Poštnina pavšaSirana <-J)r£avna ficejafca /rnjižnicci zr Jjj'zzč>/jarzi jKI DELAVEC Političen list. Naročnina znaša: Z dostavl|an|em na dom ali po poSti K 10-— mesečno. četrtletno K 30'—. Ce pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 9'50. — lnseratl po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Teleton uredništva St. 276, uprave St. 24. Leto III. Maribor, petek 2. julija 1920. Št. 144. Revolucijonarno gibanje po vsej Italiji. Ugodno finančno stanje naše države. — Regent o sprejemu v Sloveniji in naši deželi. Po regentovem potovanju. Potovanje našega regenta, kraljeviča Aleksandra po Hrvatski in Sloveniji je imelo biti nekako merilo za trdnost naše mlad? države. Mi smo bili vedno optimisti in nismo verjeli različnim govoricam, ki so pripovedovale o različnih separatistih, državnih in edinstvenih sovražnikih itd. Najmanj pa so nas motile blagohotne in škodoželne kritike inozemstva, ki niso v naši državi videle nič drugega nego na pesek zidano, gnilo stavbo, ki jo vsak veter lahko podere. Tam na oni strani naših sedanjih mej so različni ljudje, ki presojajo in obsojajo našo državo. Ene vodi pri tem pobožna želja, da bi bila naša mlada država res taka, kakršno slikajo — da bi razpadla. Drugi pa, ki so sicer naši prijatelji, pa se vznemirjajo radi dogodkov> ki jih gledajo preko meje ter jih često vidijo v popolnoma napačni podobi. K tem drugim moramo prišteti v prvi vrsti naše brate v zasedenem ozemlju, ki kaj radi kritizirajo naše razmere ter jih že vsaka mala stavka, vsak strankarski medsebojni napad v našem časopisju razburja. Naša država se je ustalila in se ji prav malo ali nič ne pozna, da je komaj 20 mesecev stara. Vsak opravlja svoje delo, hodi svoja običajna pota, se prepira s svojimi soljudmi, s svojimi političnimi nasprotniki ter brez potrebe ne vpije več — živela Jugoslavija ! Kadar pa pride trenutek, ko je treba pokazati ljubezen do države in do velike in drage skupne domovine, tedaj pozabi mahoma na vse prepire in je zopet samo državljan, samo sin svojega jvzgoslovenskega naroda. Tak trenutek je bil tudi sedaj, ko je imela naša osvobojena domovina po dolgih stoletjih prvič zopet priliko pozdraviti na svojih tleh vladarja — brala, naše krvi in našega čuvstvovanja. Ko je prispela iz Beograda prva vest, da se dviga naš kraljevič Aleksander, da pohiti med brate Hrvate in Slovence, so se našli, kakor vedno in povsod pesimisti, ki so pričakovali vse prej nego tako sijajen sprejem, kakoršen je bil. Posebno so bili v skrbeh radi Hrvatske, osobito Zagreba. Hrvatje so separatisti, so republikanci in ne vem še kaj vse, so govorili ti krivi preroki Toda sprejem, ki ga je napravil hrvatski del Kap. inž. Albin Mlakfr: Glasbena šola. Javni nastop gojencev kteregakoli instituta ima namen, da institut ž njim pokaže cilj in uspeh svojega prizadevanja ter si s tem uspehom pridobiti javno zaupanje. Ker je prva prireditev naše mlade Glasbene Matice gotove važnosti, se mora stvarno razjasniti vse ono, kar mora biti merodajno za presojanje zaupljivosti instituta. Jasno pa je, da k temu ne zadostuje samo utisk javnega predavanja gojencev, ker se pri letošnjih učencih ne sme prezirati uspeh njihovih prešnjih učiteljev. V tem oziru je mogoče presojati samo to, kar se kaže pri gojencih kot skupni uspeh glede estetičnega razumevanja in tehničnega izvajanja. Tukaj me je že iznenadila velika razlika, ki se kaže v pedagogičnem stališču posameznih učiteljev, kakor se kaže v načini predavanja njih gojencev in tudi v izbiri posameznih točk. Zelo vestno izbran je na pr. program prof. gdč. Deyl. Izbira že na sebi kaže zaupljivost z ozirom na dobri okus, ki daje najboljše poroštvo za korektnost in vestnost tehničnega pouka. Njeni učenci so vseskozi kazali lepe uspehe. Nežno čuteča narava g. Laha je v Chopinu izvrstno porabljena. Odobravati se morajo tudi dinamična olajšaaja (perpetuum mobile), ki so previdno našega naroda našemu princu-regentu, simbolu naše narodne in državne svobode, je krasno zavrnil vse one natolcevalce. T a sprejem je pokazal, da je naš centrum, Hrvatska, zdrava, da je močna in zanesljiva, kakor ^ta močni in zanesljivi Srbija in Slovenija ter vse druge zemlje naše države. Hrvati in Slovenci smo pri sprejemu našega vladarja tekmovali, kdo ga bo sijaj-nejše, iskrenejše sprejel, kdo mu bo pokazal več hvaležnosti, več udanosti in več neomajne ljubezni do drage domovine jugoslovenske. Tekom kratkega časa smo sedaj imeli že drugič priliko preizkusiti trdnost naše države — prvič ob času železničarske stavke, drugič sedaj, ob posetu regenta. Ta dva dokaza bodeta menda zadostovala tako našim pesimistom, kakor tudi vsemu inozemstvu, prijaznemu in sovražnemu, predvsem pa tudi našim bratom onkraj demarkacijske črte. Posebno pa bi# priporočali še našim sovražnikom, da si po tem dokazu ne slade svojih iflta na razpad naše države z nadaljnimi samolažmi. Še nedavno je neki gospod častnik slavnega gospoda D’ Annunzia' blagovolil spo- dana in ne motijo nikjer pomena skladbe1 Tehnično lepa igra gdč. Koki spada gotovo v višje razrede. Slično velja tudi o pfof. gdč. Horalkovi ter prof. Hladkyju, kojih učenci so korektno in z dobrim razumevanjem predavali. Prvovrstni pedagogični uspeh je bil čelist Dev, gojenec prof. Berana. Kazal je dobro in vestno tehnično izobrazbo, mehki poravnani ton in priprosti okus, kterega pri prof. Beranu že poznamo. Za prvi letnik je to izvanredni uspeh. Prof. Šlais je svojim gojencem predložil točke, ki so bile strogo umerjene njihovim zmožnostim. To je dokaz modrega in nesebičnega pedagogičnega stališča. Temu popolnoma primeren je bil utisk igre njegovih učencev. Korektna izvajanja, čista intonacija, jasni krepki udarci prstov in natančno, začetniku težavno menjanje loka in lepa ritmična igra pri vseh učencih zelo prijetno učinkuje. Izvajanje obeh Mazasovih duo (France-Bajda in Pirc) prištevam k naj* boljšim pedagogičnim uspehom. Drugi del prireditve je očividno pred vsem namenjen prof. Topiču, kar je utemeljeno z ozirom na njegovo veliko prizadevanje za uspevanje prireditve. Uspeh tega koncertnega večera je bil z ozirom na izvajatelje brez-dvomno sijajen in tukaj se je prof. Topiču ravno tako kakor pri orkestralnem koncertu posrečilo izvrstno izkoristiti materijal, kterega je imel na razpolago. Toda dovoljujem ei pripomniti, da je bil večer namenjen produkciji gojencev in presojanje iz tega stališča pregreša vestno pedagogično stališče. Pričakovati bi morali, da se kaže uspevanje pravilnega podučevanja. Zdi se mi pa, da je bil večer namenjen samo sijajnosti k o n-cer^ne prireditve. Ne sme se namreč prezirati, da gojenci prof. Topiča kakor v 1. večeru, tako tudi v koncertu nikakor niso bili zmožni tehničnim težkočam. Očividno se je kazala nezadostnost pedagogične priprave, [toraj postopanje, ki se pozneje hudo maščuje [nad gojenci. Vidi se dalje upliv njegove ekstremne nature zlasti v igri’ njegovih vio-! linistov, ki se trudijo v manirah, ktere moram ! smatrati za neestetične. Tako je kazala zadovoljno in tehničnim zmožnostim primerno 1 igro edinole gdč. Peric. Tudi spevi, dasiravno j umetno in spretno pripravljeni, niso mogli zakriti nezadostno tehnično podlago. Smatrant to kot eksperimente, ki so nevarni ravno pevcem in v tem slučaju še posebno zlasti zategadelj, ker sta solistki (Reiner, Novak) kakor tudi solista (Živko, Čepič) zelo nadar^ jeni in posedujejo lep in prijeten glas, ki obljublja pri vestnem izobraženju lep uspeh. Kot brezdvomno najbolj nadarjeno igralko omenim še gdč. Hegedušič (Beethoven Rondo, Reinhold Impromptu). (Konec Prtk) ročiti laškim žurnalistom, da Jugoslavija niti faktično ne obstoja. Mi mu na to nismo odgovarjali, ker’najnumestnejše na svetu je dokazovati norcu, da jelstena bela, če on trdi, da je črna. Odgovor pa mu je dal sedaj veličasten sprejem našega regenta Aleksandra. lstočasno*pa, ko je hrvatski in slovenski del našega naroda vsemu svetu pokazal, da ga nobena sila več ne oddeli od skupne domovine, da bo za to domovino, če treba stopil tudi kakor en mož na branik, da jo očuva, istočasno je ona Italija, ki trdi, da Jugoslavije-ni — v smrtnih krčih revolucije, ki ogroža celo že gospoda Viktorja Emanuela, istočasno odreka italijanski narod pokorščino svojemu kralju in državi. Država pa, kateri državljani odpovejo pokorščino, katere vojaki nočejo več braniti, o laki državi se pa popolnoma upravičeno lahko trdi — da ne obstoja več. Naša država pa obstoja, raste, se razvija in bo rastla in se razvijala še naprej v naš ponos in v strah in jezo naših sovražnikov, kajti — »trije združeni bratje bodo delali Judeže." Dnevne vesti. Regent Aleksander — brat Sokol. Ko je regent dospel v Narodni dom, so ga pozdravile ob dohodu v dvorano tudi Sokolice In sicer z »Zdravo, brat Aleksander !«-klici. Regent se je tega prisrčnega pozdrava oči-' »Idno razveselil, obstaja! je prt posameznih 'Skupinah ter Sokolicam podajal roko (med drugimi sestri Sokolici Ulčakarjevi,,Verasovi) ter jih nagovoril: »Sestre, pridno telovadite!« {Op. ur.:, Regent Aleksander je sam tudi Sokol, ter radi tega naravno brat, kakor vsak drugi Sokol.) Povratek regenta v Beograd. Regeiit ‘Aleksander se je s svojim spremstvom povrnil v sredo, ob 9. uri v Beograd. Na peronu je bila častna četa. Prestolonaslednika so . pričakovali člani vlade, ki so ostali v Beogradu. Na peronu so bili tudi metropolit Nikola, predsednik državnega sveta z vsemi člani, predsednik kasacijskega in apelacijskega sodišča, generali/ s častniškim zborom, žuoan beograjske občine z občinskim odborom, predstavniki raznih korporacij itd- Ko ie regent stopil iz voza, so ga pozdravil ministri in metropolit Regent je sprejel nato službeno poročito častne čete. Ko je korakal f’ skozi vojaški špalir, je pozdravil. vojllfe z besedami: Pomozi Bog junači!« Nato so ga pozdravili generali in vsi častniki. Vsakemu je dal roko v pozdrav. Ko se je vračal od častne čete, ga je pozdravljalo navzoče mnogobroino občinstvo z navdušenimi živio-klici. Kraljevit je Ijubeznjivo odzdravljal in se med ovacijami navzoče množice peljal na dvor. \P- Nemška krstni imena. Zadnje čase se ni nihče več brigal za to, kakšne napise delajo naši trgovci, obrtniki in drugi, kljub temu, da je bila odredba mestnega m/gistrata, da smejo biti vsi napisi samo slovenski še vedno v veljavi. Radi tega smo tudi videli rasti znova vsepovsod nemške ali pa vsaj dvojezi čne napise. Prihod regenta, princa Aleksandra v naše mesto pa je zaspane gospode zouet malo podrezal in izdali so v zadnjem momentu zopet novo podobno na-redbo, katere pa ni skoro nihče upošteval, ker je vsak vedel že iz starih izkušenj, da so take odredbe le za to tu, da so na papirju. To pa je razjezilo nekaj naših ljudi, da so ponoči pomazali vse take nemške napise. Mi ne maramo napram temu postopanju zavzeti nikakega stališča, ker so mnenja itak jako različna, pripomniti pa moramo nekaj, česar naše občinstvo, posebno ono, ki je dejansko nastopilo proti tem napisom, gotovo ne ve. Tvrdke so, kakor znano, pri magistratu protokolirane oziroma vpisane, in kakor so tam protokolirane ali vpisane, tako se mora glasiti tudi njihov izvesek, naslov itd. Ko je prišel preobrat ih1 se je zaukazalo vsem trgovcem, obrtnikom in drugim, da morajo napraviti svoje izveske v slovenskem jeziku, so hoteli nekateri ra2en navedbe stroke itd. posloveniti tudi svoja'imena, krstna in družinska. Magistrat pa je proti temu nastopil, češ, da bi se moralo to tudi v protokolu posloveniti, kar pa je Osz nam neznanih vzrokov) zaenkrat nemogoče. Tako je tudi magistrat sam ne le dovolil nemška imena, ampak celo prepovedal poslovenjenje. Ko se sedaj zahteva od trgovca, da odstrani svoje nemško' ime ter ga nadomesti' s slovenskim, ne le, da ta trgovec ni dolžam tega storiti, ampak celo tega ne sme storiti. To je treba upoštevati ter prijeti v prvi vrsti pravega krivca, naš mestni magistrat. Radi. tega zahtevamo v imenu vse zavedne slovenske javnosti, da mestni magistrat takoj poskrbi, da bodo trgovske, obrtniške in drage firme ns novo protokolirane in to s slovenskimi krstnimi imeni. Dalje pa naj se tudi preskrbi, da bo vsakdo, ki je doslej pisal svoje slovensko ime z nemško ortografijo, lahko brez nadalj-nega dal svojemu imenautako obliko, kakršna mu po pokolenju pripada. V tem oziru bi bilo najbolje uvesti prisiljeno uradno slovensko ortografijo slovenskih imen. Nemška bi se pa seveda morala čuvati Le kdor bi sam to želel, nai bi se mu ustreglo, da bi smel svoje nemško ime pisati po slovenski ortografiji. Mi moramo končno vendarle enkrat priti do enotnih imen, ker sicer se nam bo ves svet smejal. Franca Josipa slika v po?ast regenti Aleksandra. Znani nemški magistratni uradnik Sterle ima v svojem stanovanju v rotovr škem poslopju sliko Ffanca Josipa 1, ki se jo/ kadar je okno odprto, vidi popolnoma dobro f. plavnega trga. Tako se jo je“ videlo tudi o priliki regentovega sprejema pred rotovžem. Prosimo merodajne činitelje, da bi magistratnega uradnika poučili o tem, kaj se sme in kaj, se ne sme.. Dvojne cene ra žemlje. Odkar so samovoljno povišane cene žemljam od 90 v-na 1 K smo dosegli — dvojne cene. Ponekod, kjer ne marajo zaradi bagatele 10 v biti všteti med verižnike, se prodajajo žemlje že 14 dni po 80 v. Drugod, kjer so bolj trdovratni in kjer računajo, da jim 100 gostov donaša dnevno 10 K več lahko jprislu-ženega dobička, so žemlje ostale še pri Stari ceni, navadno tudi za — stare žemljei — Apropos, stare žemlje! Naši peki so ravno te dni prišli v sloves, da spečejo kar za ter den dni naprej zalogo žemelj! Pa smo se prepričali, da ta sloves ni bil opravičen in ta novi zaslužni re'd soada na prsa tistih, ki z gotovih namenov štiri dni stare žemlje prodajajo, oziroma so jih te dni prodajali. Mi' slimo, da bi bil skrajni čas, da kdo poklicanih napravi vendar že red — med svežimi in starimi žemljami in jim ustanovi ceno, kakor se jim spodobi. Nemški ulični napisi v naši okolici še vedno niso izginili Skrajno naučen utis je naprayil na primer v sredo tezenski del Tržaške ceste, ki nosi Se vedno stare nemške napise-in koder je prišel regent v Maribor. Poživljamo občinske zastope ter župane, oziroma gerente, da čimprej poskrbijo, da ti napisi izginejo ter se v doglednem času zamenja s slovenskimi. - Stanovalci Krčevine se izgovarjajo, da niso bili od svoje občine čisto nič obveščeni da treba za regentov obisk tudi Krčevino okrasiti. Tudi se jim je zdelo, da so vile ob mestnem parku preveč oddaljene za tako okra^enje. — Prazni izgovori. Če bi bil prišel kak čisto navaden nemški knez a la VVied, bi tudi za to gospodo ne bilo treba nobenega izrecnega poziva, predstavljamo si, da bi bile ravno vile ob parku morda še lepše okrašene kakor marsikatera hiša v mestu. Se poznamo. Protestni shod „Samostojne“ v Mariboru. Pretečeno nedeljo je priredila ,.Samostojna"‘v Narodnem domu precej dobro obiskani protestni shod proti carini. Sprejeta je bila resolucija, v kateri izražajo odločen protest proti sedanji earinski politiki; zahtevajo odpravo vsakršne izvozne carine na kmetijska pridelke, koje ne potrebujemo neobhodno v rraŠi državi odnosno od istih pridelujemo preko lastne po-irebe kakor : vino, sadjevec;, žganje itd. nadalje zahtevajo, da se izvoz vseh teh odvišnih kmetijskih prid&lkov od straai držav« pospešujejo z znižanimi izvoznimi tariff. Ti aaši lastni pridelki naj se izvažujejo za* lastno valuto v države, od kojifr bi uvažali za te predmete n;rjne potrebščine; kakor oblačitao blago* železo, ste-oj[e, sol itd. Uvoz piva naj sa- prepove popolnoma., Vsaka izvozna kot uvozna trgovina naj bo direktno v rekah države in naj se- ustanovi centralni izvozni in nvozni uradj čisti dobiček pripade državi in ne posameznim špekulantom. Protestirajo vsled’ tega tudi proti ustanovitvi' „Središne zadruge" v Beogradu. Uprava tobačnega monopola naj se ozira na potrebe kmetskega prebivalstva, podraaenje naj plačujejo inoaemci za fini tobak. — Posvetovalo se je tudi o ustanovitvi okrožne organizacije, centrala v REariboru, Nikomur krivice! Naš® ■ poročilo o pri-hodtti regenta t^štev. 142 popravljamo v to-likoi* da vile v Krčevini ob mestnem, parku, kjer biva tudi Anton Kiffšnann, sploh niso bila vseskozi okinčane, ker od> strani, ge-rentefcva ni billo posebnega poziva, za, to in da. torej o *©stentativni demonstraciji« ne more biti govora,,zlasti ne*, kar se-tiče.gosp. Kiižtoanna, ki. je svoji dve mestni: hiši okrasil;, z dvema aelo dolgima državnima zastar vatna in obilaim zelenjem.. Rodoljubom. Bliža se 12; julij, Petrov dan, največja vojaški praznik. Stari običaji zahtevajo oči vsakega drčavljan-a, ds žrtvuje za ta dan kako malenkost v prid' našega nw>štva, da. bi se temu .zamoglo na ta dan nuditi kak priboljšek. 0bračam so na p, n. rodoljube s prošnjo, da. se tomu pozivu odpovejo. Hualežno se sprejme vsaka količina živil, pijače in denarja. Da pa cenjeni darovalci ne bodo imeli nikskih težkoč pri poš&jat-vah daril, prosim,, da se podpisanega o nameravanem daru. obvesti. Za prevoz daril se pobriga podpisani sam. Imsna darovalcev in vsaka količina se razglasi, v Časopisih. Za garnizijo Maribor: Btttendant 46. .pešpolka: kapetan Rakuša, teleK štev: 188. Menihi samostana Hilandara so sklenili prinesti v Beograd zastavo srbskega caria-, Dušana in jo na najsvečanejii način izbočiti' prestolonasledniku kraljeviču Aleksandru v* znak najvišjega odlikovanja in kot simbol zmdge. Ta svečanost bo imela splošen narodni in državni značaj.. Ob tej priliki se bo vršila tudi proslava zmage in triumfalen obhod naše vojske skozi Beograd s prestolonaslednikom Aleksandrom na čelu, Poseben vlak bo vozil v nedeljo, dne 4. julija o priliki ustanovitve podružnice )ugo-slovenske Matice v St, Lovrenc na Pohorju in nazaj v Maribor. Iz Mariboru, gl. kolod., odide vlak ob 7. url 30 minut, iz Št. Lovrenca pa v se vrne v Maribor ob 23. uh. Ravnateljstvo južne železnice je dovolilo za vožnjo s tem vlakom za tretji razred 50°/« popust. Listek kupljen na mariborskem glavnerfi kolodvoru dobi poseben žig ter bo veljal tudi za nazaj. Darilo. Na dan regentovega pos6ta je naša policija s pomočjo g. kavarnarja Kuharja nabrala v »Veliki kavarni« za Jugoslovensko Matico znesek 520 K. Srčna h^ala., Zopetna otvoritev mestnega kina po mestni občini je v soboto dne 3. julija. Radi tehničnih težkoč in vsled kratkega čašg, kar naj občinstvo upošteva, proizvel se bode za sedaj enkrat film z nemškim besedilom. Takoj po tem usporedu se bodo pa po možnosti prednašali filmi le z jugoslovensfcim besedilom. Pričetek. posameznih predstav in cene sedežem ostanejo neizpremenjene. Ostalo je razvidno iz lepakov. Mestna uprava se bode v vsakem oziru Potrudila voditi / podjetje v zadovoljstvo mestnega občinstva. Uprava mestnega kina. Trafikanti Maribora se sestanejo k posvetovanju dne 4. julija ob 15. (3.) uri po- poldne v gostilni Vlahovič (Aleksandr. cesta). Ker se bo posvetovalo o jako važnih stvareh, je dolžnost vsakega trafikanta, da se gotovo in točno udeleži. Klavirska virtuozinja Ruža Deylova ' ter vijolinski virtuoz Jan Slais priredita v soboto 3. julija v koncertni dvorani v Rogaški Slatin! koncert z jako zanimivim sporedom. Po tem koncertu priredita oba umetnika večjo turnejo po čehoslovaškl republiki. Planinski izlet na Klopni vrh. Mariborska podružnica SPD priredi v soboto, dne 3. t. m. izlet na Klopni vrh. Odhod z vlakom ob pol 16. uri od glavnega kolodvora do Fale, od tam p.eš na Klopni vrh, kjer se prenočuje pri Perkhauerju. V nedeljo 4. t. m. odhod v St. Lovrenc na Pohorju k slavnostni ustanovitvi podružnice Jugoslovanske Matice. Vsi planinci na plan ! Ruski polkovnik, begunec, bi rad poučeval ruščino. Bil je v Denjikinovi armadi ter je po porazu moral zapustiti Rusijo in uteči v Jugoslavijo, kjer se sedaj nahaja popolnoma brez sredstev. Slovenci, pomagajte ruskemu bratu v nesreči, sprejmite ga kot učitelja vaših otrok, za kar vam bodo otroci pozneje hvaležni. Prijave se sprejemajo v Krekovi ulici št. 4 drugo nadstropje med 15. in 17. uro. Regent Aleksander v filmu. Jutri se bo v Prvem mariborskem bioskopu predvajal film, ki kaže potovanje Nj. Visočanstva regenta Aleksandra po Hrvatski ter slavnosti v Zagrebu. Doslej smo o regentovem potovanju izvedeli le iz časopisja, tu pa se nam nudi krasna prilika, da si vse ogledamo na projekcijskem platnu. Opozarjamo na tozadevni Inserat. Vlom. Ko se je v sredo trgovka Helena Verglez povrnila po preteklih praznikih zopet v svojo papirnico, na Kralja Petra trg, je na svojo veliko presenečenje opazila sumljive znake na vežnih vratih ter takoj pričela slutiti, da se je nekaj zgodilo. Ta njen strah je bil upravičen, kajti pri pregledovanju po trgovini se ie pokazalo, da so vanjo vdrli doslej še neznani tatovi ter odnesli 1000 K denarja, par nizkih čevljev, eno možko obleko, tri predpasnike, eno žensko obleko, eno odejo, ter dalje dve vložni knjižici, eno poštne hranilnice, glasečo na ime Franc Verglez z vlogo 2000 K ter eno hranilnično knjižico glasečo na ime Helena Verglez z vlogo 650 K. Naša policija pridno izsleduje storilce, vendar pa se ji doslej še ni posrečilo priti na pravo sled. Poskušen vlom. V noči od srede na četrtek so poskusili neznani zlikovci vlomiti v mestno usnjarno v Krekovi ulici št. 3. Bili Pa so najbrže pregnani in taka* je ostalo samo pri poizkusu. Izgubljeno. Pri predstavi »Hasanaginiče« v soboto 26. pr. m. je izgubil g Anton Rehar v gledališču 100 starih srbskih dinarjev. — Ha dan regentovega poseta je izgubil g. Franc Masten iz Hermancev pri Ormožu na Glavnem trgu listnico iz rjavega usnja v kateri se je nahajalo 1150 K, dve plačilni poli, orožni lis in več drugih stvari. — Istega dne je izgubil jstotam g Zakeljšek Julij iz Ptuja denarnico iz črnega usnja, vredno 50 K, v kateri se je nahajalo 112 K, dva vozna listka Maribor— Ptuj in nekaj drugih malenkosti. — Kdor je te stvari našel, ali ve kaj o tem naj to spo roči naši policiji. Porotno sodišče. Duhovnik Goleč na zatožnem — stolu. Izreden slučaj, kakor ga še ni doživela mariborska porota. Do najnižje globine kruto žaljeni čut človeške pravičnosti, skrajno oskrunjeno spoštovanje do ljudskih sodnikov in oblaten ugied do naših duhovnikov kof pred-staviteljev rimo-katoliške cerkve in vsečloveštvo zveličavne krščanske vere kliče do neba, da se sličen slučaj pred našimi ljudskimi sodniki nikdar več ne obnovi. Golcev s'učaj je tako nezaslišan, da ga moramo vsestransko obdelati tudi za druge prilike, tudi za tiste, ki danes v kato- liškem duhovniku vidijo še vedno nadnaravno, božansko bitje. Ne mi, oni sami so tisti, ki naravnost silijo, da tudi slepec izpregleda, da so tudi duhovniki čisto navadni ljudje, če so slučajno tudi na zatožni klopi, da so veliko slabši v svojih vzgledih praktičnega krščanstva, kakor so na isti klopi sedeči mo rilci, roparji in drugi zločinci. Razlika med temi in duhovniki je ta, da navadni zločinci navadno nimajo vere, zato pa toliko vesti v svoji duši, da tudi najbolj zakrknjeni navadno vsaj del svoje krivde priznajo, nekateri celo zelo skesano priznavajo; nasprotno obtoženi duhovnik niti na tem mestu pred razpelom Tistega, katerega „božji“ namestnik trdi da je, noče pripoznatj krivice, storjene svojemu bližnjemu. Ko smo prejeli stvarno poročilo svojega porotnega poročevalca, kar nismo mogli verjeti da je kaj takega sploh mogoče. Zvedeli pa smo po drugih virih, zakaj je ta slučaj bil mogoč. Naši klerikalci so v zmagoslavju teptanja pravičnosti postali tako predrzni, da izblebetajo tudi javno, češar bi se morali sramovati ali vsaj iz praktičnih ozirov zase prikriti. Hvalijo se namreč javno, da imajo za vso to porotniško sezono najmanj 70 odstotkov porotnikov „na svoji strani''. Kaj nič ne slutijo ti ljudje, kaj s takim priznanjem pravzaprav iz-dajejo? Zvedeli smo nadalje, da so že ob začetku porotnega slučaja Goleč natančno vedeli da bo 9 porotnikov glasovalo proti krivdi obtoženca, torej, da je bil Goleč natančno vedeli da bo 9 porotnikov glasovalo proti krivdi obtoženca, torej da je bil Goleč pravzaprav Se pred razpravo — oproščen. Če bi bila ta večina porotnikov recjmo po svojem mišljeniu tudi popolnoma brezverska, popolnoma brez čuta do svetosti prisege in, pravičnosti, bi se nam zdelo tako čudno. Ampak mi si moramo predstavljati, da so to možje, ki hočejo vendar biti naravnost vzor kristjani, vzgled vsem drugim, da ti ljudje vendar svečano prisegajo pri tistem vsegavednem Bogu, pred katerega podobi v sveti hostiji poklekajo če treba tudi 't blato. In tu, ko je treba svoje krščanstvo pokazati javno, in sicer javno kot najvišji, sodniki nad pravimi, učenimi sodniki iz ljudstva, tu naj istega Boga samega vržejo v blato, ter naj na ljubezni jim slučajno simpatični osebi, čisto pozabijo, da so pred živim Bogom prisegli, da bodo sodili tako, da bodo lahko dali odgovor pred Bogom in v®sti°? Ne- to se nam ne zdi verjetno! regent Mi jih hočemo soditi bolje, kakor jih sodijo njih pristaši, ki se že pred in po razpravi hvalijo, da imajo 9 »svojih1' na »svoji" strani. Mi sodimo Golcevo naravnost neverjetno oprostitev tako, jia pač ravno onih 9 vzor — katoliških mož vsega-slučaja ni prav razumelo,- fer je svojo oprostilno obsodbo oddalo sanio na podlagi napačnega razumevanja obtožbe. Več ko ironija je, da moramo Jo v njih, zagovor javno pribiti ravno mi, ki nas obtoženi krščanski nasprotniki na shodih in v listih javno psujejo kot brezverce. Da, ironija ie to, ampak pribiti moramo ta zagovor napram širši javnosti, sicer bo naša porota za take slučaje zgubila pred širšo javnostjo popolnoma ves ugled, k* ga ji teptajo njihovi pristaši z javnim hvalisanjem, češ, mi klerikalci, lahko pišemo kar hočemo, nam se ne more nič zgoditi, saj imamo 70 odstotkov porotnikov na „svoji“ strani. Od tod tudi tista podla, nesramna pisava klerikalnih listov, v katerih mečejo na svoje nasprotnike najgrje blato, ko se drznejo oskruniti tudi najnežnejše zasebno življenje svojih političnih nasprotnikov. Tega javnega škandala za Ves Slovenski narod, za čut pravičnosti, pa tudi za čistost in ugled krščanske vere mora biti konec! In mi pričenjamo ta konec z brezobzirnim razkrinkanjem gabnega farizejstva — na katoliški-podlagi -* Opozarjamo na tozadevno porotno poročilo, ki ga priobčimo v eni prihodnjih številk. Zadnje vesti. Splošna stavka v Rimu. LDU Pariz, 1. julija. Po brzojavkah iz Rima je proglašena'v Rimu s^nV^vkaKnio poliliko" naše'drž/ve v znak vzajemnosti s položajem v Ankoni. Delo je popolnoma ustavljeno, razen pri, telefonu in brzojavu. V mestu in predmestjih so močni oddelki policije in vojaštva. Revolucijonarna gibanja po vsej Italiji. DKU Berlin, 2. julija. Po poročilih iz Laussane se je razširilo revolucijonarno gibanje po vsej Italiji ter se splošno sodi, da se nahaja Italija pred neposrednim preobratom, ki bo vrgel kralja in vlado. Finančno stanje naše države. LDU Beograd, 1. julija. Jutri bo predložen narodnemu predstavništvu proračunski predlog za leti 1919/20 in 1920|21. Vsota vseh dohodkov in izdatkov znaša približno 4% milijard dinarjev. Razlika med dohodki in izdatki v znesku 100 milijonov dinarjev je z ozirom na celotno vsoto tako malenkostna, da ne pride niti v poštev. V Italiji n pr. znaša deficit 14 milijard lir, medtem ko je pri nas komaj 100 milijonov dinarjev. Ta povoljni položaj bo vsekakor vplival na vrednost našega dinarja, ki se bo gotovo dvignila. Regent o Sloveniji. LDU Ljubljana, 1. julija. Predsednik deželne vlade, dr. Brejc, ki je spremljal regenta ves čas njegovega bivanja v Sloveniji in na zletu v Maribor do Zidanega mosta, se je tukaj ob razstanku poslovil od prestolonaslednika in se mu imenom Slovenije zahvalil za njegov obisk, ki je prebivalstvu Slovenije dal priliko, videti in pozdraviti svojega prvega vladarja po osvoboditvi in ujedinjenju. Regent se je ginjen poslovil od predsednika deželne vlade in izjavil, da se ima on zahvaliti prebivalstvu za iskreni in topli sprejem, ki se mu je priredil povsod v Sloveniji. Regent je nadaljeval, da je bil očarati od izrazov tople ljubezni in ra-dosti, s katero ga je prebivalstvo povsod spremljalo in od vzornega reda in discipline, ki je vladala povsod med prebivalstvom Slovenije sploh in posebno sedaj ob sprejemnih manifestacijah ter o organizatoricnem duhu vsega življa v Sloveniji. „Vse, kar sem videl" jerekel regent, »mi ostane v neizbrisnem spominu1*. Regent je- prosil predsednika, naj to sporoči’ prebivalstvu. N<* prošnjo predsednikovo - naj bi regent kmalu zopet obiskal Slovenijo, je zagotovil, da to stori ob prvi pri-ložno.sti in \obljubil je, da J?o že>. letošnjo jesen posetil naša lovišča. Tudi regentovo spremstvo je opetovano izreklo svoje občudovanje pad lepim redom, ki je neprisiljeno vladal na vseh krajih. Ob izletn na Gorenjsko so se čull ponovni vzkliki občudovanja o lepoti pokrajine. Kranj je ugajal posebno radi svoje nenavadne pr srčno3ti. Bled in Blejsko jezero pa je tako očaralo goste, da je bila splošna sodba ožjega ja jeto°r iz ? * J štajersko je napravil naj- boljš. utis rad. vseskoz toplih in prijaznih pozdravov predvsem pu radi veličastnega sprejema v starodavnem Celju in radi umetniško zasnovanega in praktično urejenega aranžmaja v modernem Mariboru. Na vsej poti iz Ljubljane do Maribora je vzbudil splošno pozornost regenta in njegovega spremstva snažnost in ličnost gostih naselbin, pestra slika pokrajine in kremeniti značaj prebivalstva. O umetniškem izvajanju Glasbeoe Matice je splošna sodba, da je to nekaj tako lepega in izrednega, da se mora tak izbor povsod na svetu pokazati. Soglasno je bilo mnenje, da bi pevski zbor Glasbene Matice, ako bi nastopil v velikem Parizu ali kjerkoli, odnesel gotovo prvenstvo. Seja ministrskega sveta. LDU. Beograd, 1. julija. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. 13. ure. Na tej seji je bilo rešeno vprašanje napredovanja častnikov, in sicer stare vojske in onih, ki so bili nanovo sprejeti- Razpravljali so obenem tudi o sprejemu novih častnikov v našo vojsko. Potem je bil na tej seji sprejet proračun za leti 1919-^0, ki ga je predložil finančni minister. Razen tega so se razpravljala tudi razna, druga važna vprašanja, ki se nanašajo na zunanjo in na no- \ Občinska hranilnica v Mariboru (prej Gememde-Sparkasse) Orožnova ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2) v lastni hiši. Stanje hranilnih vlog Rezervni fondi . . . K 42,442.640*26 K 2,749.997*67 Shramba za pupilske hranilne knjižice itd. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji ^ točasno običajni obrestni meri. ^ 3 Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun ne* n deUe in (praznikov. Vesnič mirovni delegaciji. LDU Ljubljana, 30. junija. Ministrski predsednik dr. Vesnič je poslal na Vidov dan predsedniku naše mirovne delegacije gosp. Pasiču v Pariz nastopno brzojavko: Milo mi je, što Vas i drugove mogu izvestiti, da se Ljubljana radostno i dostojno takmila sa Zagrebom pri prvom prijemu kraljeviča namesnika svoje krvi i svoga jezika. Njeg. kraljevsko Visočanstvo ove dane pretrpano je cvečem i vrlo je sretan, što je u tim raz-položenjima proslavio Vidov dan medju na-šom slovenačkom bračom. Vesnič. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Mala oznanila. Igralca ali igralko na glasovir sprejme za večerne ure restavracija »M a r i b o r« na Grajskem trgu. 2—1 Ifiiharira se za dve osebi. Naslov se pove lUllIdllCd v upravništvu. 4—3 Plačilna natakarica takoj sprejmejo. NaSlov pove upravništvo. 2—2 r..,,. IfalinZali kateri ie bil lansko leto za-ridllL RdlllldCK poslen na Lički železnici naj se zglasi pri g. Petru Mažuran v Gospiču, Lika ali pri g. L. Burič, Zagreb, Palmotičeva 34. 3—2 Vila ali pa posestvo okolici se kupi. Ponudbe z navedbo cene na uredništvo »Maribor, delavca« pod »Vila« ali »Posestvo«. Dva mlada železničarja znanila z dvema gospodičnama v najkrajšem času. Ponudbe s sliko na upravništvo. Studenci so izključeni. 2—t Cene so padle! Klel Samo v veletrgovini Alojz Dular-ja popr. Oskar Reitter, Slovenjgradec Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izdatno znižal cene pri svoji zalogi, kakor pri manufakturi, špeceriji in železnini. Prodajam moko po K 6 —, koruzni zdrob po K 6‘50. Dobi se tudi sladkor in rogaška slatina v poljubni množini. Za obilen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem Alojz Omar. Pridite vsi in prepričajte sel ©==> Pozor tovarne, žage, umetni mlini, delavnice! Danes je ravnokar dospela večja partija „Fessler“-jevih gonilnih jermenov v širini 5—16 cm in v vsaki psljubni dolžini. »Fessler«-jevi gonilni jermeni so ravno tako dobri kakor usnjati. 9C Za cele dve tretjini so cene ji od usnjatih! Skrajna natezalna prožnost. Mojstrsko dovršeno delo preciznosti. Izvrstna adbezija. — Ti jermeni tečejo brez vsakega sunka in šuma ter ravno. Siguren prenos sile. Prilagodijo se vsakemu žlebu. — »Fessler«-jevi jermeni se danes vporabljajo v 300 veleobratih. Razpošilja jih točno in takoj iz Maribora „DRAVA“, lesna trgovska in industrijska deln. družba v Mariboru, Aleksandrova cesta št 51. 2-2 I. Mariborski bioskop Aleksandrova cesta. Od sobote, dne 3. julija 1920: Pozor! Pozor! Kraljevska visokost regent Aleksander v filmu. I. del: Potovanje iz Beograda v Zagreb. Svečanosti v Zagrebu. Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (16.), 18. (6.) in 20. (8.) uri zvečer. Kuharica Mala oznanila. Igrafca ali igralko na glasovir sprejme za večerne ure restavracija »Maribor« na Grajskem trgu. 2—2 se išče za dve osebi. Naslov se pove v upravništvu. 4—4 Iščem boljšo gospodično dobro izučeno kuharico za september na Reko. Vprašanja samo do pondeljka 16. ure popoldan pri družini Zergollern, Koroščeva ulica 25. 155 7a nrnrlUti in ena sobna °Prava iz trdega CQ proaail J6 lesa, čisto nova. Tržaška cesta št. 5, desno. 2—2 Lepo posestvo Motorno kolo kanska ulica št. 8. Omara za jedilno sobo pS”””!,0 da. Vprašanja: Meljska cesta 30, I. nadstr., vrata 8. Gostilna „Pri rdečem ježu“ S Točenje naturalnih vin: Prvovrstno namizno vino po 16 K liter, Rancenberško 26 K liter. Specijaliteta: Silvanec 1917 steklenica 32 K. Vedno sveže Gotzovo pivo. 1153 Cmnr Ifailnrnb kateri je bil lansko leto za-rranc npiillSGK poslen na Lički železnici naj se zglasi pri g. Petru Mažuran v Gospiču, Lika ali pri g. L. Burič, Zagreb, Palmotičeva 34. 3—3 Vila aii pa posestvo okolici se kupi. Ponudbe z navedbo cene na uredništvo »Maribor, delavca« pod »Vila« ali »Posestvo«. Dva mlada železničarja znanila z dvema gospodičnama v najkrajšem času. Ponudbe s sliko na upravništvo. Studenci so, izključeni. 2—2 na prodaj. Kje, pove upravništvo lista. 151 3 in pol konjskih sil, skoraj novo, se takoj proda. Frančiš- 150 Najvarnejša naložba denarja po 4VI°. Hipotečni zavod mestne hranilnice v Mariboru, OroSnova uiica 2, izdaja 4 .zastavnice s kuponi od 1. januarja in 1. julija vsakega leta, katere so po zakonu pupilarno-varne in se uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Pravilom odgovarjajoče kritje zastavnic nadzoruje vladni komisar. Za zastavnice jamčijo razun pupilarsovarno vknjižeaih hipotekarnih terjatev še rezervni zaklad po 1,500.000 kron in vso ostalo premoženje zavoda. Zastavnice se dobijo po dnevnem kurzu pri hipotečnem zavodu mestne hranilnice v Mariboru. Zavod dovoljuje hipotekarna posojila po 4l|a°[o* Zlatorog milo je najboljše in najcenejše. :: Povsod za dobiti! :: 10—2 Izdeluje kristalno sodo, sveče in tti-aletno milo. mr. Proda se: Gostilniška oprem« obstoječa iz miz, stolov in tapeciranih klopif (trdi in mehki les)- Enovprežni voz, ! slamoreznica in dobro ohranjeno konjsko sedlo.1 Podatki pri: Trgovskem podietju Zgornja Polskava pri Pragerskem hiš.'st. 32. 2-1 Restavracija na južnem kolodvoru v tfariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. StiskSer. ©|| c—0=31| CT0Z3II 1[ CT®=31| c=©EEi~]|©] Ronašlia Slatina Jakob Lah, Maribor Glavni trg 2. Zalogačevljev, gamaš, perila, potnih košar, tržnih torbic itd. * Najceneje! 10-s Solidno! Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelec, mediiinalna voda Donatski vrelec, medicinalna :: voda najmočneiše vrste.:: Zastopstvo v vseh veJJIh mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. Pojasnila daje ■ ®®®®®®!®i®®»®®®®®®®®®e®(si Cene so padle! Kle ! Samo v veletrgovini Alojz Dular-ia popr. Oskar Reifter, Slovenjgradec Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izdatno znižal cene pri svoji zalogi, kakor pri manufakturi, špeceriji in železnini. Prodajam moko po K 6’—, koruzni zdrob po K, 6‘50. Dobi se tudi sladkor fn rogaška slatina v poljubni množini. Za obilen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem Alojz Dular. Pridite vsi in prepričajte se! Pohištvo H Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in deKoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KAREL PREIS, Maribor Slomšekov trg št. 6 | Svoboden ogledi 217 Ceniki zastonj! a*n»i % njiimu ihmottu p« *r' Zavod za strafenje in zaklepanje v toioru prevzame vsaito s;ra£enja v rrtesSnt, na Hoiod««* rita, liehor tudi sprem-.* mio ieie.niSkili vos* Poj>os«5la v pisarji, PristaniSEna ulica 2* Raznašala časopisov invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravniStvu »Mariborskega delavca*'. M a Ali ste že pristopili k Jugoslovanski Matici? rJ t * S300nrXXKRCEnCKK)nK}B3pKSuKiKXK Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Deln. glavnica z rezervn. zakladi okrog 50 mil. kron CENTRALA V LJUBLJANI Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, ekspozitura Ptuj. Obrestnje vloge na knjižice in na teko« račun s 3 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov distih. Kupuje in predaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskonttra menice, de-viae, vrednostne papirje itd. ~ Deln. glavnica z rezervn. zakladi okrog 50 mil. kron Izdaja čeke, nakaznice in akreditive. Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in prednjme na vrednostne papirje in blago. Izvršuje vse bančne transakcije. CKECODEno ^ Mdffdofskl delavec Maribor, dna 3, jy$g 1920. lin ■■l<—» ^EhUb Otvoritev Rj sjEbil ,£ stilu avonSoto ,uiodI?6 Primissima pikantni Poletnendolski J nakaznice in akreditive na v?a tu-in inozemska mesta. ■ Dija sM^aduimje: Na vreclnoslnp papirje fn na blago* ležeče v javnih skladiščih. , Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-laHtiieje. Sprejema: ,Ufc|e na knjižic«, ra tekoči in žiro račun proti' najugodnejidnta obrestovanju. Hupulo 8,31. prodna: Devize, valute, vredrrsja Jtredlta: Pod najugodnejšemi pogoji.