bi bile morale vojujo5e sile v razmerno kratkem času pretrpljati take kontraste g.'« le vremenskih dogodkov, kakor jih morajo v tej vojni. Pred par meseci so morale prestajati oO in več stopinj mraza, sedaj do 40 stopinj vročine, odslej pa poplave z neznosno in nezdravo vlago. O.islej bo za nekoliko tednov vreme činitelj prvega reda, ki bo imperativno vplival na razvoj dogodkov na kopnem. Zato bo morda ustreženo našim Čitateljem, ako jim posnameno tu nekoliko tega, kar pišejo poznavatelji krajev o sedanji deževni dobi v južni Mandžuriji. .Josip Schon, major v avstro-ogrskem generalnem štabu, opisuje deževno uobo v Mandžuriji, na sledeči način. Za polttje zelo značilni v sedanjem obsegu bojišča so : velika vlažnost zraka, soparno ozračje, dan za dnevom ponavljajoči se veliki nalivi z nevihtami in trajajoči močni južni in južno vztočji vetrovi. V južni Mandžuriji pričenja ta doba v drugi polovici meseca maja ter postaja meseca junija Bilneja ; v sungarijskem okraju nastopa sredi junija, na Amurju še le meseca julija. Koncsm julija in augusta doseza to deževje svoj vrhunec. V tej deževni dobi eo pota in ceste v slabejem Btanu, nego li na spomlad, kadar se taja po gorah sneg ter njega vode poplav- katerimi so Japonci poplačali svoje namišljene zmage pri Tjurenčinu in Kinčovu. Tam ra čunajo, da to izgubili Japonci pri Tjurenčinu najmanje 10.000 in pri Kinčovu na; manje 12.000 mož. Brzojavka iz L aojscga listu »Novoje Vremja« od 1. t. m. poroča : Solnce, Vihar, vročina, dež — vse ob ednem. Zjutraj je pričelo v Mandžuriji deževje. Mi smo se kar izgubljali v b'atu ter smo bili premočeni do kože. Treba je občudovati vztrajnost vojakov, ki marširajo, ne da bi «e utrudili. Deževje ovira gibanje čet. Italijansko vse učil I seno vprašanje. V »Information« Čitamo, da vladni odlok, došel akademičnemu sonatu vseučilišča v Inomostu, ne odreja le prostorno ločitev, ampak se poslednja izvede deloma tudi orga-nično, tako, da se vzpostavi nemški značaj ljajo nižine. Reke Laiaščajo v tej dobi tako silno da je vsaki promet nemožen. Jesen, ki nastopa koncem avgusta oziroma septembra je kratka ali najprijetneji letni ča*. Vreme je v tem Času mirno, suho in jasnr. Ncči [postajajo precej h'adne. V južni Mandžuriji dežuje zopet meaeoa oktobra. V sponi adi in v jeseni, večkrat tudi poleti pokrivajo veo deželo goste megle. Za podnebje zaač.lne sj teraj velike skrajnosti poleti in v jeseni, potem dclga deževna doba ob veliki vročini poleti. To je za vojce čete tem močneje, Čim bolj primanjkuje b;val;šČ in primerne hrane. Po leti se utegnejo tudi vsled slabe pitne vode pojaviti griža, razne bolezni v želodcu in črevih. tifus, driska, kozice, azijska kolera in tudi druge bolezni, zlasti kjer sejnahajajo skup številne vojne sile. Na temelju knjige izdane od iuskega glavnega štaba »o zemljepisu Azije« je sestavil pruski peroemk R. Urich spis o Mandžuriji. v kateri piše o d ževni dobi. Poleti vseučilišča v Inomostu toliko glede uradnega je v czračju vsled vztočnih pasatoih vetrov i jezisa, kolikor glede Bestave akademičnega mnogo vlažnosti toplota menja med 20 in 2l» senata. Nova organiČna določila se izdelajo stopinj Reaumiija. Topel, vltžsn zrak pasat- med počitnicam;. Zh 1 pa — pravi »Infjrma-nih vetrov, ki vejejo cd Rumenega morja, tion« —da utegne ta naredba izzvati nove nese zbira ob mrzlih gorskih gričah Čanbošana ' mire. Nem en se od jedne sirani boje, da bi in se tukaj zgošeuje. Najmanje ohlajenje tem- po vladi namerjaai provizorij mogel konečno j perature v višjih plasteh ozračja zadostuje, ' dovesti do lastnega italijanskega vseučil.šča da provzroča velike nalive. Ta deževna doba v Inomostu ia tako do poitalijančevanja i pričenja koncem julija in tr^ja navadno ves nemškega glavnega m96ta Tirolske ; a z druge mesec avgust, tako, da je v resnici velika strani so ogorčeni, da vlada še noče epolaiti nadloga za prebivaletvo. V* nekoliko urah obljube, dana jim 13. maja 1903 glede pre-postajajo najmanjši potoki velike dereče reke, mestitve italijanskih tečajev iz dežele. Zato ki uničujejo vse, kar jim prihaja naproti ter zahtevajo Nemci burneje nego kedaj, naj se odrežemo pogostokrat cele vasi. Deževnica ta premestitev izvrši. Italijanski dijaki pa etOji pa poljih in livadah več čavljev na vi- izjavljajo zopet, da ne zapuste Inomosta, ako soko, reke prestopajo svoje bregove in kjer se jim ne odloči Trst v sedež. Ta zahteva pa je Mandžurec je nedavno delal s srpo:n in naleta — kakor poznavatelji stvari vedo že kos -, lovi sedaj ribe prihajajoče iz reke Sun- davno — na ovire, ki se ne dada tako lahko gari in njenih pritokov. premagati. Kajti govori se v vladnih krogih Sr.šno je razsajajanje tiifuca ; vendar eamih, da bi italijanska pravna akademija ali se p javljajo ti Vihurji še le, ko so žetve že vseučilišče v Trstu moglo postati ognjišče za pospravljene ter ne morejo škodovati kme- politične agitacije, katerega bi kralje-tovalcem ; t ;da še strašiejšs so ti povodnji. s t v o italijansko, ne preveč Velika pjvodeni leta 1897. je poplavila sko prijazno trojni zvezi, pozdrav-raj v-o usursko železnico. Sploh si ni možno Ijalo z radostjo. v Evropi predstaviti elementarni sili tega sil-j »Neue Freie Presse«, ki je glavno glasilo nega deževja. V septembru pričenja v Man- ki tako neizrečeno potrebujejo — ital:- džuriji jeeen, najlepša letna doba, koncem jarkih glasov v avstrijskem parlamentu, se oktobra nastsja še le mrzlo vreme. trudi v neznansko dolgem članku, da bi do- Zidnji japoncfiiski listi so zatrjali zopet, kazala> da provizorij ne bo dolgo da vesti o rusk h vspeh'h, oziroma o prene- trajal. Pregovorit, hoče Nemce, da ne bi hanju japonske eWve proti Liaojangu, ne l,elali ovir Proti Damerl vlade' dvignjenimi odgovarjajo resnici; japonska ofenziva da rokami Prosi 9ceebno nealške djJake v Iao" marveč napreduje; prelazi Dalni, Fenšuilin in moatu- naJ ne delaJ° ker evfintu* Mcdul n da so v japonskih rokah ; Japonci velni ekecesi da bi Daive6 škodoval1 njim da so potisnili proti Ljnojangu kolono 20000, 8amim in vs«učilišču v Inomostu samem, ki naj zajame pozicije Kuropatkinove itd. Će j Nu ! in italijanska gospoda so si vam povemo, da celo »Neue Freie Preske« in eoboritelji v boju proti avstnj- noče verieti t*n. japonofilskim zatrdilom, po- ekim Slovanom, ali nJih medsebojno razmerje tem smo vam menda zadosti povedali. Japon- ni ravno idili5ao- Naa ho5ej° ublti em ,n ski vojskovodje men^a vendar niso tako blazni, druS'' v tem P°gledu Je najlepše soglasje med da bi hoteli z 20000 mož zajeti Kuropatkina. I DJimi- T,kom te žel^e Pa jim žs šredo DameQI To bi bilo toliko, kakor da ženejo tistih dijametralno navskriž. 20000 mož v mesnico. Več vera zasluži ža poročilo Liste »Novoje Vremja«, da je stra- j PrOgJl lij a II je Poljakov V PrUSiji. tegija Kuropatkina spravila vojskovodje tako Proti prusiuli vladini predlogi za za- iz koncept«, da sploh ne vedo več, kaj bi tiranje in proganjanje Poljakov z domače in kako bi. Tu vam marširajo vedno: sedaj grudi je imel člen gospodske zbornice p. tja, pot?m nazaj. Nedavno temu se je armada Koscebki znamenit govor, iz katerega po- Oku jela pom kati proti ssveru, da se združi enemljemo nastopne pasaže: »Zdi se, da je b Kurok:jem, danfs pa javlja neka brzojavka ministrom vseeno, kako da bodo potemei so • iz Petrograda da Oku maršira zopet proti dili o njihovem početju. To jedno pa vem, Port Arturju ! da bG nemški narod kedaj s hvaležnostjo Sibirska železnica. slavil one može, ki so sa z veliko odlcčno- D pianik londonskega lista »Morning stJ° obrnili proti temu zakonu, ker so v glc- post« |>oroča iz Petrograda, kamor je do- boko žalostnsm Času držali visoko dostojan- spel iz Mukdena po 17 dnevnem polivanju, Btvo in 6aet nemskaga naroda. Zdi se, da da sib" r -k a železnica [f jnkcijonira briljantno, hočejo gospodje ministri izvršiti to, kar ni Na transbajkalnem oddelku vozi povprečno dano velikemu gromovniku Prometeju. Oni po ■ sem vlakov na dan. Povprečno torej : n°čejo puščati zemlje kakor je, oni hočejo 20Obzor« pripominja, da bi ta dan moral služiti sv. mašo kak infuliran prelat prvost^lnega kapi-telja. A gotovo še l>3lj bi ee proslavljalo sveta apostola, ako bi se služba božja vršila v krasni zagrebški prestolnici na starosloven-skem jeziku. V grško-katoliski cerkvi sv. Cirila in Metodija je služil bv. mašo, ob obilni asistenci in sodelovanjem grško-katoliškega cerkvenega pevskega zbora, D. Njaradi, župnik in ravnatelj grško-katoiiškega semenišča. Siužbi božji je med drugimi priso3tvoval tudi Tadej Smičiklas, vseučiliščni profesor in predsednik jugoslovanske akademije. Opustitev škofije. Razni listi poročajo, da se med sv. Stolico in dunajsko vlado vrše pogajanja, da bi se opustila hvarska škofija v Dalmaciji. Sedanji škof, Jordan Zaninovic, bo premeščen baje v Bitolj v Makedonijo. Škofija hvarska se združi s splitsko škofijo, ter dobi posebnega vikarja, ki jo bo upravljal. Za to mesto je baje določen kanonik dr. Jakob Novak, ki bo imenovan pomožnim škof m. Ako ee to izvrši, bo imela škofija splitska, ki šteje približno 300.000 duš (kolikor tržaška) nič manje nego štiri posvečene šaofe. P o s 1. Klofač v Aziji. Pstro-graisko »Novoje Vremja« je prineslo brzojavko iz Moskve, da je dospel tjakaj Češki poslanec Klofač, ki je na potu v Vztočno Azijo. Klofač da nameruje obiskati Vladivo-etok in s: ogledati pokrajine ob reki Amurju. Razun tega ima Klofač namen, da pomaga urejevati naseljevanje Cehov v Vztočni Aziji. Poleg tega hoče Klofač tudi točno poročati o dogodkih na bojišču. Zabranjen ljudski shod v Karlovcu. Minolo nedeljo ee je imel vršiti v Karlovcu ljudski shod za financijelno samostalnost Hrvatske, toda okrajno poglavarstvo je shod prepovedalo. Dnevne novice. Fran Kavulhar f. V Ljubljani je umrl v ponedeljek v starosti 71 let hišni posestnik in vpokojeni deželni knjigovodja Fran Ravnihar. Pokojnik je deloval v »Dramatičnem društvu«, v »Sokolu«, kateremu je bil več časa starosta, in v »Glasbeni Matici«, za katero si je, kakor predsednik, pridobil mnogo zaslug. Redarstveni ravnatelj dvorni svetnik B u s i c h je odišel na dopust. Za časa njegove odsotnosti bo vodil posle vladni svetovalec Lisciac. Dela na železniški postaji Trst sv. Andrej. Za fundiranje novega vsprejemnega poslopja na rečeni postaji razpisuje ravnateljstvo državnih železnic dela pilotiranja in zabijanja betona. Dela se oddado potom po-nudeb. Ponudbe je doposlati do la. julija opoludne ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Več je izvedeti iz razpisa v vladnem »Osservatore triestino«. Ameriška eskadra obstoječa iz 0 oklop-njač in treh križartc msnjse vrste pod po-veljništvom kontreadmirala Barkeja pride v Trst dne 12. t. m. ter ostane tukaj 10 dnij. Iz Devina. Ob glavni ce3ti na zidu gostilne Ples pritrjena je poštna nabiralnica. Poštni vez lik izjemlje iz iste pisma ob 6. uri zjutraj in 3. uri popoludne. Dotična nabiralna skrinjica pa nima nikake druge skrinjice, v katiro bi se pisma vložila. Dotični poštni veznik pobira pisma in jih v roki nosi poštnemu uradu. Primerno bi bilo, da bi postno ravnateljstvo v Trstu preskrbelo še posebno skrinjico, katera naj bi se vložila v zunanjo, da bi poštni voznik v istej nosil pisma do poštnega urada. Na ta način bi bili nas'ovljenci brez skrbi, da njih pisma ne odnese burja iz rok poštnega voznika, ali pa, da bi postni \oznik čital naslove pisem ali celo dopisnice, kakor se je že večkrat zgodilo. V Davin prihaja v poletnem času mnogo ptujcev. Zato je tudi poštni promet velik. Toda nemožno je ptujcu priti do poštnega urada, kajti isti je popolnoma ekrit v grajskem obzidju. Kadar pa je človek vstopil v iBtega, zli ee, da je prišel v kako klet. Tesno je tako, da se vsakdo boji, da ne stopi go- spici poštni upraviteljici na prste in jej pohodi kurja očesa, ako jih Biučajno ima. Zatorej svetujemo poštnemu ravnateljstvu, da oskrbi bolje prostore za poštni urad. Nas ne briga to, da ima grajska gospoda prikladao pot do urada. Sredi vas: na trgu se more dobiti z»lo primeren proBtor v ta camen. Poskrbeti je treba ! Planinci in prijatelji slov. planinstva ! — Tržaška in Ajdovsko Vipavska podružnica priredite 9. in 10. julija velik izlet na Čaven in Kueelj, 1239 m. visok vrh, ki ntdkriljuje s krasnim svojim razgledom in bujnim rastlinstvom vse svoje sosede. Sinja Adrija, po katere gladini plavajočim ladijam je možno slediti s prostim očesom, krsna Istra z Učko-goro in členovito obalijo, rodovitna Furlanija z Oglejskim stolpom, Benečija z iagunami, zelena Pivka s Snežnikom, valoviti Kras in miČna Vipavska dolina leže pred nami v veličastvu in raznoličju svojem. Turistu drag spomin — planinka ali psčnica — cvete v izobilju. Rojaki, pridružite se nam, užitka in zabave pričakovati nam je obilo! Nihče naj se ne straši pota, ker do Predmeje vodi krasna ceBta, od endi pa složna steza, tako, da tudi nežne nožke meščanke, privajene le gladkemu trotoarju, ne bodo trpele. Udeležnikom svetujemo, da prispejo v Ajdovščino z večernim vlakom, kjer lahko prenoče, ali pa po kratkem odpočitku in okrepilu krenejo še istega večera do Predmeje, kjer se nahaja dobro urejen hospic. Seveda bo tu prenočujočim zamenjati postelj z ležiščem na senu. Vrnivši se s Kuclja, ostanemo v hosp eu nekaj ur; tu bo pripravljena jed 'in pijača, in sicer mrzla jedila ; vino, p'vo, juho in meso naročiti bo pravočasno. Pri hospieu jo krasna senčnata trata; kjer se nahajajo mize in kegljišče. Vse uJeUžoike prosimo, da nam prijavijo udeležbo svojo vsaj do S. t. m., ker le tako nam bo možno pravočasno in zadostno preskrbeti prenočišča, postrežbo in vozove. Upamo, da se nas zbere lepa četa turistinj in turistov vrh Kuclja ! Planinski pozdrav. Odbor. Velika veselica na korist družbe sv. Cirila in 3Ietodija. Naša šolska družba je nositeljica lepe, vzvišene, velike ideje. Ideje — življenja. Kakor je posamičnemu njegovo lastno individualno življenje najdražji zaklad, za katerega ohranitev žrtvuie vse, tako je tudi skupinam ljudij, narodom življenje nad vse ! Bil velik, bil mal, bil bogat, bil siro masen : sleherni narod ima pravico do življenja. A kako si narodi ohranjajo življenje ? Kako se ohranjajo fjndamenti, na katerih počiva efezistenca v bodočnost naroda ?! S t.-in, da iz sodobne generacije vzhaja bodoča. S tem, da sedanja generacija vzgaja bodočo tako, da ta poslednja prevzema od prve zavesti o svojem nacijonalnem bitstvu in pa trdno voljo in potrebno energijo za ohranjevanje narodnega svojstva. Razne so poti i a razna eo sredstva, s katerimi vzgaja sodobna bodočo generacijo. Glavni sredstvi sta pa hiša domfcča in narodna šola. V hiši domači in v šolski sobi rastejo bodoči možje in značaji, kakoršnjih potrebuje narod, da se ohranja na življenju, da napreduje, se krepi in snuje za svojo bodočnost. Mledina je, ki predstavlja bodočnost ; v mladini je prihodnje življenje! Kdor vzgaja mladino, ta dela za življenje naroda. Zato je naša šolska družba nositeljica ideje življenja ! Ustvarjajoča šole, vzdržavajoča jih, vzgajajoča v njih mladino v poštene sinove in hčere naroda in v koristne člene človeške družbe, dviga naša družba sv. Cirila in Metodija narod iz nižav mrtvila v višave življenja! Kdor daje posamičnemu individuvu v narodu znanja, ta usposoblja narodno skupnost za ž.v-ljenje. V nedeljo sta priredili naši tržaški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija »veliko narodno veselico« — tako je etalo na vabilih — v » Narodnem domu« pri sv. Ivanu. In res je bilo to — veliko slavje. Pozivu združenih podružnic eo se odzvale tolike množice, da jih vrt narodnega doma ni mogel vsprejeti vseh. Vse te množice, ki sj pr;-h tsle, so proslavile veliko misel, kateri služi naša šolska družba, so manifestovale za nt še narodno življenje, za našo bodočnost. Vse te množice bo manifestovale svoje tople simpatije za družbo, ki nam vzgaja bodočo generacijo na eksponiranih tjčkah, na katere naj bolj pritiska sovražni naval. Vse te množice so pokazale, kako da umevajo in cenijo veliko nalogo, ki jo viši družba sv. Cirila Metodija s tem, da nam vzgaja bcdoee može 8. Kubišta : »Pomladna jutro na Soviču«, in žene, ki na^ bodo branili meje domovini idila. 9. Nedved : »Naša zvezda«, mešani naši. — Sree se nam je radovalo, ko smo zbor. 10. Wagner: »Tirolski drvarji«, korač-jih vidtll toliko množico, ki eo došli, da niča. — Začetek ob 5. uri pop. Ustopnina za podpm našo družbo. ; osebo 1 K. Vrt je bil bogato odičen neštsvilnimi tro-' Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo bojnicami in baloni. Sredi vrta je bil prirj- > Učiteljskega konvikti« v Ljubljani, se pre-jen velik okrogel paviljon, ki je obvezal — plaČiia hvaležno vsprejemajo. »somenj v Nižjem Novgorodu«. In kupčija je Openski »Zvon« poleti v nedeljo dne bila izborna ! ! 10. t. m. v Boršt. Da pa ne bo samo »zvo Gospe in gospice v kostumih so ponu-• nenja« ampak tudi nekaj »pritrkavanja« ali jale mamljivimi besedami svoje neirazličneje »tenklanja«, pridruži se najbrže openskemu blago. B:lo je poskrbljeno za vsaki ukus, »Zvonu« še kak drugi tamošnjih bližnjih »zvo-vfako poželjenje, vsaki spol in vsako starost, nov« Paviljon j a moral ves čas p-estajati — oprostite nam besedo, ker smo v času vojne! — najdovršenejo — blokado, Nu, za..... »oble- ganke« je morala biti ta blokada zelo prijetna. Čim huji je bil naval „sovražnika", tem bolj eo jim žareli obrazi od zado voljstva. Sre5na, presrečna misel je bila uresničena s prireditvijo „kcče na Artvižah Malokdaj je še menda bilo zbranih toliko nav- Upamo Da v slogi, ljubavi In lepi zabavi (Bog daj, da krajan) Premine nam dan ! Na veselo in bratsko svidenje v bližnjem prijaznem bregu pri »čaši vinca rujnega« in pri naši ljubljenki zvočni pesmi, ki je budi-teljica in tešiteljica naših src, bodoči izletnik nepevec. Darovi. Na upravo našega lista je pri- dušenih slov. „planincev". Vee je „lezlo tja t , _ _, „ . . , *, , „ ... , ' s ai gospod Iv. M. Kocjan za mozko podruz-gori, staro m mlado. Ni lih plašila pot „v . . . _, ' , , . J / , meo sv. Cirila in Metodija znesek K lu'J, goro", a idi ni plašilo m to, da so morali ob , . . . , .. » , . , _ . , katarega je prejel od nepoznanin gostov kot venožju „planine" plačevati poseono vstop- . .... ... , . . . %T ' , . , , , . rr> , -i napitnino o priliki izleta slovenskega planin, nino. „Na planineah luštno je lo le bila , r . , „ . . .... . j društva k g. Dujcu : za žensko podružnico deviza vsem njim, ki eo se neprestano dre- . ° ., n .. . ._ . . ... ... ... , , , v le pa poslala g.a Antonija Dekleva jz Kozine nali in rinili, pevali in ukali ckolo koce, v J r r kateri so dražestne dame — zopet v kostumih — prodajale razne pijače, ki so bile — da-si več ali manje „slane" — vendar tako sladke, da Be je marsikdo (saj nam ne zamerite, ker ovajamo to) malce okrogel vračal s „planine". In kakov je bil razgled s „planine" doli na krasni vrt in pisano življenje in vrvenje po njem. G >dba je svirala, pevska društva „Slovansko pevsko društvo", -,Kolou in zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija eo nastopala eno za drugo. Najbolj pa je skrbelo za zabavo — ljudstvo samo, ki se je radovalo in zb;jalo šale (ta je noBil na rami K 17 'JO nabranih zanjo za običajno rožico na prijateljskem sastanku v »Hotelu Kozina« na Kozini o priliki nje poroke. — Živeli vrli darovatelji ! >31 a 1 i dom« v trorici. Takovo ime eo dali v Gorici drugemu »Šolskemu domu«, ki bo v kakih treh tednih dovršen. Novi »Šolski dom« bo za tretjino manjši od sedanjega in ga hočejo v razlikovanje imenovati »Mali dom«. Strašna toča. Iz novega mesta so sporočili, da je v ponedeljek zvečer napravila toča mncgo škode. Toča je bila težka po 42 Posebno je zadela vas Bršljin. — to, ta ono s semnja") — Bila je to vrveča ' . . , , . , , , x . ,.,..ii * Ljubljani je padala istega dne toča nena množica sam h zadovoljnih obraziv. J J * 1 Da rečemo na kratko: redk.ikedaj še se je kaka pr riditev tako izborno p^sreč la. Vsa seje izvršilo v najlepšem redu in brez n: najmanje nepriličnosti razun te, da si bili prostori pretesni. Kujanje je trajalo j reko pzdunoči. Zsn- vadne velikosti. Hudo uro so imeli v nedeljo in v ponedeljek tudi po več krajih na Koroškem. Strela ubila profe-orja. Pr fasor na c. kr. strokovni obrtni šoli v Beljaku Emil je pa šel pred delavnico in tam počakal Pe-tronia, a ko je ta prišel iz delavnice, je takoj Bkočil nanj ter mu zabodel nož v prsi. Bil bi mu gotovo zadnl ao drugih ran, da ni bile blizu ljudi, ki so priskočili k njemu ter mu iztrgali nož iz rok. Desetleten morilec. V Humu, občina Kojsko, je 10-!etni Anton Kumar ubil triletnega Frana Persolja. A ne morda po nesreči, ampak v jezi. Pretepal je siroto in bfl po glavi tako silno, da je ubogi dečko umrl na zadobljenih ranah. Mladi ubijalec je sploh nasilne naravi, nagle jeze in nepokoren dečko. Kej bo iz ujega ? I Zločin ljubosumnosti. Včeraj so pripeljali iz Tara v Istri v tukajšnjo bolnišnico 26 letno Filomeno Nešat. Reva je težko ranjena na glavi in na vratu. Ranil jo je pa, in sicer s sekiro njen mož. Nesrečnež je namreč jsko ljubosumen. Očital je ženi, neke nam'šljene pregreške, a ker je žena tajil?, je on pograbil sekiro ter z isto začel udrihati po njej. Prihiteli so na pomoč sosedje, ter mu ubogo ženo iztrgali iz rok. Takoj po storjenem zločinu se je ljubosumni mož sam izrt č l orožnikom. Velika nezgoda na delu. 19 letni zidar Lovrenc Jazbec iz Sv. M. M. zgornje je delal na gradnji hiše mej ulicami Tigor in Alice. Včeraj predpoludne je razd'ral oder v III. nadstropju, a pri tem je nekak j napačno stopil ter padel na eder II. nadstropja. A padel je s tako silo na glavo, da so te mu pretresli možgani. Pobil se je pa tuli na raznih drugih mestih. Prenesen je b.l v boln šnico. 1000 kron zgubljenih in najdenih. Blagajnik tukajšnje glavne zaloge tobaka Ni kolaj Monfjlkun, je dvignil včeraj na kreditnem zavodu 24 000 K. Na povratku je izgubil omot z 1000 kronami v'zlatu. To Bvoto je našel bi zo poslopja kreditnega zavodi nefci lekarn ški uslužbenec ter gi neael g. Nikolaju Mod fd lkonu. Uslužbenec ni hotel Bprejeti najdenine, niti povedati svojega imena. Trgovina. včerui danes 99.95 99.95 99.95 99.95 118 25 lit* 45 99.SO 99.35 90.95 91.— 118.30 i 1S.40 97.15 97.15 88 90 88.95 1623 — 1625.— 642.55 642.— 239 35 239.45 117.37' l/. 117.32 23.46 23.47 1901 19.01 95.10 95.10 11.30 11.30 *ki in možki podružnici moramo častitati na Sehottenhaml je naprav,i v nedeljo dne 3. krasnem moralnem v-pehu. Kakov je b.lma- f m z vc~jo družbo izIet na Dobra5. Pfi. terijalni vspeb, ne vemo še. Vsakako pa je gedii pa vrh gore je naV9tala neviht0. Koje bil zelo ugoden. profesor šsl iz hiša pogle lat, da-li ee kmalu Za semenj v »Nižjem Novgorodu« zvedri, udarla je strela in profesor je obležal so nada je darovali sledeči gg. : mrtev na mestu. Več drugih oseb je strela Milka J pibalki in obilo galanterije, dr. omamna. Truplo profesorja so prenes i v Gregorinova II. zbirko, 3 vešaia za kuhinj- Beijak-. eke rute; Ema Keiže 2 vazi za cvetice, 2 Svilodni trs:. Na Goriškem svilodnem dozi za sladkor, zrcalo, hišico in panočno trgu je biio ]etos prodanih 54.148 kilogra-luč. Amalija Kerže posodo za maslo, desert mov HVjl0(Jov. Srednja cena je b'la 2 K 20 s 6 noži, stojal» za žigice, pesodo za olje in ^tink za kilegram. kis; Gabr jela Lovš n sodček zi liker s ča- j Grozna nesreča v Dragi. Pišejo nam šami, Marija PavloviČ ('» Čašic, 6 skledic s tam . j)ae t> m popoludne se je zgo-krožniki za črno kavo; S;di Kalister 6 K, eKarja, Svetošvančan otroci našli in pobrali, da so se z rjimi v tujini 5 novčarii, 3 p;p», 4 ducate s ;inčni-' igrali po vojaško Ko ni namreč nikogar lnil prazno vojtško patrono, )>linar 24 psr>v nogovie. 2 ducata rut; An- ^a bi z njo streljal. Vrhu smodnika je še n l urlan 2 &t?klenic šimpanjca, Furlaci aabijal stolČene opeke in zidnega ometa, da . ara turo za mauš-te in ovratnike, Kamaceli bi bolj počilo. Ob tej nevarni igri je gledal -nirodilničar) f>0 raztfieda c, A. 3 knjige, prav blizu njegov 3 letni brat. Na basinju azarij Griž n 5 ttiuc kruha, Schmidt 3 se je patrona razpočila in zadela malega zi;čke in zevoj bonbonov, Jeifslava Guiič 3 brata v vrat tako nesrečno, da se je kar Josipi na Kranjc 4 K, Marica Bartol 3 mrtev rgrudil. Stariši to pritekli z dela. ali I t pl. Obew gnes b Pro?eka 5 K, Fran že piepozno. Mrtvemu ni bilo več pomoči enda ."> K. Ante B »gdanovič 6 K, Licči |— zato so pa imeli opra\iti z nesrečnim Knaus 4 K, Ana G »dina lian 2 K, Zorka starejšim sinom, ki je zbežal v gczJ. Le s i j»le 6 K, Viktorja Z jo na 4 K, Vekoslava j težko muko se je posrečilo, da bo ga spra-1 »vgan 2 K. ! vili domov. Dne 5. t. m. je prša komisja Postojinski salon-ki orkester in me- iz Kopra. Vsa vas stoji pod utisom grozne ; ni zbor pr redita pod vodstvom kapelnika nesreče. - -;>oda Kub šte v nedeljo dae 10. julija Krvav čin v Piranu. Včeraj opoludne t . kcncert v salonu »Pri kramarju« v je zlatarski delavec Alojzij Davanzo v Piranu 1 . T>o*atcu S2 sle.leč m vsporedom : zabodel z nožem v prsi svojega kolega Jer I. V. Parma; »Mladi vojaki«, korač- ! neja Petronio. Mej tema dvema, ki ata de-* a. 2. Iv. pl. Zaje: »Biezij^ka čarovn ca«,! la!a oba pri zlatarju Zoratti, je tlela že dlje Kubišta : »H .maoca«, solo za llauto. 6. jutro ni prišel Davanzo na delo, ampak je 2 rer : »Landstreicber«, potpouri. 7. Mo- sporočil g. Zorattiju, da se za Petronia pri--njac : i.^rbeke narodne pesmi«, meš. zbor. pravlia nekaj hudega za opoludne. Opoludne Razne vesti. Budimpeštansko vseučilišče. Na tem vseučil šču je b.lo v poletnem semestru, upi Banih 5760 Biueatdjev ; od teh je bilo 5348 rednih in 412 izrednih. Hrvatov je bilo 40. Cela obitelj v verski blaznosti. Iz Prage je došlo 5. t. m. poročilo : Oiani kmečke obitelji Lenoch v Seču pri L'tom šlu so se peljali večkrat v okraj Brovnov na ob.sk k nt ki KriBtini Ringrl, ki je kakor znano pred nekaterimi leti slepila km^t?, da sa jej je prikazala Mati bjžja. Dae 29. m. m. je bila zopet ena hči Lenochova pri Kristini Ringt 1. Na svojem povratku je pripovedovala, da se je tudi njej prikazala Mati bož «. Od tega časa ee nahaja vsa ob telj v veraki blas-nofct». Dne 6. t. m. sa je zaprlo vseh G otrok Lencchovih v stanovanje ter se popolnoma sleklo, na kar je nesla ena hči Ltnochova svojega 4 letnega nečaka v vrt, ga tam toliko časa 1 lla ob neko drevo, dokler je otrok iz-dahnil, menč, da pride tako čim prej v nebesa. Na to je vrgla na tla svojo 7 letno nečakinjo ter po njej tako teptala, da je ista zadobila smrtne rane. Ostale sestre so bile toliko časa z glavami ob tla, dokler so bile vse Krvave. Po polnoma gole so letele potem na p>lje, kjer bo jih pa prijeli. Razsvetljava v Londonu. Za razsvetljavo mesta Londona je nameščenih po ulicah 4479 velikih uvetiljk, 11.185 inkandescent-nih svetiljk, 56.000 svetiljk z Auerjevo lučjo in 18 248 navadnih plinovih svetiljk; vsega skupaj urej 89 912 svetijk. Borzna poročila dne <». julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.00 19.04, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.40 239.80 Francija K 95.---95.20, Italija K 95 -- 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.50, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50, ogrska kronska renta K 97.— 97.25, italijanska rent^ Fv 102V* 1023/. kreditne akcije K 641.50 — 643 50 državne železnice K 637.— — 639.- Lombardi K 80.— 81.—, Lloydove akcije Iv 6S0—688.— — Srečke: Tisa K 322.--327—, Kredit K 458.— do 468. Bodenkredit 1880 K 296 — 308.—, Bo-denkredit 1889 K 290.— 298.—, Turske K 129.5(1 do 130.50 Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. url popol.: Državni dolg v papirju n n v arebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4% Avst. investicijska renta 31/,®/, Ogrska renta v zlatu 4% „ v kronah 4% „ renta 3 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.37 5°/0 italijanska renta 102.40, Španski ezterieui 87.10 akcije otomanske banke 573.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Železnica —.— Lombardi —.— unificirana turška renta —.—• menjice na London 251.95, avstrijska zlata renta 100.90 ogrska 4°/0 zlata renta 99.50, LSnderbank —.— turške srečke 125—, parižka banka 11.35 italijanske m^ridijonalne akcije ——, akcije Rio Tinta —.—. Nepravilna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90 Lombardi ol/4 srebro 2615/10, Špai3ka renta 865/s italijanska renta 102tržni diskont ll0/16, menjica m Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila banke —.—. Mirna. Tržna poročila 6. julija. Budimpešta. Pšenica za oktober 8.87 do 8.88. Kž za oktober 6 55 do 6.56. Oves za oktober za i\ 6.14 do 6.15 Koruza za julij 5.18 do 5.19, za avgust 5.30 do 5.31. PSenica : ponudbe srednje; povpraševanje poboljšano, ugodneje. Prodaja 46.000 meterskih siot.. do 5 stotink zvišanja. Druga žita nekoliko stotink višje. Vreme : lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.23 frk, za sept. 41.75. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo J average za julij 333/4 za september 34—, za deo. 34za marec 357», 1 avlaČevano. Kava Rio navadna loco 33—36, navauna reelna 37—39, navadna dobra 40—42. Hamburg. (Sklep-) Sladkor za julij 19 10, za avgust 19.20, za sept. 19.25, za oktober 19.35, za dec. 19.3o, za marec. 19 65. Stalno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 9lj2 Sh Java 10.3 Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassš ia Meli.-ip'lć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bol če dobave, vzdržano, 5 stotink znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 1415. rž za avgust 13.90, za sept.-ok'. i3.90, za september-da-cember 14 15 >staluo). — Pšenica za tekoči mesec 20.70, za avgust 20.55, za sept. okt. 20.50, za september-december 20.65 (stalno). — Moka za te. koči mesec 23.4za avgust 2^.4 3, za okc.-sept-28.15 za sept.-december 27.95 (mirno). Repično olje za tefcoči me*ec 48.50, za avgust 43-50, za sept.-december 49.50 z\ januvar-april o0.5Q (mirno.) Špirit za tekoči mesec 42 —, za avgust 41.30 z* sept.-december 36 75, za jauuvar april 35.23 (mirno;. Sladkor surov 88° uso nov 247* —^47a (mirno), bej za tekoči mesec 27 za avgust 273/4, za okt.-jan. 29—, za januvar-april 29"/i (mirno), rafiniran 601/2--61 Vreme: lepo. OOOOOOOOOOOOOOOO Tovarna pohištva Aleksander Levi f^i^ ' ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikako konkurent«. Sprejemajo se vsakovrstna dela ic i po posebnih načrtih. Hnatrov&n oealk brMplafino Is trtu"- OOOOOOOOOOOOOOOO Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohidtva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J yia lei Rettm štev. 1 (Rosario) - v Trstu - lile cerkve Sv. Petra v liši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdelaje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. gr Vsaka konkurenca je izključena. "VI Album pohištva pošlje se brezplačne. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zaatopitva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT). rejema zavarovanje človeškega živ-itn » po najrazDovretnejSib kombineci-ah pod tako ugodnimi pogoji, to no-b*aa druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. V-sak član ima po preteku petih let pravico do dividende. w A VIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnina: 78,324.623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah ^kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. (lica Molin piccolo štv. 2. I)ne 7. julija. 1904. odpluje okusno urejen in novi bm parobrod 67C0 ton, pod vodstvom kapetana STL PARICU Ta parnlk je bil pred kiatkem spuščen v votlo, je urejen z najnovejšimi udobnostmi tehničnega znanja in modernih zahtev. iz TRSTA naravnost v NOVI YORK Potnina iz TRSTA v NOVI YORK I. razred K 300, III. razied K 180.— s potrežbo in hrano vsak dan svež kruh in meso) dobro vino. zdravniške službe. Parniki so električno razsvetlj en in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. I Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 »K Danes v* četrtek se otvori 3ottiglieria £xcelsior v ul. S. Sebastiano 2 ki bode preskrbljena z najboljšimi specijaiitetami ORIGINALNIH FINIH VIN Likerji in špiriti v velikanskem izboru. Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah. pakobrodxa plovidba Serafin Topic in dr. S 15. junijem 1905 se je uvedla s parobrodom --- VILA ;_ brza proga TRST—KOTOR tikajoča Lošinj mali, Zadar, Spljet, Vis, Korčul in Gruž Odlazi iz Trsta vsako sredo ob 8. uri zvečer | Odlazi iz Kotora vsako soboto ob 7. uri zjutraj Dolazi v Kotor vsaki petek ob 5. uri zvečer j Dolazi v Trst vsak ponedeljek ob 7. uri zjutraj. S 24. junijem li»04 se pa uvede tedenska proga TRST—METKOVIĆ tikajoča Izolo, Piran, Rovinj. Lošinj mali, Zadar, Biograd, Trogir, Kaštel, Spljet, Vi3, Makarska in Trpanj, Odlaz iz Trsla vsaki petek ob 8. uri zjutraj J Odlaz iz Metkovića vsak ponedeljek ob 10. uri zj. Dolaz v Metković vsako nedeljo ob 4. uri pop. j Dolaz v Trst vsako sredo ob i), uri zjutraj. Ostane tudi za naprej nespremenjena brza poštna proga TRST—K0RCUL, tikajoča Pulj, Lošinj mali, Zadar, Spljet, Bol, Jelšo, Starigrad, Hvar, Vis, Komiž, Veloluko in Lastvo. Odlaz iz Trsta vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. | Dolaz v Trst vsak petek ob 7. uri zjutraj. Za zgoraj imenovane proge se sprejemajo potniki I., II. in III. razreda s 50'v/o popustom tarifne cene in sicer : iz Trsta v Kotor | iz Trsta v Lošinj mali I. razr. K 19.50, JL razr. K 13.60, III. razr. K 7.80 ( I. razr. K 4.20, II. razr. K III. razr. K 1.60 Postelja za vsako noč K 1.—. Obed na parobrodu K 2.40, večerja K 2 — brez pijače. Pristanišče parobrodov v Trstu na pomolu Giuseppina. Gospodom uradnikom, trgovskim potnikom, dijakom itd. se dovoli še posebni popust. Za prevozni listek tja in nazaj (veljaven 1 mesec) 207o popusta. Potniki naj se obrnejo na Agencijo v ulici Vincenao Bellini 1 (Palača Carciotti) Tel. 1521. IJxxLJ Trgovcem z jestvinami v Kozini in okolici priporoča svojo veliko zalogo moke iz parnih mlinov Schoeler & C.O dvornih zalagateljev v Ebenfurtu in na Dunaju eeee IVAN ŠIŠKO VIČ = trgovec v Kozini. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. {Vogal ul. Torre nte.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu nadalje bele od satena in platna, kostumi saten al platDeni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojačnici; 600 oblek po K JO za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izlelki najboljših tovaren CeSke Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA; „ALLA CITTA Dl LONDRA" tli. Poste nuove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. UL Torre biauea li (vogal Torrente). ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. Najprimernejše letovišče za tržačane je grad i Cres - (Kvarnerski otok) - Cres Prodaja po K IOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno maslinsko olje. Na zahtevo se pošilja vzorce. F I L I J A L K A c. kr. privat. AVSit KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH Krasna lega. ob>iren park s senčnatimi sprehajališči, brez prahu, mirno bivanje, čist /rak, krasen razgled na divno romantično pokrajino v ozadju in na zelene griče n doline, ki se v ospredju razprostirajo do morja. Lepe zračne sobe z dobro hrano za letorišenike. Nizke cene. SV Nizke cene. pri Borštu. Za izletnike dobro urejena restavracija : Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Svojim rojakom se posebno priporoča udana Eleonora Ferluga lastnica. Proda se zaloga vina, ena hiša s kremo v Vipavi, ena hiša s kremo pri Bnzetu v Istri in en dvorec (vila) v Kozini. Ustmeno ali pismeno se je obrniti na g. Antonu S o r 1 i, trgovinska kavarna v Trsta. iia blagajniške nakaze prinoscu na naslovljena izplačilna pisma proti 4 dnevni odpovedi 27i°/. »8 » > 2s/4°/0 > 30 » » 3% co Ulica brcata 9 (vogal ul. Sapone). Za za moške in dečke. Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Ulica £rcata 9 (vogal ul. Sapone). V novi prodajaliici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. Andrej Wouk. S I 3van Čeh Koč pstra) priporoča svojo zalono vsakovrstnih istrkih vili po najnižjih cenah. e Grand Restaurant Hacker ♦ proti i dnevni odpovedi 2\'2 °/0 » 30 » > 3°/o v t atih liapoljonih na izplačilna pismu proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 * 3 mes. „ 21/4'/o n 6 „ „ 2»/,% Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nov; obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvar; bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancogiro v kronali z 21/s°/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati n a pol; oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu limpeSto, Brno, Karlove vari. Reko. Lvov, Prago, Reiehenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost. Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, tiaaz, Soloograd prost?) stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema izt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi v*et drugih iztirjevanj. Daj a predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat ; srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajno zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice v italijanskih lirah ali v kronah „Banca d' Italia-* do dnevnem kurzu. Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. Nalašč pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne! Največji konfort! Postrežba, tonna ' = Pariške higijenične posebnosti- = ■!■ V. Reich's jVach/., Dunaj 1. Adlergasse štv. i. Diskretne pošiljatve na i^oskušnjo o< i 2 K naprej za ducat. Vsi predmeti za negovanje bolnikov. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja Trste rent, ustavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete i* daj a k vsakemu žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital K, 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi - VJnkuluje In dlvlnkuiuje vojaške šen'tnlnske kavcije. jBak.om.pt in iaMasao aesio. aflSF" Borrna naročila, LJUBLJANI f Podružnica v SpJjeru Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodt a obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ---dne vzdiga. ~ Promet i deki in nakaznicami.