Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 9. decembra 1933.
Štev. 10. Leto I. Cena Din 1.50.
AKADEMSKI GLAS
INFORMATIVNO STROKOVNI LIST
Izhaja vsak teden. — Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za^ inozemstvo 10 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 16. — Ček, račun: Ljubljana stev. 16.465.
V. Z.:
Univerza v novem casu
(Konec.)
Drugo veliko vprašanje je, ali je univerza danes še tudi vzgojna institucija ali ne. Vzgojo pojmujemo tu tako, da človek sprejme vase neko podobo in se po njej oblikuje. Da se učitelj tako zanima za dijaka kot starši za otroke.
Žarišče nastajajoče univerze je markanten učitelj. K njemu se stekajo dijaki in za njihovo oblikovanje je njegov osebni vpliv nad vse važen. Kako pa danes univerza vzgojno vpliva? Namen univerze je tudi 6edaj, da z znanostjo in resnico duševno vpliva na dijakovo notranjost. Toda večina dijakov obiskuje univerzo le zato, da pri celi vrsti proiesorjev dobi za izpit potrebnega znanja. Na to površnost najbolj vpliva uradniški duh. Kajti tudi takozvani prosti poklici (n. pr. advokatski, zdravniški) niso danes več prosti, ampak so v kopici paragrafov že nekaki drž. uradniki. In je tudi res, da večina hrepeni po tistem lepem meščanskem miru in stalnosti in brezskrbnosti, ki jo ima samo v uradništvu. Ker je dostop na univ. vsakemu dovoljen in imamo zlasti po vojni vprav nenaravno veliko število akademikov, univerza ne more vzgajati elite, ampak maso.
Ker je tudi predakademska izobrazba neenotna in neenaka, trpe potem profesorji in dijaki. Dijak ne dobi pri strokovnem pouku železne trdnosti, ki bi jo takoj uporabil v praksi in se mu tudi upira skoraj srednješolsko podajanje tvarine. Značilne so misli Maxa Schelerja, ko govori o ločitvi strokovnih šol od univerze: »Prvo temeljno protislovje današnje univerze je v tem, da zaradi razmer dejansko ni več »universitas«, ampak skupina strokovnih šol in da obenem noče biti strokovna šola ampak hoče vzgajati znanstvenike. Profesorji imajo tudi premalo stika s sedanjostjo in z resnico, da bi povedali, kaj zahteva jsriprava na poklic. In kako malo se goji za poklicno izobrazbo tako važna karakter, volja, srce (n. pr. sod-nijski. zdravniški, profesorski karakter). Univerzo zapuščajo prazni intelektualci, katerim ropota v želodcu neprebavljena in v poklicu morda neuporabi j iva učenost. Vtis imamo, da je z univerze odhajajoča mladina bogata na znanju, a revna v uporabljivosti in v čutu odgovornosti.«
Smisel univerze je tudi ta, da nudi raznim poklicem temeljito izobrazbo, ki naj ne bo samo pozitivna, za praktično življenje uporabna, ampak izobrazbo, ki tudi sama znanstveno deluje, ker probleme gotovo pozna: da se izobraženec po etosu znanosti zaveda svoje odgovornosti in čuti dolžnost delovati za skupnost; dalje da imajo ti poklici napram narodu in tudi napram lastnim nalogam v neki meri pravico kritike in proste odločitve. Kajti znunost po svojem bistvu vedno vodi h kritičnemu gledanju in preudarjanju. Tudi kritika je lahko zelo pozitivna in znanosti brez kritike si ne moremo
misliti. Če v vsaki kritiki vidimo nevarnost, potem je znanost vedno nevarna.
Vrednota znanosti sloni na metafizičnem bistvu resnice in vrednota resnice kot najvišja vrednota mora dobiti v poklicih in stanovih enak soci jološki izraz kot druge vrednote. Zdravje dobe in ljudstva se kaže predvsem v tem, če je priznan in uresničen objektiven red vrednot in ciljev. Resnica je taka vrednota in kot taka je podlaga univerze. Iskanje resnice zahteva vedno veliko zavest odgovornosti in nezlomljivo voljo za objektivnost, ki se ne ustraši bodisi za narod ali zase neugodnih rezultatov. To je tudi važno merilo za učiteljevo razmerje do resnice.
Naravno je, da stojji v času katastrof, ko se rušijo vse svetne vrednote, prof. osebnost v ospredje in dijaki napeto čakajo njegovih izjav. V mirnih časih lahko profesor 30 let prežvekuje isto tvarino iz svojih zapiskov; če pa vse čaka odločitve in jasnosti, če je vse preobrnjeno, je naravno, da hoče mladina poleg obrabljenih stavkov še kaj drugega. Ne zahtevamo, da bi bili vsi sijajni pedagogi in didaktiki, to ni mogoče. Smemo pa zahtevati, da se univ. profesor zaveda svoje naloge in da je njegovo učiteljevanje prav tako važno kot njegovo znanstveno delo.
Res pa je tudi, da vsled velikega števila dijakov danes ne moremo več zahtevati take skupnosti med dijaki in profesorji in da masa vedno bolj prestopa meje, v katerih more delovati profesor. Univerza bo šele tedaj vzgajala, ko bodo prišli na uni-
Akcija naših medicincev:
Radi praznika je ta številka izšla dan kesneje kakor navadno.
verzo samo tisti, ki hočejo poleg učenosti tudi vzgoje in ko bomo razlikovali med poklici. ki po svoji življenski formi zahtevajo akad. študija in med onimi, ki zahtevajo zgolj strokovnega znanja. Gotovo, da se univerza ne bo preobrazila v tem smislu v enem mesecu, važno pa je, da se svojih nalog zaveda.
Vendar bodimo realni. Ne sklicujmo se na Oxford in Cambridge kot na vzgled narodne univerzitetne vzgoje. Kajti Oxford in Cambridge sta zadnja ostanka srednjeveškega univ. življenja, ki sta zvesto ohranila vzgojni tip in ga po stoletjih izkristalizirala v gentlemenstvo. Ti univerzi dobro vesta, da se mladina oblikuje bolj po tradiciji in življenju in po nujni prilagoditvi na starejšo generacijo kot pa po sami znanosti. Na teh angleških univerzah vlada nenapisan zakon močne tradicije. Iz teh univerz in iz te tradicije rastejo vedno znova možje, ki vladajo svetovni angleški imperij. Vladajo ga pa s svojo izoblikovano osebnostjo, ne pa z znanostjo.
Mi nimamo tradicije. Zato smo tembolj navezani sami nase. Mlado drevo se lahko naravnava v rasti. Ni dvoma, da more deset odločnih mož, ki živijo iz iste vere in so resnični učitelji, narediti idealno visoko šolo, če se jim da možnost, da sprostijo svoje osebne moči. Samo organizatorične spremembe ne dajo novega življenja, razen če niso predpogoj za svobodno delovanje močnih osebnosti. Univerze niso kasarne. Predpogoj za uspeh je močna stvariteljna vera. Vera pa je stvar človeka kot osebe. Oseba pa ni produkt človeških paragrafov.
Za razširjenje medicinskega instituta
Slušatelji ljubljanske medicinske fakultete so započeli veliko akcijo, ki gre v prvi vrsti za tem, da se izpopolni in razširi poslopje medicinskega instituta na Zaloški cesti. Društvo medicincev, kjer so strokovno organizirani slušatelji-medicinci, je poslalo vsem strokovnim društvom na univerzi naslednji dopis:
»Društvo medicincev« je radi premajhnih j>rostorov in radi vedno večjega dotoka slušateljev primorano podvzeti akcijo za razširjenje prostorov v našem institutu.
Predavalnice kakor tudi secirnice in kemični laboratoriji nikakor ne odgovarjajo našim potrebam. Das je v I. nadstropju našega instituta že dograjena predavalnica, vendar merodajna mesta še vedno odlašajo s kreditom za njeno opremo. Če se to končno ne bo ugodno rešilo, bomo mi — Slovenci sami radi prenatrpanosti primorani posečati
univerze v Zagrebu, Beogradu ali v inozemstvu. Jasno je, da bo to velik minus v našem narodnem gospodarstvu.
Ker se dotok slušateljev stalno veča, je naša zahteva popolnoma utemeljena. Zavedamo pa se, da bomo lažje prodrli z našimi upravičenimi zahtevami, če bodo delala na tem skupno z nami vsa strokovna društva. Zato se tem potom obračamo na Vas s prošnjo, da našo akcijo čimbolj podprete.
Društvo medicincev.
Kratek obisk v našem medicinskem institutu na Zaloški cesti mora tudi laika neizbežno prepričati, da je akcija slovenskih medicincev upravičena in nujna. Na nobeni drugi fakulteti se tako živo ne občuti pomanjkanje prostorov kakor ravno na medi-cnski. predavalnicah, secirnicah in kemič-
nih laboratorijih, ki morejo zadostovati največ sto slušateljem, se letos gnete 250 ljudi. V secirnicah dela pri vsakem truplu najmanj deset ljudi, predavalnice pa ob malo večji frekvenci sploh ne morejo nuditi prostora vsem, ki bi radi poslušali predavanje. Jasno je, da ob takih razmerah močno trpi študij, ki mora biti ravno na medicini vseskozi intenziven in vesten.
Akademiki nemških univerz, tehniških, agronomskih, gozdarskih, živinozdravni-ških, trgovskih, kolonijalnil), filozofsko-teo-loških visokih šol ter montanističnih akademij so organizirani v centralnem društvu nemškega študentovstva (Deutsche Studen-tenschaft [DS|). Ker spadajo v to centralno organizacijo ne samo slušatelji nemških (Deutsches Reich) univerz, ampak tudi akademiki iz Avstrije, Danziga ter dela Čeho-slovaške, je radi lažjega pregleda in organiziranja razdeljena ta DS organizacija v 10 okrožij (Kreise)-. V ta okrožja spadajo posamezne univerze ter visoke šole, ki imajo skupno teritorijalno lego (n. pr. okrožje 8: Deutsch-Oesterreich: Univerze: Graz, Innsbruck, Dunaj, tehnika Graz, Dunaj itd. — skupaj 11 univerz in visokih šol. Ali pa okrožje 9: Nemške sudetske dežele: nemška univerza v Pragi, nemške tehnične visoke šole, Praga in Brno, ter agronomska šola Brno — skupaj 4.) Vsaka univerza ima svoj odbor, odbori teh pa volijo predstavništvo okrožij. Delegati, predstavniki okrožij se sestanejo vsako leto na takozvanem akademskem dnevu (Hochschnltag) nekakem kongresu, kjer se voli vsakoletni odbor centralnega družtva z raznimi uradi in referenti. V tej naj višji nemški akademski reprezentanci je včlanjenih okoli 150.000 akademikov.
V svojem programu ima DS poleg zastopanja študentovskih stanovski interesov proti političnim in akademskih oblastem I tudi politične smernice in sicer: propaganda I
Univ. prof. dr. Alfred Šerko:
Izpoved ruskega anarhista
Ta izpoved je bila v septembru leta 1906. poslana iz Rusije znanemu seksuologu Magnusu Hirsch-feldu v Berlin, ki jo je prepustil svojemu kolegu Ivanu Blocnu v objavo. Objavljena je v Blochovi knjigi:	Das Sexuallebeu unserer
Zeit. Berlin 1907. Stran 646—670.
Pisec sledečih zapiskov, ruski anarhist N. K., je bil v prvih mesecih leta 1906. v Varšavi aretiran. Kakor vsak, ki so ga v tistih časih tam kot pripadnika te stranke zajeli, bi tudi on moral biti takoj, brez razsodbe po vojnem pravu ustreljen. Njegovo obnašanje pri j usti f ikuci j i pred njim aretiranih tovarišev kakor tudi pri zasliševanju je pa pričalo o taki absurdnosti njegove duševne individualnosti, da je polkovnik, ki mu je bilo poverjeno postopanje, zaslutil v njem psihopata in ga do ugotovitve interniral v trdnjavi. Tam je napisal N. K. svoje zapiske, ki jih podajamo 1u dobesedno in brez komentarja.
I
Moji starši so bili nasprotni si elementi: Oče: močan, grob. brutalen, egoističen, do skrajnosti materialen, — mati: trpeča, nežna. čuvstvena, eterična. Iz takega križanja je moral nastati mazohistični značaj. Oče
Zato moramo akcijo naših medicincev le iskreno pozdraviti. Pa ne samo medicinei, vsa akademska strokovna društva se morajo združiti in skupno nastopiti, da se naša medicinska fakulteta — uboga pastorka — uredi tako, da bo mogla nuditi priliko vestnega študija človekoljubne stroke — medicine. Želimo, da bi akcija medicincev našla razumevanje pri merodajnih.
proti sklepom raznih mirovnih pogodb (Versailles!) vprašanje združitve (Anschlull) nemških dežel (!) v enotno državo, vprašanje Danziga, narodne manjšine itd. — Njihova glasila sama povdarjajo, da je imela DS v Confederation Internationale des Etu-diants (C. 1. E.) le nalogo, seznaniti, propagirati, ter opozarjati ostale akademske reprezentance na krivice, ki so se zgodile nemškemu narodu. Ker ni kongres C. I. E. v Bruslju 1931 upošteval njihovih teženj (to leto so imeli namreč v DS nacionalni socialisti prvikrat absolutno večino |36:5|) so se čutiti užaljene ter izstopili iz C. I. E. V svojih časopisih so naglasašali, da skupno delo v organizaciji, ki stoji pod francoskim in angleškim vplivom ni mogoče.
Se nekaj podrobnih zanimivosti iz organizacije D. S. Volilno pravico imajo vsi akademiki nemške narodnosti. Volitve so v začetku vsakega šolskega leta. Voli se po D’Hontovem volilnem sistemu. Navadno nastopite pri volitvah le dve listi (politični stranki) in sicer nacijonal-socijalistična pod imenom »Die volkische Fruktion« in katoliška. Jasno je, da ima .skoro po vseli univerzah prva zadnja leta absolutno večino. Odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika ter načelnikov posameznih odborov in odsekov, katerih imajo veliko in v katere je razdeljeno vse delo.
Kulturni odsek (Kulturamt) ima nalogo seznanjati akademike z vsemi kulturnimi in duhovnimi problemi ter pojavi sedanjega I časa.
me je vzgajal s hruljenjem, pretepavanjem in strahom — mati mi je vse to poplačala z božanjem, poljubi in jokom. Če me je oče vpognil čez svoje koleno, sem trepetal v tajni grozi, istočasno pa vriskal veselja, saj je on, komaj da je bila eksekucija pri kraju, že dirjal, da bi oklofutal kogarkoli, hlapca ali deklo ali slugo. Jaz pa sem hitel s pekočo zadnjico k materi. I u so bile najprej inspicirane srage, potem pa se je začel jok, objemi, poljubi in slednjič smeh. losi* je ponavljalo v nerednih premorih.
V ta otroška leta spada tudi že prvo spoznanje masohističnega principa v življenju. To spoznanje temelji na sledečih opazovanjih.
Vsi moji pajdaši in pajdašice so imeli potrebo si kaj med seboj zaigrati, drug drugega pri starših tožiti in obrekovati, na vse načine mučiti, potem pa s podvojeno ljubeznijo vse zopet popraviti. Na drugi strani sem pa opazil, da noben otrok ni ljubil drugega. če ga ta ni mučil.
V tem medsebojnem mučenju iu muki je moral bili že po naravi nek čar. neka sla. Ta je bila: se poglobiti, se vmisliti, sočutiti drugega bolečino. To ni sadizmus — tega ni — ampak profinjen masohizmus. Bolečina se prizadaja, da se jo sočuti. da se jo more sam občutiti.
Jaz sem si privoščil zlasti deklice: uničeval sem jim igrače, trgal njihove punčke.
Politični odsek (Das Amt liir politische Bildung) se bavi z vsemi političnimi problemi iu pojavi, predvsem pa ima nalogo propagande za enotno nemško državo (An-schlulJ). za revizijo vojnih dolgov, mirovnih pogodb itd.
Manjšinski urad (Grenzlandamt) ima nalogo delovanja v obmejnem pasu (v Avstriji. na Koroškem, v Burgenlandu), delati statistike o nemških narodu, manjšinah, življenja. itd., zbirati denar za manjšinske šole, sodelovati z »Siidinarko« (Pri denarni zbirki za otvoritev in ureditev pokopališča von I.augciimark so nabrali pod geslom Lan-gemarkspende« v enem letu 200.000 RM
f.	j. ca 3,000.000 Din. Ta znesek so zbrali dijaki sami, izdajanje propagandnih razglednic, brošur itd.
Športni odsek prireja tekmovanja, kurze (tenis, lahka atletika, plavanje, streljanje, sabljanje, smučanje itd.), počitniška taborišča. prostovoljna dela akademikov na vasi (sanitetne naprave, elektrika, vodovod, regulacija potokov in hudournikov, urejanje studencev, ureditev polov itd.).
Informativni urad (izdaja časopise skoro na vseh univerzah (v G razu Steirische 1 lochschulblatter, Steirische Hochschulfiih-rer. Grazer akademische Korrespondenz), skrbi za objavljanje notic v dnevnem časopisju. Vsi ti uradi in odseki so v Avstriji delovali tja do avgusta meseca t. 1. Takrat je namreč avstrijska vlada okrožje 8 (teritorij Avstrije) DS razpustila.
V gospodarskih odsekih sodelujejo tudi profesorji tako, da je kontakt med akademiki in profesorji večji, pa tudi različne ugodnosti profesorji preje dosežejo1 kot akademiki.
Podporni odsek organizira dvoje vrst menz t. zv. >F>eitiscfi« in Hochschulmenseu. V prvih se dobi hrana s 25—100% popustom. Vstop imajo le Nemci. V druge imajo pristop vsi. Podporni odsek daje tudi male podpore za vpisnino in izpitne takse. Teh podpor so lahko deležni tudi nenemci.
Urad za preskrbo potrebščin ima nalogo skrbeti za zidanje akad. domov, omogoča kupovanje oblek na obroke, prodajo skript in knjig-, kupovanje vseh študijskih potreb-
onesnaževal njihove obleke itd. Če so potem prav bridko jokale, sem se jaz boril s solzami, dokler jih nisem mogel več zadrževati. Potem sem se priplazil in razjarjeno deklico objemal in božal in poljuboval iu r. njo jokal. Kakšno bol in kakšno slo sem občutil, če me je pahnila od sebe, me bila in mi pljunila v obraz. Prinesel sem ji lepših igrač in bil srečen, če se je njen jok izpre-monil zopet v smeh.
Koli krat sem obrekoval druge otroke pri njihovih starših, samo da bi sočutil bol nezaslužene kazni. Pa jaz nisem bil izjema: večina mojih pajdašev je bila ravno taka. Spominjam se H letne deklice, ki je očrnila 12 letnega dečka, da jo je. ko je spala na prostem, prijel za spol. Nesrečni ubogi otrok je bil v šoli in doma strašno tepen. Vsi otroci so hujskali nanj. ga zasmehovali iu se ga ogibali kakor kuge. Postal je popolnoma plašen.
Pa kaj sem doživel nekoč?
Mrk in zlovoljen je ležal pod drevesom. Poprej omenjena deklica se je tiho priplazila k njemu, obstnlci ob njem in proseč zaklicala njegovo ime. Divje je vzrojil in hotel pobegniti. Ona pa je zgrabila njegovo roko. padla pred njim na kolena in ga prosila odpuščanja. Nič ni pomaeiilo, da jo je zmerjal, tolkel in suval z nogami. Objela ga je in tako bridko jokala in mu tako dolgo laskala, da je sedel poleg nje in se
Iz akademskega življenja po svetu:
Organizacija nemških študentov
Naši bravci	se	. .
ščin po znižani ceni. Posreduje popuste v trgovinah (25—5 %) v gledališčih, na železnicah (ekskurzije), tramvaju, posreduje pri delu, instrukcijah, pri oddaji stanovanj itd.
Akademska posojilnica. Posojila se dele do 50 RM proti zastavitvi potnega lista in to le za plačan j e taks, hrane in stanovanja. Posojilo je brezobrestno, za stroške režije se plača 1 %. Posodi se le za 1 mesec. Če posojilo ni v redu plačano pride dolžnik na sivo listo (posledica, da dobi pri drugem posojilu le polovico), če v teku enega meseca ne plača, pride na črno listo (ne dobi več posojila), če še potem ne plača, se ga prijavi rektoratu in končno se ga da advokatu čez. Zamudniki plačajo 5 % kot kazen. Dokler ni vsota poravnana ne izda nobena akademska oblast nobene listine, niti se dolžnika ne pripusti k izpitu.
Skrb za premog. Dvakrat letno po 200 kg, po znižani ceni, (dobe le Nemci).
Bolniška blagajna je neobvezna. Pristopnina v Grazu 1 S, semestralni prispevek S 1.50. Ugodnosti nastopijo po 6 tedenskem članstvu in obstojijo iz brezplačnega zdravljenja (v Grazu pri 47 zdravnikih), 50% popusta pri zobozdravnikih (23) in brezplačnih zdravil. Od zdravljenja so izvzete športne nesreče (zavarovanje!) in kronične bolezni, lnozemci se zdravijo le ambulato-rično.
Podeljevanje stanovanj v akad. domovih.
Seveda dobe le Nemci. Cene s centralno kri rjavo od 120—250 Din.
Poleg teh odsekov delujejo še odseki za organizacijo počitniških kolonij, odseki za božičnice itd.
To bi bila v glavnih potezah orisana organizacija nemškega študentovstva, marsičesa bi se lahko od njih dobrega naučili.
Trni! Širite jatami glas"!
VSE, KI PREJEMAJO AKADEMSKI GLAS, PROSIMO, DA NAM TAKOJ NAKAŽEJO DOLŽNO NAROČNINO IN NAROČNINO VSAJ ZA EN MESEC NAPREJ. TOV. AKADEMIKI LAHKO PLAČAJO NAROČNINO TUDI PRI VRATARJU UNIVERZE.
pustil ljubkovati. Tako sta sedela dolgo — se jokala, smejala in zopet jokala. Nenadoma pa je ona prijela njegovo roko in si jo stisnila strastno med svoja stegna. Ta kontakt je bil zadnji člen dolge logične verige.
To so bila dejstva, ob katerih sem prvič instinktivno zaslutil, da je, kakor predstavlja vsaka temeljna stvar, vse kar začne s predlogom »pra« — prašila, prasnov, pra-nagon, združenje dveh ekstremov: tudi pra-nagon »ljubezen« mogoča samo s spojenjem dveh nasprotstev. Slednja sta tu sla in bol, kakor se v elektriki imenujeta pozitivna in negativna elektrika, pri magnetizmu pozitivni in negativni magnetizem, pri atomu pozitivni in negativni jon. pri spolu moški in ženska itd.
II
Svoja gimnazijska in univerzitetna leta sem preživel v Petrogradu. Vihravo sem se vrgel v objem čisto fizični ljubezni, orgiji v vseh njenih odtenkih. Telesuo-spolni ma-sohizmus z jegovimi rafiniranimi čutnimi draži sem okusil do dna, nisem si pa mogel razložiti, zakaj se človeštvo zadovoljuje s tako grobo definicijo pojma »inasohizmus«. Spolni masohizem pade sicer v oči, pa isto je s spolno ljubeznijo in vendar ne bo nihče trdil: ljubezen je spolni nagon.
Jaz sem šel preko tega telesnega maso-hizma. Zame je bil samo potrebna razvojna
Tov. urednik! Zdi se mi, da »Akademski glas« posveča premalo pozornosti socialnim problemom slovenskega študenta. Mislim, d abi bila v tem pogledu zlasti njegova naloga, nekoliko posvetiti v naše akademske sooialne ustanove. Sprejemanje v nekatere ustanove je žalostno poglavje. Poznam tovariša, ki je na lastni koži občutil to. Ko je prosil za hrano v eni teh ustanov, da je gospod, ki o eni odloča, kar naglo pobaral,
\ kako in kaj je z njegovim »političnim prepričanjem« in v katerem društvu je organiziran. Povedal je, da nikjer, s čemer pa gospod ni bil zadovoljen in mn je na razum-Ijiv način dal vedeti, da bi bilo za izpolnitev njegove prošnje vsekakor dobro, če bi se vpisal v neko gotovo društvo. Gospod je celo pristavil, da v nasprotnem slučaju z njegov obrano tam in tam ne bo nič, ker je pač tako in tako... Kaj je storil moj prijatelj? Mislim, da tisto, kar bi na njegovem mestu storil vsak lačen študent. Poslušal je nasvet dobrega gospoda in si tako priboril končno pravico, da se sme dvakrat na dan zastonj najesti v kuhinji, ki je njen prvi namen, pomagati najrevnejšim brez razlike... Tov. urednik, toliko za danes. Morda postre-ežm drugič še s kakšnim takim primerom.
P. R.
*
Prosim te, tov. urednik, da objaviš sledeče vrste v svojem listu.
Če pogledaš nekoliko po predavalnicah, ki jih obiskujemo tudi dekleta, boš opazil marsikaterkrat precej pestro sliko. Videl bovš dekleta, k so oblečena po najnovejši modi, kakor da so pravkar prišla iz modnega salona, videl pa jih boš tudi v skromnih, revnih oblekcah, ki se jim na prvi pogled vidi, da so njih starši pač iz tistih slojev, ki jih današnja slika najbolj tlači. Nočem na-migavati na kakršnokoli zavistnost, nevoščljivost z ene in preziranje ter omalovaževanje z druge strani, toda zdi se mi, da med enim in drugimi le ne vlada prava akademska iskrenost, da je njih medsebojno občevanje nekam prisiljeno in da se nikoli ne more sprostiti nekih predsodkov. Mnenja
faza. Začenjal se me je polaščati duševni. V tem času sem se zaljubil v dekleta čudovitega značaja. Tudi ona me je ljubila do blaznosti.
Ko bi bil berač in potepuh, bi me sprem-Ijala po cestah. Spremila bi me bila k prisilnemu delu v Karo, Kamčatko, na Saha-lin, šla bi za me na šafot, postala bi, da bi me preživela, prostitutka, Bila je blaženost jo ljubiti in od nje ljubljen biti.
Ali je čudno, da je tudi to neskončno ljubezen konformno spremljajoče trpljenje moralo iti v brezmejnost in voditi nazadnje v katastrofo?
Vsako noč- sva spala skupaj, dasi mesece in mesece nisva spolno občevala. Tesno objeta sva tako sladko spala!
Mučno nama je bilo ločiti se, četudi samo za par ur. Če sem šel sam od doma, sem moral natanko povedati, kdaj se vrnem. Če sem izostal četrt ure dalj, si je Maša že predstavljala, da me je povozila cestna železnica, da se mi je vlila kri, da sem zblaznel, skočil v Nevo. ali da se mi je sicer kaj pripetilo. Potem je stala neprestano pri oknu in opazovala cesto. Če je šel kdo po veži, je takoj tekla pogledat. Če nisem bil jaz, jo je obšla strašna tesnoba. Ko sem končno prišel, me je čakala med vrati smehljaje, s solzami v očeh. Potem je bilo objemov in poljubov, kakor da sem se ravnokar vrnil s severnega tečaja, pa tudi očit-
sem kot ženska, ki poznam svoj spol tudi v vseh njegovih slabostih, da bi se dalo temu odpomoči le s kakšno radikalno uredbo. Ali ne bi bilo primerno, da bi vsa dekleta, ki posečajo univerzo, nosila enako obleko, na primer črni predpasnik, kakor jih morajo nositi gimnazijke? Zdi se mi, da bi bil to najlepši in najbolj enostaven način, da bi med vsemi našimi tovarišicami zavladalo pravo, iskreno akademsko razmerje, ki danes res precej trpi zaradi zgoraj omenjenih razlik. — Ema.
*
Tovariš urednik!
Mnenja sem, da premalo poročate o dogodkih na univerzi. Za tiste tovariše, ki bivajo v Ljubljani, to pač ne pride v poštev, toda mi, ki bivamo izven Ljubljane, pa vsekakor želimo, da malo več poročate o vseh podrobnih dogodkih na univerzi in v akad. življenju, ker pač drugega vira nimamo; radi bi pa vseno imeli zvezo z našo univerzo, četudi ne moremo bivati v Ljubljani. Prosim, če to po možnosti upoštevate.
I. K., stud. iur.
Hvaležni smo Ti za Tvoj nasvet in želimo, da bi tudi drugi tovariši povedali svoja mnenja in prošnje glede urejevanja lista. Vsekakor bomo Tvoj nasvet upoštevali. — Uredništvo.
V zmoti
si živel do danes glede osnovnih fizikalnih principov. Če hočeš pravo spoznanje, pridi v sredo 13. t. m. na predavanje g. doc. ing. V. Koželja »O raznih elektromagnetnih učinkih«. Kot noviteta znanstvenega dela
g.	docenta Koželja bo izredno zanimiva za vse elektrotehnike in teoretične fizike. Udeležite se predavanja, ki bo v predavalnici elektroinstituta ob 8. uri zvečer, v polnem številu.
Tovariši, ki dobivajo list na univerzo, naj ga takoj dvignejo.
kov, kakor: ti me prav nič ne ljubiš, sicer bi me ne mučil tako, saj veš kako sem nemirna radi tebe.
Le polagoma sem začel razumevati to stanje kot neodvrnljivo konsekvenco moso-hističnega principa v ljubezni.
Te duševne muke, ki si jih zaljubljenci delajo v večnem strahu, da ne bi izgubili ljubljenca ali njegovo ljubezen, so tesno spojene z ljubeznijo samo. Brez take tesnobe bi se ljubezni sploh misliti ne dalo. Kdor ljubi, se mora neprestano s to tesnobo mučiti in čim bolj se ljubi, tem hujša je muka. Ako slednje drugi udeleženec po-krepi, se stopnjuje tudi naša ljubezen. To nujnost sva čutila tudi midva in sklenila neporočena zaploditi otroka. Kaj je ta korak pomenil za naju, otroka imenitnih hiš, je lahko pretehtati. Pa sva hotela kljubovati celi družbi, da bi s tem zvezanim trpljenjem posvetila ljubezen.
III
Komaj je Maša bila nosna, že sem začutil nepremagljivo nujo, stopnjevati najine muke. Stopnjevati! Stopnjevati! Najina ljubezen se mi namreč ni zdela zadosti globoka, ne še vredna, še ne sveta dovolj, da bi v novem bitju kristalizirala naju.
Ta misel me je neprestano trpinčila. Zaman sem si prigovarjal, da presega najina ljubezen milijonkrat vsakdanjo, da ji sploh ni enake. Moja vest mi je vedno in vedno
Notice
Pravosodni državni izpit sta napravila tov. Korošec Leon in Mrak Peter oba iz Novega mesta. — Čestitamo.
J. A. S. O. Akademska smučarska organizacija je začela agilno delovati. Največ preglavic pa ji delajo ekskurzije, ker se za nje, radi novih odredb železniške direkcije, težko dobi popust na železnici. Odredba namreč zahteva, da mora ekskurzijo voditi le redni profesor ali docent, dočim asistent ali pooblaščenec rednega prof. ne more, kot je bilo do sedaj dovoljeno.
Včeraj zjutraj je akad. smučarska organizacija priredila prvi skupni izlet v tej sezoni in sicer na Zelenico. Tovariši smučarji se povrnejo jutri v nedeljo z večernim vlakom. Želeli bi, da bi se vsak teden po možnosti priredil tak skupen izlet preko nedelje.
Polovična vožnja k staršem. Kakor smo že poročali v eni prejšnjih številk, imajo akademiki pravico do 4 kratnih polovičnih voženj domov. Do sedaj so bila ta potovanja vezana na Božič, Veliko noč, velike počitnice, sedaj pa so roki opuščeni, tako, da se lahko vsak pelje kadar hoče. Objavo kupite na kolodvoru (2 Din), potrdi Vam jo pa na kvesturi. Poleg objave je treba imeti seboj akademsko legitimacijo.
Na XXI. rednem občnem zboru Akad. kluba montanistov, ki se je vršil dne 15. novembra 1933., je bil izvoljen za zimski semester 1933/34 sledeči odbor: Predsednik: Ranzin-ger Hubert, podpredsednik: Krnic Gojko, tajnik I.: Pust Ivan, tajnik II.: Klauser Drago, blagajnik: Tancig Branimir, knjižničar: Marušič, gospodar: Berce Leopold, referent za fer. prakso: Hohnjec Milivoj, arhivar: Jan.
Prejšnji številki smo priložili položnice in opomine. Prosimo vse, ki so na dolgu za naročnino, da nam pripadajoči znesek takoj nakažejo.
Vse tovariše vabimo na sodelovanje. Zavedajte se, da čimveč bo sodelavcev, čimbolj se bodo kresali nazori, tim pestrejši in zanimivejši bo list, tem preje pa se bo izkristaliziralo mnenje in pogledi v onih točkah, ki so nam vsem skupne, za katere pravilno ureditev pa ima, razumljivo, vsak svoj način.
Vsa strokovna društva, klube, kulturna društva in druge akademske organizacije prosimo, da nam pošiljajo poročila o društvenih zadevah vsak teden do četrtka opoldne.
Tovariši, zahtevajte po vseh kavarnah in javnih lokalih »AKADEMSKI GLAS"
Prodam učbenik »ZIVILPROZESSRECHT« E. Schrutka, v platno vezan, skoro nov po ugodni ceni. Naslov v upravi.
Tvrdka
Iv. Bonai
Ljubljana
Šelenbursova ulica
Vse za gg. akademike:
tehnične, risalne in šolske potrebščine.
Gg. akademiki dobe popust!
Ure, zlatnino in srebrnino. IVAN PAKIŽ,
Ljubljana, Pred škofijo 15.
TEHNIKI! — SKRIPTA. Pri knjižničarjiu »Zveze strokov, klubov tehn. fakultete« dobite ob uradnih urah knjižnice (pon-deljek, sreda, petek ob 1/2 12. do y4t. ure) naslednja skripta: Dr. Samec: Tehnična kemija Din 60.—, Dr. ing. Krni: Tehnična mehanika 1, Nauk o trdnosti, Din 60.—-, Ing. Žnideršič: Vodne zgradbe, Din 50.—, Dr. birk: Eksperimentalna fizika, Din 50.—, Ing. Strojnik: strojni elementi, Din 230.—.
ISKARNA SLOVENIJA
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
VVOLFOVA UL. I TELEFON 27-55
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela po zmernih cenah. — Časopisi, knjige, revije, brošure, vabila, letaki, plakati itd. Zaloga beležnih koledarjev. —
Naročajte in širite »Akademski glas«!
znova šepetala: kako se moreč primerjati z navadnimi ljudmi, pa naj si bodo še tako odlični značaji. Ti si vendar zaveden maso-hist. Temu primerni morajo biti tvoji ideali. Kaj je izrednega na tem, če imaš nezakonskega otroka? Torej je treba trpljenje poostriti! Poostriti!
(Pisec opisuje, kako na vse načine svojo ljubico muči.)
Maša je postala slednjič naposled tako nervozna kakor jaz. Sedaj je v resnici storila vse narobe.
Daj mi mir! Ti si kriv! Še v blaznost me boš spravil!
Radi najmalenkostnejših stvari sva pobesnela, drug drugega družila in zagrenje-vala. Desetkrat, dvajsetkrat na dan sva si stala vpognjenih teles nasproti, trepetajoča od jeze, od divjosti spačenih ust, iskrečih se oči, razprtih prstov, ko dva tigra pred naskokom. Včasih me je udarila v obraz in pljuvala za mano. Ah ti gnusoba! Kako te sovražim! Najrajše bi te — najrajši bi te —! Nato sva si dejala, mirno in hladno, da ne spadava skupaj, da sva se zmotila, da je vsega konce, za vedno, prosila drug drugega oproščen ja in se razšla.
Pa kmalu se je oglasila vest, vprašanje: Kdo je kriv? In izbruhnila je bolečina: vsega konec! za vedno! kaj vendar sem storil, kaj vendar sem storil! To vendar ne more biti, ne more biti! Na kolenih jo bom
prosil odpuščanja. Moja mora zopet postati in če je z verigami priklenjena na nebo.
O ljubezen, ljubezen! kako neskončna je tvoja bol!
V nervozni naglici sem začel premišljevati: Kje je sedaj? Pri Katji? Hitro tja!
Je bila Maša tukaj?
Da, pred kratkim je odšla.
Ni povedala, kje se jo lahko dobi?
Ne, ni. Sta se zopet skregala?
No, malo, pa kriv sem jaz. Moram jo dobiti. Zbogom.	-
Ni je bilo ne pri A, ne pri B, ne pri C, ne pri D. Se je morda v svoji boli —! Ne, ne! Samo to ne! Samo to ne!
Tako je bilo v sencih, ko sem dirjal po stopnicah navzgor — navzdol.
Šest je. Zdaj se sprehaja po nevskiskem prospektu!
Končno, tu je. Hitro za njo, pa da jo ne zgrešim! Je to ona? Nel Pa tam? Tudi ne! Pa ta zdaj?! Ne — pač — ne — da pač, da! Sedaj bolj počasi. — Me že vidi. — Okre-nila se je, da pojde na rlrugo stran ceste. — Premišlja se, ostala bo na tej. —
Se že dolgo sprehajaš?
In Maša mi leži v naročju. Jokava se in smejeva — jokava in smejeva. — Nikdar, nikoli, nikdar več! — Odpusti, odpusti! Objameva se, prižemava, poljubljava, kakor bi se hotela drug v drugega zliti. Psujeva se, vlečeva za lase in klofutava s slastjo. Nato
si pritisneva lice ob lice in si šepečeva naj-norejše ljubkovalne besede. —
O paradiž ljubezni! Čemu se prepiram s svojo usodo, da mi je naprtila take nezaslišane muke?! Samo le-te morejo roditi blaženost kakor je moja!! O usoda! Več, več, še več trpljen ja! Da bo rastla moja ljubezen.
IV
Vedno neznosnejše je bilo najino življenje. In vendar nisva mogla niti ure prestati drug brez drugega. Strašna usoda naju je drug drugega prikovala in nas vrgla v vrtinec tega polutanskega, v svoji elementar-nosti nepremagljivega nagona.
Vedno strašnejši, vedno brezumnejši so bili najini nastopi in te nastope od časa do časa prekinjajoče ljubezenske erupcije.
(Ko je doseglo skupno trpljenje svoj višek, je prosil K. svojo ljubico, naj si odpravi plod.)
Tiho je jokala, potem me je poljubila in — šla.
Ključ je zahreščal v ključavnici.
Maša! Maša! Za božjo voljo! Maša! Kaj nameravaš???? —
Ko blazen sem stresal vrata, pa se niso udala —. Odprl sem okno. —; Na pomoč! na pomoč! Vlomili bodo vrata. Naprej k Mašinim vratom! Hitro jih vlomijo. — Tam leži. — Mrtva! Strup! —
Dalje prihodnjič.
Izdaja konzorcij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan Franci. —- Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman.