platana d gotovini U liubllanl, petek 9. aprila 193? Cma din V Ste«. 79 Z Ilustrirano prilogo »»Teden o slikah" leto II. Pred pogodbo med Italijo in Romunijo 1 ■ w ^ i poletu okrog sveta pristalo v Atenah i Bukarešta, 9. aprila, o. Kralj Karol jo sprejel italijanskega poslanika na romunskem dvoru in imel z njim dolg razgovor. V zvezi s tem razgovorom pravijo poučeni krogi, tako v Bukarešti, kakor v Rimu. da je razgovor veljal paktu, ki naj bi ga sklenili Italija in Romunija. Ta nova zveza med obema latinskima državama bi bila docela podobna nedavno sklenjeni italijansko-jugoslovan-ski trgovski in politični pogodbi. Po teh vesteh je kralj Karol, o katerem je znano, da ima velik vpliv na vodstvo romunske zunanje politike, ki je prav na njegovo pobudo krenila na nova pota, naklonjen misli take pogodbe z Italijo. Sode« po poročilih iz političnih krogov v Bu- karešti, sta romunsko in italijansko zunanje ministrstvo že dalj časa imeli razgovore za sklenitev take pogodbe. Pogajanja so napredovala tako, (la je moči trditi, da se je v vseh načelnih vprašanjih dosegel sporazum. Spričo prijateljskega razpoloženja, ki je zmeraj vladalo med Romunijo in Italijo že zaradi jezikovne sorodnosti, pa tudi zaradi gospodarskih zvez, ne pomeni napoved tega pakta nič presenetljivega. Zdi se, (la je bilo o tej pogodbi govora tudi na zadnjem sestanku zunanjih ministrov Male zveze v Belgradu in da se je tam dosegel sporazum glede takih in podobnih pogodb. Pariz, 9. aprila, o. Nekateri pariški listi, med ioji na španskem severu Vitoria, 9. aprila, AA. (Havas.) Nacionalisti nadaljujejo prodiranje na vsej biskajski fronti. Topništvo in letalstvo sta odlično pripravili predor pehote. Včeraj okoli 14. ure je 12 trimotornih bombnikov obstreljevalo sovražno zaledje in spustilo v zrak več municijskih skladišč ter razgnalo vse pomožne čete, ki so iz zaledja prihajale na pomoč. Za svoje zmagovite ofenzive na biskajski fronti so nacionalisti povsod trčili ob hud odpor. Pehota je bila prisiljena stopiti v srdite boje, da zavzame postojanke za postojankami. Ti boji so trajali več ur. Pehoto so pri njenem prodiranju podpirale letalske enote, ki so bile neprestano v akodji, in so ščitile čete pred presenečenji. Sedanja ofenziva kaže tole sliko: Dve koloni prodirata. Ena na sever s ciljem mesta Duranga. Druga kolona operira na vzhodu in se pomika neposredno k Bilbau. Zdaj je pustila za seboj vrh Barazal in je njeno prodiranje znatno olajašano. Nacionalisti so odbili nov napad na Las Ro-sas. Ta operacija se je, kakor tudi prejšnje, izvršila 7. veliko udeležbo tankov. Nacionalisti so prizadejali vladnim četam hude izgube. Mrtvi, ki so obležali na bojišču, pripadajo mednarodni brigadi; iz tega bi se sklepalo, da«so se v tem odseku izvršile pregrupacije, ker so se doslej tod borili samo Spanci. Posebni dopisnik Havasa poroča: Včeraj je nacionalistično letalstvo sestrelilo dve vladni letali, nadaljnja tri vladna letala so pa morala hudo poškodovana pristati za nacionalističnimi Črtami. Predsednik španske zbornice v Parizu Pariz, 9. aprila. »Petit Journak priobčuje nekatere podrobnosti o prihodu predsednika španskega parlamenta Martineza Barija v Pariz. Spremlja ga sedem uglednih poslancev, med njimi tudi Gasset y Pasquale. Predsednik španskega parlamenta ostane v Parizu tri dni. Francosko društvo prijateljev Zveze narodov priredi v njegovo čast svečano recepcijo. Pri tem sprejemu bo sodeloval tudi minister Paul Boncour. Barrio je 0euvre«, ki stoji blizu sedanji vladi, razglabljajo vesti o sklenitvi politične in gospodarske pogodbe med Italijo in Romunijo ter označujejo tako pogodbo kot nov poskus za razbitje Male zveze in kot nov neuspeh francoske zunanje politike, ki je vse do nastopa sedanje vlade znala ohraniti svoje balkanske zaveznike. Poudarjajo tudi težnjo Italije, ki hoče proti francoskemu načelu o skupni in nedeljivi varnosti izvesti svojo zamisel dvostranskih političnih in vojaških pogodb. Ni dvoma, da je ta italijanska akcija v zvezi z njenimi imperialnimi cilji, zaradi katerih si mora pri svojih sosedah in na Balkanu zagotoviti politično in gospodarsko ozadje, da bo lahko vse svoje sile vrgla v Afriko. Vesti rdečih čet na sevrni fronti, so te Čete izvršile hude na pade v odseku Barasaru s pomočjo sovražnega letalstva. Republikanske čete so se krepko upirale in se jim je posrečilo prizadejati sovražniku hude izgube. Polkovnik Hildago de Cisnereas, poveljnik republikanskih letalskih čet, je včeraj prispel v Bilbao. Izjavil je, da da valencijska vlada vsem republikanskim silam na razpolago svoja letala, da bodo čim uspešneje zavrnile vse napade uporniških letal. Nevmešavanje Rusije in Francije Rim, 9. aprila, m. »Giornale d’Italia« objavlja v daljšem članku podatke o pošiljatvah vojnega mate-rijala za rdečo Španijo. Po teh podatkih so večino vojnega niaterijala dobavile španski rdeči vojski Rusija, Francija, f'SR, Naz< ‘inska, Zedinjene seve-roameriške države ter Belgija. Vse te države so 0(1 20. februarja letos do sedaj poslale v Španijo 450 topov, 397 bombnih in lovskih letal, IGO tankov, 400 tisoč pušk in 40.000 ton raznega drugega vojnega materiala. Poleg tega so omenjene države poslale v Španijo tudi velike količine strupenih plinov in strojnic. >Gioruale dltnlia« tudi zatrjuje, da lahko dokaže točnost teh podatkov z dokumenti. Prav tako v svojem članku tudi objavlja kot zanesljivo informacijo, da je v zadnjih 2 mesecih prispelo v Španijo 150 sovjetskih častnikov in da je sedaj na poti iz Rusije v Španijo 210 letalcev, 2 križarki in 4 rušilci. Vse te podatke bo italijansko zastopstvo primerno izkoristilo, ko se bo o španskih za-devah govorilo v odboru za nevmešavanje v Londonu. Poleg tega piše Virginio Gayda v svojem članku, da ima na razpolago obširna dokazila, da se preureditev rdečih čet v Španiji vrši pod francoskim nadzorstvom in s francoskim materialom. Stratcgične načrte izdeluje neki francoski general s podporo 25 generalštabnih častnikov. Ti sedaj zagovarjajo načrt rdeče ofenzive proti Sigucnzi. O tem, kako se je obneslo francosko topništvo, ki je pri Boj za belgijsko nevtralnost London, 9. aprila, o Uradno poročajo, da pojde zunanji minister Eden 25. aprila v Bruselj, na povabilo belgijskega vlade, da obnovi osebne stike z van Zeelandom in zunanjim min Spaakom. Pri tej priliki bo Eden skušal doseči z belgijsko vlado sporazum, glede nadaljne belgijske zunanje politike.’ Anglija in Francija sta ^ izdelali predlog, po katerem sta pripravljeni rešiti Belgijo vseh obveznosti, katere ji nalaga locarska pogodba in spo gleškega spopada z Nemčijo, dovolila prehod angleškim ter francoskim četam čez svoje ozemlje. Belgija pa bi se te obveznosti rada rešila. Anglija je v načelu za to, da ostane Belgija v vsakem primeru nevtralna, toda le pod pogojem, če sklene z vsemi svojimi sosedami pogodbe o nevtralnosti. Pri tem mišji Anglija na to, da bi se Nemčija obvezala Belgiji, da ne bo v primeru spopada s Francijo ne skušala prodirati čez belgijsko ozemlje, kakor leta 1914._ Belgija pa vztraja na stališču, da razum, ki so ga locarske pogodbenice, razen Nem- , hoče doseči priznanja svoji nevtralnosti od vseh dr Sije, sklenile pri vojaški zasedbi Porenja. Po tem | žav, ne da bi se ji bilo treba za to posebej ob-sporazumu bi Belgija v primeru francoskega ali an- 1 vezovati. Pomen Beneševega obiska Pariz, 9. aprl. AA. (DNB) »Exclesior« piše o razgovorih med češkoslov. prezidentom dr. Be-nešem in Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom ter predsednikom jugoslov. vlade dr. Sto-jadinovičem in pravi, da ni pričakovati, da bi prišlo do kakšnih nesoglasij med Češkoslovaško in Jugoslavijo. »Echo de Pariš« pa prinaša članek izpod peresa Pertinaxa, ki pravi, da Jugoslaviji glede na nezadostno pomoč Velike Britanije in Francije pač ne ostane drugega, kakor da sklene pogodbe z Madžarsko in Nemčijo. Politične osebnosti izjavljajo, da so razgovori, ki jih je imel predsednik dr. Beneš in konferenca Male antante pred temi razgovori na koristen in popoln način ugotovili enotno stališče treh držav Male antante, Politika teh treh držav o v Italijo veliko pšenice. Zgodovinsko razstavo godal bodo priredili letos v Cremoni, v proslavo 200 letnice smrti najslov-nejšega izdelovalca gosli Stradivaria. Na razstavi bo moči videti najdragocenejša godala z vsega sveta. 4 Volilni boj v Bruslju je v največjem razvoju, f Tako reksisti, kakor agitatorji sedanjega ministrih skega predsednika van Zeelanda imajo nešteto 4 shodov in je vse mesto pokrito s plakati in letaki. f Reksisti so vsega skupaj dozdaj izdali čez 80 kv. kilometrov plakatov. Proti kršitvi ustave v Gdansku je protestiral (' pri ZN odbor svetovne judovske zveze, ker se (' sliši, da bo sedanja uprava v Gdansku uvedla v (' mestu za Jude tiste omejitve, kakor veljajo v l' Nemčiji. f Ukaz o obširni amnestiji za pravoslavne veli- konočne praznike bo objavljen v Bolgariji. Amne- te dvorane bo knjiga zgodovine in vsak dan bodo \ , obrnili eno stran knjige. Na stenah bodo tudi umet- ? pešto, kjer ga je policija takoj aretirala. niško izdelani reliefi grbov vseh držav. Procesi proti duhovnikom ¥ Nemčiji „Narodni tempelj miru" London, 9. aprila. AA. Havas: Lord Halifax je včeraj položil temeljni kamen za zgraditev narodnega templja miru v Catevskem parku, ki ni daleč i - *- ,v '• —------------. od Cardiffa. V pritličju bo velika slavnostna >dvo- »tija bo zadela tudi nekaj obsojencev ki so sedaj rana narodov«. Na stenah bosta simbolična kipa mi- J zaprti zaradi kršitve zakona o zaščiti države, ru in pravice. V dvorani bodo tudi oltarji kot spo- . Bitši predsednik madžarskega komunističnega min na razne strahote iz preteklih vojn. V sredini »®*P0'1 strahovlado krvavega Bela Kuna dr. - - - - - * Zoltan Rudas, se je po 18 letih vrnil v Budim- <' Grški kralj je pomilostil na svojem potovanju po Poleponezu več zaprtih komunistov in več opo-<' zicionalnih pokrajinskih voditeljev. Kljukaste križe so naslikali na sinagogo v Ber-f nu neznanci ter zidove povrh tega okrasili z na- Paria, 9. aprila. AA. Havas poroča iz Berlina: plsl ^sl1) , ^ \. . . ..... raj so postavili pred sodišče štiri katoliške du- i Kartel za pridobivanje in prodajo cinka je raz-novnike in tri člane katoliške mladinske organiza- .» Pustl,a poljska vlada, ker je kartel vzdrzeval ne- cije. Obtožnica pravi, da so hoteli ustvariti skupno ,| nl0S°ce cene. __ i_i ,______f.«: f Državiro orožno industrijo bo ustanovila egip- fronto med katoliškimi opozicionalci in komunisti. Eden izmed obtoženih opat Kossaint iz Dusseldorfa tovska vlada, ker Egipt do zdaj ni imel še nobene je rekel, da je leta 1932'ob božiču predaval v kato- i tova™e za orožjt .Zarad). J« vlada ,odbila liški ligi za mir, po tem predavanju pa je imel še J Pr.0ŠnJe vsem »sebmm podjetjem, ki so hotela gra- več sestankov s katoliškimi mladinskimi organiza-cijami. Na teh sestankih se je govorilo samo o ver- ti skih vprašanjih in se je obravnavalo tudi o znani knjigi Alfreda Rosenberga »Mitus 20. stoletja«. Za njim je bil zaslišan katoliški duhovnik kaplan Clemens, glavni tajnik društva katoliških fantov. Najprej je rekel, da je bil zmeraj dober nemški ro- i doljub. Leta 1933 se je udeležil kongresa francoske |i katoliške mladine v Lyonu. Na tistem kongresu je f ves čas zastopal stališče dobrega nemškega nacionalista. Pri teh besedah je prekinil predsednik sodišča obtoženca in rekel, da je to najbrž samo ob sebi razumljivo. Belgrad, 9. aprila, m. S sinočnim ekspresnim vlakom se je v Belgradu pripeljala večja skupina turških časnikarjev, ki bodo tu ostali ves čas bivanja predsednika turške vlade Izmeta Inenia in zun. ministra Ruždi Arasa v Belgradu. Sem so prispeli tudi ravnatelji turških listov »Ulusa«, »Ta- diti tovarne za orožje. Madžarski proračun za bodoče leto izkazuje 821 milijonov pengov izdatkov ter 805 milijonov pen-gov dohodkov. Po proračunu je za javna dela določenih 46 milijonov pengov, to je kakih 400 milijonov dinarjev. Poljska zunanja politika temelji na življenjskih koristih poljske države, zato ni povoda, da bi se stališče Poljakov do Nemčije izpremenilo. Tako je izjavil zun. minister Beck včeraj pri svojem odhodu iz Francije. Dejal je tudi, da ne misli odstopiti kot zunanji minister. Velike spremembe v francoskem generalnem štabu ter v vrhovnem odboru za državno obrambo Prod nrihodam Izmed Inenia i napovedujejo francoski listi. Zdi se, da bo Blum d. j i*mea inenia i tudi vojsko BOČilStilDžun Hurieta« in >Ak- žena, admiral Byrk ter ameriški pastor dr. Emer-šama«. Na postaji so Belgrajčani turškim časni- son. Akcijo so začeli s pozivi po radiu. Zdi ee pa, karjem priredili topel sprejem. # da ta akcija ne bo imela več uspeha, kakor vse Predsednik turške vlade Izmed Ineni in zun. f podobne, minister Aras bosta prišla v Belgrad s svojim l' Generalna stavka bo izbruhnila tudi v Mo-spremstvom z ekspresnim vlakom v nedeljo zvečer, i nacu, najmanjši državi v Evropi, ker so začeli Na postaji ju bo sprejela vsa vlada, s predsedni- t stavkati delavci v plinarni in jih je kakih 600 kom Stojadinovičem na čelu, navzočna pa bo tudi t odšlo na francosko ozemlje, ker je v Monacu častna četa naše vojske z zastavo in godbo. Visoka I* stavka po ustavi prepovedana, turška državnika se bosta zadržala v Belgradu, ka- ^ _ Dunajsko gledališče Burghtheater bo gostoval kor menijo, dva dni. Vesti iz Belgrada Belgrad, 9. aprila m. Jugoslovanska protitu-berkulozna liga in Jugoslovansko fiziološko društvo bosta imela tretji protituberkulozni kongres od 23. do 24. maja letos v Arandjelovski Banji. Na dnevnem redu je tudi načrt zakona o pobijanju tuberkuloze ter še mnogo drugih važnih vprašanj. Belgrad, 9. aprila, m. Včeraj je odbor belgraj-skega nogometnega kluba BASK-a poslal Jugoslovanski nogometni zvezi pismo, v katerem prosi, naj bi ta poklicala za nedeljsko nogometno tekmo, med BASK-om in osiješko Slavijo, italijanskega sodnika. BASK je sedaj že četrti ligaški klub, ki zahteva inozemskega sodnika. v Parizu med svetovno razstavo s Hoffmaanstha-lovo duhovno igro _ »Da« grosse Welttheater«. ( Za posredovanje med Gandijem in angleško ) vlado sta se ponudila znana indijska politika Ja-jaka in SapuT, ki sta že 1931 dosegla ©porazum. Uvedba 40 urnika v Franciji je vzbudila veliko ogorčenje pri trgovcih in obrtnikih, češ da (im ta uredba, ker jo je vlada sprejel« zgolj za- radi politične agitacije, prevrača ves dosedanji delavni red v trgovini in obrti. Tripolitanski guverner Balbo, ki je prispel v Rim, bo določen za bodočega abesinskega podkralja, namesto dosedanjega maršala Grazianija. Tako poročajo iz Rima. Delegacija češkoslovaških poslancev in senatorjev pride maja v Belgrad. Ob tej priliki bodo tu velike manifestacije glede sodelovanja parlamentarcev držav Male zveze. Ljubljanska drama: Matura Mi ..... Matura. Anton, šolski sluga. Maturantka Kostja Slaparjeva. Dr. Dvornik, ravnat, ženske gimnazije. Ljubljana, 9. aprila. Drame iz šolskega življenja so si med seboj precej podobne: vse namreč napadajo zastarele vzgojno sestave, zahtevajo v šole manj suhoparnega pouka, pa več življenja (1),' obsojajo predvsem stroge učitelje itd. V minuli sezoni smo videli v Ljubljani takšno originalno slovensko dramo Jožeta Kranjca: »Direktor Čampa«. V sredo zvečer pa je Narodno gledališče v Ljubljani uprizorilo v drami kot premiero igro v treh dejanjih »Matura«, ki jo je napisal Ladislav Fodor. »Matura« ima snovne sličnosti s Kranjčevo dramo, dasi je ta nastala brez vpliva prve. Dejanje vzaine pisatelj iz današnje dekliške gimnazije, iz osmega razreda, ki jo nekaj dni pred zrelostnim izpitom. V tem razredu je učenka, ki je v pomladi pred maturo dozorela. Našli so njeno spričevalo — ljubavno pismo, na podlagi katerega se razpleta vse dejanje drame. Zavod vodi lepi, elegantni ravnatelj, vladni svetnik dr. Štefan Dvornik, obenem profesor za zgodovino (Levar), v katerega so vsa dekleta zaljubljena. To ga omamlja, pomlajen je, ne vidi nesrečne ljubezni kolegice, a takoj verjame pretkani laži mladega dekleta, kar mu postane v gorje pozne pomladi. Odslej se znova posveča delu, začne pisati z zvesto tovarišico, ki mu je že pomagala pri starem veku, zgodovino srednjega veka. Izmed učiteljskega zbora, v katerem so sami doktorji, je najstarejši profesor za pedagogiko in filozofijo dr. Dominik Čebula (Debevec), človek poln razumevanja za težnje in težave mladine, zrel jnož, ki stopi z novim šolskim letom v pokoj, a nosi v sebi mlado srce, ker je našel srečo v poklicu. Čebula ni zapiral srca pred čustvi, pred ljubeznijo mladine, saj ga je pesem ob proslavah na zaključku šolskega leta vedno ganila do solz. Ko se poslavlja od zavoda, ubeži, kakor učenec s slabo vestjo. Profesor naravoslovja, dr. Branko Vidovič (Drenovec), ie mlad mož, prepojen z nazori novega vzgojeslovja. Kmečki sin je, zdrav in tudi vse njegovo delo rodi zdrave sadove. Profesorja dr. štrk (Jerman) in dr. Šiška (Plut) sta tipa samo uradnikov, profesura jima je le služba, glavni poklic poleg postranskih zaslužkov. Svoje delo, vzgojo, jemljeta brez problemov. Profesor matematike, ki je vedno strah dijakov, dr. Edmund Vrtač (Gregorin), ki se ga je prijel priimek »buča na kvadrat«, je strog, neusmiljen in pri preiskavi in zasliševanju pokaže prave inkvizitorske zmožnosti. Enakih nazorov je profesorica dr. Klotilda Mozolje (Nablocka), ki poučuje v osmi narodni jezik in književnost. Trideset let ji žo učenke nagajajo na različne načine, največ zaradi njenega umetnega zobovja, zato vse sovraži, a sedaj končno spozna, da je bilo vse nagajanje le znak ljubezni. Mozolj-čeva je ena izmed osrednjih oseb te drame: ona je tista, ki je na skrivaj brskala po papirnem košu v razredu in našla ljubavno pismo, sedaj pa stara .pedagoginja doživi ganljivo izpreobrnitev. To je višek drame, višek v psihološkem dogodku. Profesorica za latinščino dr. Ana Mate (Mileva Boltar-jeva) je tip pridne, vestne vzgojiteljice, ki pomaga ravnatelju pisati zgodovinske knjige, a je življenjsko nesrečna: zaman njena ljubezen pričakuje rešitelja. Ob srečanju z mlado učenko na isti poti spozna svojo usodo in se poslavlja od mladosti. Telovadna učiteljica Ema Zor (Gabrijelčičeva) je energična moderna vzgojiteljica. Izmed učenk realne gimnazije nam Fodor postavi na oder le nekaj osmošolk. Katja Slaparjeva (Levarjeva) je 19 letno, zrelo dekle, najbolj pridna učenka v razredu, ki pa ima svojega izbranca. S spretno lažjo, da je zaljubljena v ravnatelja, dobi za moralni prestopek le ukor in pripuščena je k maturi. Po maturi je seveda svobodna in drugačnih misli. Njene najboljše prijateljice so sošolke Dora Voglarjeva (Slavčeva), Kalijeva in Kolarjeva. Šolsko osebje zaključuje sluga Anton (Daneš), pijanček, večni tip šolskega sluge, ki pozna skrivnosti zbora in šole. Izmed podanih vlog moram posebej pohvaliti Gregorina, ki je podal klasičen tip profesorja. Bil je izvrsten v maski in igri, izpiljen in dosleden do skrajnosti. Tu se je Gregorinova šola klesanja zopet sijajno obnesla. Prav tako izbrano naštudiran je bil Debevčev dr. Čebula. Potek drame same je sledeč: prvo dejanje obsega prav dobro ekspozicijo, drugo dejanje ugaja malo manj, ker že pretirava. So tu nerealnosti v dejanju in besedi, ki preskočijo dovoljen okvir. Kje je n. pr. na svetu učiteljski zbor, ki bo, ko gre pri moralnem prestopku za čast gimnazije, ob zasliševanju tako razgaljal sebe in se zbadal med seboj? Kje bo dobiti učenko s takšnim javnim uporom? Kajti, če je njena ženskost prignana do skrajnosli, če tvega šolo in celo življenje, bi se nihče več ne menil z njo na ta način. Tretje dejanje ne spada strogo v zgradbo igre, je namreč epizoden privesek, ki s pravo dramo nima mnogo skupnega. Od ljubavnih konfliktov gre samo eden do kraja. Predstava igre je bila posrečeno postavljena v naše okolje in v slovensko kulturo: inscenator inž. E. Franz je postavil na oder za vsa tri dejanja lepo .opremljeno konferenčno sobo mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani, -šole pod Rožnikom«, kamor se vidi skozi okno. v besedilo je prevajalec Fr Albrecht spretno vpletel Prešerna. Dramo je zrežiral Ciril Debevec, bi dejal, s premočnimi poudarki, posebno na mestih, kjer se čutijo hibe v drami. Drama ima v ostalem sama dovolj močnih, duhovitih in neprisiljenih mest, zato hodo predstave uspeh za mladino, ki bo iskala v nji svoj obraz Igra tudi ni nevarna s kakšno posebno ostjo ali udarcem; vse se lepo izgladi. V tem pa je izražen Fodorjev življenjski optimizem. —pst— Grandijozno filmsko delo po Shakespear-jevi nesmrtni komediji v režiji slavnega m- m ~ režiserja Dr. Paula Czinnerja Kar hočete Premijera -v soboto, lO. V gl. vlogi: Elisabeth Bergner v svoji najboljši letošnji kreaciji t.m., v kinu SLOGI! 15 letnica Ljudske univerze v Mariboru Med Slovenci imamo malo kulturnih ustanov, ki bi se mogle ponašati e tako lepimi uspehi, kakor Ljudska univerza v Mariboru, ki je sinoči proslavila 15-letnico svojega obstoja. Ze dejstvo, da deluje ta ustanova neprestano 15 let, je za naše Tazmere več kot razveseljivo. Če pa nekoliko podrobneje pogledamo to delo, se nam odkrije ves pomen Ljudske univerze, ki ga vrši za kulturni dvig Maribora. Nad 1000 je vseh prireditev, ki so 6e vršile v okviru Ljudske univerze v teku 15 let. Od tega jih odpade 7000 na predavanja, 17 na mladinske prireditve, koncertov je bilo 60, ostalo pa razne ekskurzije in druge prireditve. Pri predavanjih je sodelovalo okrog 2000 predavateljev, po večini znanstvenikov velikega slovesa, ki so prihajali predavat iz tu- in inozemstva. Vsem prireditvam je prisostvovalo nad 100.000 ljudi. Obiskovalci Ljudske univerze pripadajo vsem slojem in vsem prepričanjem. Ustanova si je tekom časa pridobila stalen kader prijateljev, katerih število neprestano raste. S pomočjo mestne občine, ki njeno delo velikopotezno podpira, banske uprave in drugih činiteljev, si je ustvarila primerne prostore in lepo opremljeno predavalnico z modernimi pripravami za predvajanje filmov in skioptičnih 6lik. V znamenju tega pomembnega dela je bila 6noči tudi proslava 15-letnega jubileja Ljudske univerze, katere se je udeležilo zelo številno občinstvo. Navzoči so bili tudi predstavniki mestne občine, državnih uradov ter mariborskih kulturnih ustanov in društev. Proslavo je otvorilo petje dijaškega zbora klasične gimnazije pod vodstvom dirigenta Colnariča. Neumorni .predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec, ki vodi društvo vseh 15 let, je podal nato kratek pregled delovanja v 15 letih obstoja, nakar je nastopil kot predavatelj pisatelj Fr. Finžgar, katerega »o navzoči navdušeno pozdravljali. Po njegovem predavanju so se zbrali številni prijatelji Ljudske univerze v lovski sobi hotela Orel k prijateljskemu večeru. I Filmi »Prisega in ljubezen« (Matica). Epizoda iz osvobodilnih vataj Poljakov proti Rusiji v 1. 1830. Če je datum zgodovinski in okvir zgodbe tudi, vendar bi se na filmu nič ne spremenilo, če bi ga presadili v čisto drugo dobo in drug« ljudi. Zgodba je neodvisna od kraja in časa. S tem je že rečeno, da v filmu ni mogoče iskati grandiozne slike bojev in junaštva, pač pa najdemo kasarniško oficirsko dogodivščino, ljubezenski zaplet poljskega oficirja z rusko princeso, dočim vrže poljska revolucija le medel soj. V jedru hoče sicer vse izzveneti kot himna odpovedi in žrtvovanja za narodne ideale, vendar o tem niso bili prepričani niti režiser niti igralci. Zato zevajo praznine in zmanjkuje tempa. Le nekaj scen je lepih, ostalo pa neprepričljivo. Dramatično je le to, da je dejanje nedramatično. Izreden tatinski jubilej Ljubljana, 9. aprila. »Sedaj pride na vrsto ta nesrečni Janez Gabrovec, doma iz Vranje peči, pristojen v občino Homec«, tako nekako je predsednik malega senata g. Alojzij Žigon uvedel glavno razpravo proti Janezu Gabrovcu, 63-letnemu sivolasemu starcu, ki je bil z današnjim dnem že 25-krat kaznovan zaradi tatvine in potepuštva. Janez Gabrovec je prav čuden kriminalen tip. Poleg dolgih prstov ima dobro namazan jeziček, ki pa ne teče v strugi čiste resnice, marveč raje močno žubori po potoku velikih laži in izmišljotin. — »Obtožnica pravi, da ste brez stalnega bivališča, da ste vedno zaprt,« je nadaljeval predsednik. Janez, ki ima izredno debelo glavo, nasajeno na tenkem vratu, ki je drugače čedno črno oblečen, je zagodrnjal: »Kaj? Saj imam svojo bajto in sem po poklicu prevžitkar!« Državni tožilec: »Ste več tu pri nas, kakor v bajti!« — »Dne27. novembra ste v Ljubljani pred trgovino Frana Urbanca ukradli kolo, vredno do 1000 Din. Ali je tako?« Janez osorno: »Kako? Ne slišim prav. Vejo gospodje, tam v Domžalah sem kupil lepo, novo kolo. Okoli poldneva sem se pripeljal v Ljubljano. Nobenega kolesa nisem ukradel. Meni je novo kolo nekdo zamenjal in vzel.« — »Koliko ste dali za kolo?« — »Vejo, gospodje, tako 700 metuljev.« — »Kje pa ste dobili toliko denarja?« — »Bog in dobri ljudje.« — »Kako ste prišli do kolesa?« — »Tam je bil pri- Privatni izpiti na srednjh šolah Belgrad, 8. aprila. AA. Privatni izpiti na srednjih šolah: Da ne bo nepotrebne korespondence in beganja sem in tja pri prijavljanju učencev srednjih šol k privatnim skušnjam, služijo tale pojasnila: 1. privatne skušnje se delajo samo meseca junija na državnih srednjih šolah po čl. 58. in 60. zakona o srednjih šolah; 2. privatni učenec bo delal skušnjo v srednjih šolah tistega kraja, kjer stalno prebivajo njegovi roditelji. Če pa v tistem kraju ni srednje šole, tedaj v tisti šoli, na katere področju stalno prebivajo njegovi roditelji; 'S- državni, samoupravni in zasebni uradniki in osebe, ki so po svoji službi zaposlene v nekem kraju, bodo delali skušnjo v šoli svojega stalnega poklica, ali v šoli, na katere področju je kraj njihove službe; 4. privatni učenec vloži prošnjo za skušnjo ravnatelju šole. Prošnja mora biti pravilno opremljena s kolki, v njej mora podati kratek popis svojega šolanja v srednji šoli in navesti razrede, čez katere bi hotel delati izpit, in točno navesti svoj naslov. Prošnji je priložiti: a) šolsko spričevalo o prejšnjem razredu, b) krstni list, c) potrdilo pristojne oblasti o njegovem vedenju in poklicu in o kraju stalnega bivanja njegovih roditeljev (točka 2.) ali njegovo (točka 3.), s fotografijo, potrjeno po občinski oblasti, d) potrdilo davčnih oblasti iz leta 1937 o velikosti letnega davka očeta in matere in zasebnega učenca samega. Vsa pojasnila glede šolnine in pristojbin za te skušnje dobe učenci od šole, ki se ji prijavijo k skušnji; 5. če je v katerem kraju več srednjih šol, se bo učenec prijavil enemu izmed prijateljev, skušnjo bo pa delal na tisti šoli v tem kraju, ki mu jo določijo na konferenci vseh ravnateljev srednjih šol tistega kraja; 6. vse to velja tudi za učence, kaznovane po čl. 43. točke 4. z izključitvijo s pravico do privatne skušnje, le da morajo ravnatelji njihove prošnje poslati prosvetnemu ministru v odobritev (čl. 43.), zadnji odstavek zakona o srednjih šolali. slonjen. Ker je moj izginil, sem pa tistega odpeljal.« — »V Kamniku ste pokradli šolskim sestram več prtov. Zakaj sle jih rabili?« — »Na okno bi jih dal, da bi imel v sobi temno. In Janez Gabrovec je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, dalje tudi v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Janez je 6odbi prikimal in prosil: »Vejo, gospod prezident, za dopust bi prosil.« — »Ne! Boste takoj začeli krasti. Kar pokoro delajte in se skesajte.« Važni socialni sklepi mariborskega občinskega sveta Maribor, 8. aprila. Mariborski občinski svet je imel nocoj pod predsedstvom župana dr. Juvana, svojo IV. sejo. Poleg obilice tekočih vprašanj se je bavil občinski svet na nocojšnji seji tudi z velevažnimi socialnimi aktualnostmi. Pokazal je pri tem izredno razumevanje za socialne potrebe današnjega Maribora. Tako je sklenil občinski svet, da se prične čimprej z zgradbo zasilnih stanovanj da se končno odpravijo neznosne razmere v žalostni barakarski in vagonanski koloniji v Dajn-kovi ulici, kjer živi skoraj sto družin v nepopisnih razmerah. Občinski svet je določil, da se bodo zgradila nova zasilna stanovanja v Pregljevi in v Magdalenski ulici. Stanovanja bodo zidana, zgrajena pa bodo v večjih blokih. Vsako stanovanje bo obstojalo iz večje sobe s štedilnikom, po dve stanovanji bosta imeli skupen vhod v vežo in skupno stranišče. — Gradbeni stroški 60 preračunani na vsako stanovanje po 20.000 Din. Cestni »Ločitev zakona ubil sem sem jo" naredil. Maribor, 9. aprila. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjal danes dopoldne pred velikim senatom 35 letni delavec Marko Mohorko iz Turnišča pri Ptuju zaradi umora svoje žene. Dne 10. februarja t. 1. jo je zabodel v levo stran prsi ter jo zadel v srce. Ozadje te družinske žaloigre je nenavadno In tragično. Obdolženčeva pokojna žena Marija toi bila veliko prida. Bavila se je s tihotapstvom, bila Iz 10 Din napravil 400.000 Din Maribor, 9. aprila. Danes sodi mali senat mariborskega okrožnega sodišča zanimivega ptička, ki je priletel v Maribor ir. južnih krajev, pa se mu je njegova ekspedicija ponesrečila. Pred sodniki se zagovarja Božanii Pantelija, brezposelni brivec in slikarski pomočnik iz Brinja, star 40 let. Na zatožno klop je prišel zaradi poskusa prevare, ko je hotel s ponarejeno hranilno knjižico na mariborski pošti dvigniti večjo vsoto denarja. Pantelija Božanič je bival lansko leto novembra in decembra v Belgradu, kjer pa ni našel zaposlitve. Prišla mu je v glavo srečna misel, da bi s prevaro dobil denar. Izvedel je svoj načrt na sledeči način: Dne 5. decembra je vložil v Belgradu pri poštni hranilnici pod imenom Aleksandra Jovanoviča najmanjši znesek, ki ga hranilnica sploh sprejma, namreč 10 din. Za ta vložek je dobil hranilno knjižico, v kateri pa je zbrisal številko 10 ter jo nadomestil e 400.000. Tako je naenkrat postal na enostaven način imovit človek, saj ni karsibodi, če ima v poštni hranilnici vloženih 400 jurjev. Sedaj je rabil samo še primemo legitimacijo, da bi z njeno pomočjo lahko dvignil pri pošti s knjižico denar. Izstavil si jo je sam na ta način, da je ponaredil na predpisanem obrazcu Štampiljke belgrajske občinske uprave ter jo opremil s svojo sliko. V Belgradu pa si ni upal poskusiti prevare, pa je šel na skrajni severni konec države — v Maribor, misleč, da bo tukaj imel lažji posel. Pantelija je prišel v Maribor, se nastanil v jieki tukajšnji gostilni ter nekaj dni živel kot velik gospod, ki si lahko privošči, če ima rfaloženih toliko tisočakov. Dne 18. decembra lanskega leta se je pojavil pri linici poštne hranilnice na mariborski glavni pošti ter z velikopotezno gesto predložil vložno knjižico in svojo legitimacijo. Vprašal je uradnico, koliko lahko dvigne naenkrat, ko pa je zvedel, da samo 500 din, je postal kar hud. Slednjič se je le udal ter se zadovoljil z navedenim zneskom. Uradnici Kristini Mirtič pa se je zdela legitimacija sumljiva ter jo je predložila šefu blagajne, ki je videl, da je ponarejena ter takoj telefoniral po policijo. Med tem je dejala uradnica Panteliji, naj počaka, da bo denar takoj dobil. Temu pa jo postalo vroče, ko je videl, da zadeva ne teče tako gladko in da mu ne izplačajo denarja kar precej. Malo je pogledal okrog, pa jo naglo pobrisal s pošte. Ko je prišla policija, ni bilo sumljivega tujca nikjer. Pantelija je odšel kar naravnost v gostilno, pobral svoje stvari, dejal, da si je našel privatno stanovanje in odšel. Šel pa je v resnici proti meji ter jo na skrivaj popihal v Avstrijo in od tam v Nemčijo, kjer se je zglasil v Berlinu pri našem konzulatu ter si dal izstaviti pravilne dokumente na pravo svoje ime, s pomočjo katerih se je nato z železnico vrnil v domovino. Drzno jo prišel pri St. liju čez mejo ter v Mariboru izstopil. Ni pa računal s tem. da imajo naši policisti dober spomin ter so si ga zapomnili na podlagi slike, ki jo je v svoji legitimaciji pustil na pošti. Bil je pri izstopu iz vlaka aretiran in danes se je znašel na založni klopi. Svojo krivdo skesano priznava. Razprava oh času poročila še traja. je nasilna ter je bila ponovno obsojena od ptujskega sodišča radi tepeža in tihotapstva na zaporne kazni. Ko je meseca avgusta leta 1934. prestajala zopet zapor v ptujskem sodišču, se je seznanila z Matevžem Kozlom, ki je bil tam istočasno zaprt- Takrat so vladale v ptujskih sodnih zaporih idilične razmere. Za paznika je bil tam neki Ivan Lunder, ki je spustil Matevža Kozla Iz zapora večkrat v mesto, da je šel v bližnjo gostilno na četrt vina. Lunder je bil pozneje, ko so prišli njegovi grehi na dan, obsojen od mariborskega okrožnega sodišča na zaporno kazen. Zaradi paznikove malomarnosti se je Mariji Mohorko posrečilo, da je že v zaporih prišla v stike e Kozlom, ki se ji je zelo dopadel. Pozneje, ko je ona že kazen prestala ter ie živela pri svojem možu. Kozel pa se je nahajal še v zaporu, je slednji s paznikovo pomočjo našel sredstva in pota, da je uhajal iz zapora ter prihajal v vas k Mohorkovi, s katero je začel intimno razmerje. Pri nekem takem obisku so ga celo zalotili orožniki ter ga spraviil nazaj v zapor, iz katerega je hodil na nočne obiske. Tudi pozneje, ko je prišel iz zaporov, se je stalno sestajal z Mohorkovo in kmalu je vsa soseščina govorila o teh sestankih. Tudi Mohorku so prišle te zle vesti na uho, kmalu pa se je lahko še osebno prepričal, da so resnične. Razmerje je trajalo nekaj let, meseca februarja t. 1. pa se je Kozel enostavno za stalno preselil k Mohorku ter živel z njegovo ženo, kakor da je z njo poročen. Zenska in njen ljubimec sta moža potisnila popolnoma ob stran. Mohorko si ni upal proti Kozlu niti nastopiti ker je bil ta mnogo močnejši od njega ter je bil znan kot izredno nasilen človek. Nabirala pa se je v Mohorku vedno večja jeza proti ženi, dokler ni prišla končno do izbruha ter se je pripetila usodna katastrofa. Dne 10. februarja sta bila Mohorko in njegova žena sama doma, ker je Kozel nekam odšel. Med zakoncema je prišlo do prepira. Mož je ženi očital razmerje ter zahteval od nje, da s vsem konča, žena pa mu je drzno odgovarjala, češ da ga vse skupaj nič ne briga in naj jo pusti pri miru. V skrajni razburjenosti je navalil na njo z nožem ter jo zabodel v prsi. Zadel jo je v srce ter se je zgrudila pri priči mrtva. Ko se je po tem dejanju iztreznil, je Mohorko odšel z doma ter se javil pri svojem sosedu Horvatu Jakobu. Nagovoril ga je z besedami >Lo5ilev zakona sem naredil, ubil gradbeni urad je izdelal za zidanje teh l&«gM>v&nj tri različne načrte. Občinski svet se je odločil za tip stanovanjskih zgradb, ki bodo postavljene tako, da se pozneje, ko bo morda potreba po zasilnih stanovanjih ponehala, lahko bpremenijo v večje stanovanjske enote, ki bodo obsegale sobo in kuhinjo z vežo b ostalimi pritiklinami. Občina bo v kratkem pripravila tudi sredstva, da se bo lahko pričelo čimprej z zidanjem. Nakup Rosenbergovega posestva v Magdalenskem predmestju je drugo važno socialno vprašanje, ki je bilo nocoj zadovoljivo rešeno. Mariborska občina je doslej na vzgleden način omogočala tudi revnejšim slojem zidanje lastne strehe na ta način, da je kupovala v mestu večje komplekse ter jih je potem razparce-lirala za lastno ceno. Na ta način je regulirala tudi ceno stavbišč v Mariboru ter preprečila preveliko spekulacijo z zemljišči. Občina je s tem načinom omogočila zazidanje krasne kolonije vil na Joštovem posestvu ter zgradbo neštetih enodružinskih _ hišic v Magdalenskem predmestju, kjer je dosedaj prodajala interesentom stavbišča po izredno ugodni ceni 15 Din za kvadratni meter. Sedanja občinska zemljišča pa 60 že skoraj razprodana. Zaradi tega 6e je začela občina pogajati z industrijalcem Rosenbergom za nakup njegovega velikega posestva v Magdalenskem predmestju, na katerem je imel dosedaj veliko drevesnico. Dosegla je zelo ugodne nakupne pogoje. Za 110.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče bo dala 2,300.000 Din, tako da pride kvadratni meter približno na 22 Din. Kupnino pa bo odplačevala v zelo ugodnih mesečnih obrokih. Občinski svet je soglasno odobril nakup omenjenega posestva. Sluiben red za delavce je tretje važno socialno vprašanje, ki se je obravnavalo in sprejelo na nocojšnji seji. S tem službenim redom je mestna občina na naravnost vzgleden način uredila razmerje z občinskimi delavci, ki so zaposleni pri mestnih podjetjih. Osnutek kolektivne pogodbe je plod dolgotrajnih pogajanj med Mestnimi podjetji ter delavci, katere so zastopali njihovi zaupniki. Občinske delavce deli službeni red na tri kategorije: na kvalificirano osebje, ki bo imelo začetno minimalno plačo 7.50 Din na uro, na pomožno kvalificirano osebje z začetno plačo 5.50 in na pomožne delavce z začetno mezdo 3.50 na uro. Delavci dobe po dveh letih službe stalnost, imeli bodo svojo pokojnino, dosegli bodo s 25 leti maksimalne mezde, ki so zelo lepe, imeli bodo plačane dopuste ter bodo deležni tudi ostalih ugodnosti, kakor jih predpisuje zakon. Občinski svet je službeni red soglasno sprejel v predloženi obliki ter sklenil, da stopi v veljavo s 1. aprilom t. 1. Uvrstitev sedanjih občinskih delavcev v nove kategorije bo veljala mestno občino letno 200.000 Din več. ___ Mestna podjetja pripravljajo še službeni red za pogodbeno uradništvo, ki bo uredil položaje pri podjetjih zaposlenih uradniških moči na zadovoljiv način. Občina pa bo uredila tudi svoj pokojninski sklad, iz katerega bodo prejemali uradniki in delavci po odsluženi dobi pokojnine. sem jo.« Sosed mu je nato prigovarjal, naj se sam javi oblastem in Mohorko je odšel na orožniško postajo ter povedal svoje dejanje. Pred sodniki se brani, da ni nameraval žene ubiti. Imel je ob času prepira slučajno nož v rokah, ker si je čistil z njim nohte. Ko ga je žena raz-palila, je navalil na njo ter jo hotel samo udariti. Cisto je pozabil, da ima v rokah nož, s katerim j! je zadal smrtni udarec. Razprava ob času poročila §e traja. Kulturni koledar Kočevar Ferdo 8. aprila 1833 se je rodil v Žalcu publicist Kočevar Ferdo. Gimnazijo je dokončal v Celju, potem pa je študiral medicino, katero pa ni dovršil radi poman jkanja sredstev. Potem je stopil v službo pri zagrebški univerzi in akademiji. Že iz Zagreba je dopisoval v razne slovenske liste in zahteval že pred Levstikom stvarno kritiko. Bil je med prvimi, ki je mislil na »Slovensko Matico«. Zavzemal se je tudi za zbližanje slovenskega in srbohrvaškega jezika. Toda poleg te iluzorne misli, se je zavzemal za mnoge konkretne stvari, kot n. pr. za samostojen slovenski političen dnevnik, slov. gledališče v Ljubljani, za slovenski jezik v šolah in cerkvi. Politično je očital slovenskim poslancem, da se na Dunaju niso dovolj moško postavili za zedinjeno Slovenijo. — Sam je pridno nabiral narodno blago in je na podlagi Vrazovega gradiva napisal razpravo »Naše narodne pesmi v »Slov. gospodarju«. Bil je med prvimi na Slovenskem, ki se je bavil s socialnimi in gospodarskimi vprašanji in opozarjal na važnost socialnega vprašanja na Slovenskem. Bil je za jugoslovansko idejo, vendar pa za notranjo federativno ureditev avtonomnih narodov. Zavzemal se je /a mirno in sukcesivno reševanje socialnega vprašanja. Predlagal jo ustanovitev Slovenske banke v Ljubljani. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 9. aprila: Marija Kleofa. Sobota, 10. aprila: Ecehiel. * Nočno službo iinajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komo tar, Vič. * Drama: :>Dež in vihar«. Dijaška predstava. Opera: Zaprto. Kino Matica': Prisega in ljubezen. Kino Sloga: »La garconne«. Union: »Allotriat. i K I N TEL; 22-21 UNION Premiera velike filmske komedije ALLOTRIA Režija: WiUy Foret Jean; Jugo, Renate MiiUer, Adoll WoUlbruclt TEL. 21-24 MATICA Prisega In llubezen v glavni vlogi. Wllij Blrgei, Hansi Kaoteck Relija: Karl Harti Ga. Zlata Gjungjenae, naša najodličnejša umetnica, zapoje na koncertu kompozicij dr. Danila Švarca pet njegovih pesmi, in sicer: Kako je bilo Tebi,, Marija, Tri pesmi na španske tekste (Mesečna noč, Ura, Pomlad) in »Očitek«. G. Aleksander Kolacio, priljubljeni baritonist, zapoje tudi pet pesmi, in sicer: Tri junijske pesmi: »Ni te na vrtu več«. »Tu glej, tu rasel je mak« in »Kakor tempelj«. Sledita »Šivilja« in »Pivec pomladi«. G. prof. Pavel Sivic, priznani pianist, bo spremljal. Na koncertu nastopi še prof. M. Lipovšek in ljubljanski kvartet (gg. Pfeiffer, Stanič, Šušteršič in Miiller). Koncert bo v ponedeljek, 12. t. m., v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Bežigrajsko pevsko društvo priredi 10. t. m. ob 20 v dvorani narodne šole za Bežigradom koncert skladb, ki so jih zložili skladatelji: Adamič, Bučar, Gerbič, Juvanec, Kenda, Prelovec, Ravnik in Šonc. Vso pevce v Ljubljani in okolici vabi na ta koncert uprava Hubadove župe. »O ptičjih selitvah in ptičjih opazovalnicah bo predaval pod okriljem Prirodoslovnega društva g. profesor Rafael Bačar v torek, 13. t. m. Predavanje se vrši v mineraloški predavalnici univerze ob 18. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din. Ljubljansko gledališče Mladini sonca in zraka Predavan.e dr. Misa o telesno vzgojnih težavah in nevarnostih DRAMA Začetek ob osroNa ledeni plošči«. Premijera. Nodelja, 11. aprila ob 15: »Rdeči nageljni«. Premiera komedijo »Na ledeni plošči« bo to soboto. Delo je napisal češki pisatelj Vilem Wer-ner, ki je zajel snov tej komediji iz današnjih dni. Radi mnogih vprašanj, ki zadevajo sodobnost in ki so tu zastavljena v prav učinkoviti obliki, je ta komedija izredno aktualna in jo povsod sprejemajo z odobravanjem. Mnogo je v njej bridke resničnosti pa tudi vedrine. Delo je naštudiral Jože Kovič, glavno ulogo pa igrajo Zakrajškova, Starčeva, Ras-bergerjeva, P. Kovič, Nakrst in Verdouik, Ljubljana, 9. aprila. Pod okriljem »Pedagoškega društva« je včeraj zvečer imel kot četrto predavanje vzgojnega tedna za starše v Spodnji šiški dr. Mis Franta, na katerem je govoril o telesno-razvojnih težavah in nevarnostih mladine. Predavanje je bilo vseskozi zelo zanimivo in je bilo do sedaj na njem še največ poslušalcev. Če hočemo, da bo narod zdrav in krepak, moramo potem prvo pažnjo posvetiti zdravju otrok. Zal, da je pri nas še vse premalo urejeno glede zdravja. Narod bi moral dobiti zakonodajo, da bi se otrok že v svojih mladih letih obvaroval pred raznimi boleznimi. Mi občudujemo elan in moč zapadnih narodov, pozabljamo pa, da bi jih vsaj nekoliko posnemali, posebno kar se tiče zdravstva. Tam imajo posvetovalnice, v katere hodijo bodoči očetje in matere po dobre in za bodoče življenje predrage nasvete. Od rojstva pa do pozne otroške dobe je otrok vedno pod brezplačno zdravniško kontrolo in če ima slabe navade, ga dajo v zavode, katerih naloga je, da te slabe navade odpravljajo. če hočemo govoriti o zdravju otrok, moramo v prvi vrsti pogledati svoje zdravje. Mi vemo, da so otroci slabotnih staršev tudi sami slabotni na duhu in telesu. Vzrok tega je podedovanje, toda žalostno je, da se le malokateri zavedajo, kaj lahko otrok od staršev vse podeduje. Oblasti zahtevajo vse mogoče in nemogoče za nekaj popolnoma preprostega, malo pa ali pa celo nič pa se zahteva od bodočih očetov in mater. Že iz biologije pri živalih vemo, da se slabe lastnosti hitro in še v obilnejši meri podedujejo. Zakaj dandanes otroci tako beže od doma, zakaj se odmikajo staršem, kako to, da tako propadajo naše družine in otroci. Zato, ker ni v družinah sonca, ker ni razumevanja in premagovanja. Prvi pogoj, če hočemo, da bodo otroci zdravi, je, da vlada med starši harmonija, ljubezen in potrpljenje. Iz tako žalostnih družin pridejo otroci v solo. Razumljivo je, da šola otroka v tem času no more spremeniti in iz nesrečnika narediti srečnika. Šola je otrokov prvi doživljaj izven domačega, družinskega življenja. V razredih, v katerih so otroci popolnoma različnih slojev in različnih duševnih zmožnosti, pa je delo težavno, učitelj se ne more posvečati vsakemu |>oseboj in navadno so taki otroci potem počutijo zapuščene, prikrajšane in trpe. Pred|x>goj zdravja otrok pa je socialna stran življenja. Kako žalostno je, da se morajo otroci že zgodaj boriti z nesocialnostjo in tako postajajo pesimisti, ki so navadno potem družbi le v veiiko neprijetnost. Ponos vsake matere je rdečeličen in zdrav otrok, poln življenja in bodočnosti. Naravno je, da starše boli, če opazujejo slab razvoj svojih otrok, posebno če že isti dolgo traja in klubuje vsem poskusom korekcije. Slabotna, slabo prehranjena mladina, je narod-no-zdravstveni, a nič manj vzgojni problem. Kakor je postanek stanja dolgotrajen, tako je tudi zdravljenje dolgotrajno. Starši ne smejo postati nestrpni, ako ne vidijo takoj uspeha. Splošni vzroki obolenja pa so lahko mnogoteri: Splošni vzrok je podedovanje. Zdi se pa, da tovrstna etiologija ni šo dovolj točno ugotovljena, ker često vidimo tudi izjeme. Nehigijenska okolica, pomanjkljiva osebna higijena, nered in ne-složnost doma, vse to so vzroki za slab razvoj otroka. Razni telesni defekti, zlasti oni, ki ovirajo normalno dihanje skozi nos, povečanje žrelnice, defekti vida in zobovja, vsi ti morejo in so vzroki slabotnemu razvijanju. Duševni zapletljaji, nezadovoljstvo in razdra-ženje imajo svoj vzrok v slabem prehranjevanju. Tudi preveliko in pretežko delo ima lahko zle posledice. Veliko težav pa pri današnji mladini povzroča slaba drža, saj vemo, da je v ljubljanskih šolah 39.5% otrok z nepravilno držo. Naši mladini pa je predvsem potrebno veliko sonca, zraka in pa dobre in tečne hrane. Zdravi otroci pa so zdrav up in bodočnost naroda. Lovska razstava na velesejmu v Ljubljani Ljubljana, 8. aprila. Novembra meseca t. 1. bo v Berlinu mednarodna lovska razstava kot nekaka lovska olimpijada, ki naj pod zeleno lovsko barvo zbere in zbliža vse narode. To razstave se udeleži tudi naša država ter je Osrednja zveza lovskih društev Jugoslavije prevzela organizacijo te državne reprezentance v mednarodnem lovskem svetu. V ta namen priredi Osrednja zveza državno lovsko razstavo meseca julija t. 1. v Zagrebu ter bo to razstavo prenesla v Berlin iu od tam v Bel-grad. Da bo zbran čim odličnejši material, je Osrednja zveza sklenila, da naj vsaka Zveza lovskih društev na svojem področju po možnosti priredi svojo zbirno lovsko razstavo s sodelovanjem svojih včlanjenih društev. Ustanovljen je bil Osrednji razstavni odbor, ki posluje v Zagrebu. Slično je Zveza lovskih društev v dravski banovini izbrala odbor z nalogo, da s sodelovanjem Ljubljanskega velesejma na spomladanskem velesejmu od 5. do 14. junija t. 1. priredi Zbirno lovsko razstavo. Namen razstave je, ne le da zbere najboljše trofeje, ki pridejo v mednarodno oceno, temveč, da na razstavi pokaže, kaj premorejo naša lovišča dobrega in slabega, v katerih krajih je divjad zdrava in krepkejša, kje kržljava in slabotna, da tako dobimo pregled stanja divjadi po kakovosti posameznih področij. Razstava bo s te strani izredno poučna. Zaradi boljšega pregleda bo po možnosti vsako lovsko društvo imelo svoj oddelek, kjer bo razstavilo trofeje od najslabših kržljavili (degeneriranih) in skaženih (abnormitetnih), preko slabih, srednjih do najboljših in kapitalnih ter razen tega vse druge predmete, ki so kakorkoli v zvezi z lovstvom. Razstava naj pokaže vso važnost lova in lovstva kot vejo narodnega gospodarstva in zlasti važnost za naš tujski promet. Tudi naša razstava v Berlinu ima v prvi vrsti propaganden namen. Zato je treba sodelovanja vseh naših lovcev, da tako -Ohranimo sloves slovenskih lovišč, ki ga imajo od nekdaj, in da si z dostojno udeležbo na svetovni lovski razstavi priborimo časlrto mesto in zasluženo uvaževanje v mednarodnem lovskem in turističnem svetu. Občni zbor Moto kluba Ilirije Ljubljana, 9. aprila. Sinoči se je vršil v mali dvorani hotela »Slon* občni zbor Moto-kluba SK Ilirije. Po številu je bil ta občni zbor že 25. Otvoril in vodil ga je predsednik g. Rudolf Zalokar, ki je uvodoma pozdravil zastopnika Touring-Kluba sekc. Ljubljana ing. Bartla Ivana. Sledila so poročila posameznih odbornikov, iz katerih je bilo razvidno veliko delo, ki ga je odbor napravil v preteklem poslovnem letu. Iz poročil posnemamo, da ima Moto-klub Ilirija 120 aktivnih članov in da je od teh članov še 44 živečih ustanoviteljev, med katerimi moramo zlasti omeniti g. Jaka Gorjanca, starostnega predsednika Moto-kluba in obenem nestorja, organizatorja našega kolesarstva. Moto-klub Ilirija se je lansko leto tudi odzval povabilu avstrijskega Touring-Kluba, sekcija Celovec in napravil 30. maja in 1. junija izlet svojih članov v Celovec in na Vrbsko jezero. 15. avgusta l. 1. pa so bile že tradicionalne gorske dirke na Ljubelju. Ravno ta točka je bila središče vseb poročil in posnemamo, da je ta dirka po številu že šesta in da postaja vsako leto popularnejša. Delo odbora se vidi ravno v tem, da se je lanske dirke udeležilo 21 inozemskih tekmovalcev, predvsem dunajskih in graških. Zanimiva pa je ugotovitev, da se je lanske dirke na Ljubelj udeležil samo en tekmovalec. Po poročilih so sledile volitve, ipri katerih je bil v celoti in soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom, tovarnarjem g. Rudolfom Zalokarjem. V odboru so nadalje še: Jerman Janez, Boršnar Franc, Polak Franc, Levičar Avgust, Fritz Franc in Kepec Vekoslav. Po volitvah je v daljšem nagovoru na članstvo pozval starostni predsednik g. Jaka Gorjanc vse članstvo na složno in vztrajno delo, ki naj bi se predvsem pokazalo ob proslavi 25-letnice klubo-vega dela. Z občnega zbora so bili odposlani tudi pozdravi in sicer: banu g. dr. Marku Natlačenu, dr. Marnu, ‘predsedniku Tujsko-prometne zveze in gra-ščaku Bornu v Tržiču. Slednji so namreč pri organizaciji in izvedbi ljubeljskih gorskih dirk izdatno pomagali. Samomori in nesreča Ljubljana, 9. aprila. Toliko opravka, kakor včeraj, policija z nesrečami že dolgo ni imela. Popoldne je skušala napravili konec e svojim življenjem neka trgovka pri Sv. Petru. Odprla je plin, a so njeno namero še pravočasno spoznali. Reševalci so jo še o pravem času prepeljali v bolnišnico ter ji ohranili življenjo. V prvih večernih urah je prišlo do samomora v Domžalski cesti 1. Trgovska sotrudnica Albina O. ei jo — kakor pripovedujejo radi nesrečne ljubezni — pognala kroglo v srce. Pri prevozu v bolnišnico je izdihnila. Okrog pol osmih zvečer pa je prišlo do nesreče na železniški progi za tobačno tovarno. Tu je tržaški vlak, ki je vozil v smeri iz Viča proti mestu povozil 20-letnega dijaka Trgovske akademije v Ljubljani Andreja Virnika. Očividci pripovedujejo, da jo Virnik v usodnem trenutku zamišljen stopal preko železniškega tira. Lokomotiva ga je zgrabila ier ga močno poškodovala. Bil je seveda na mestu mrtev in komisija, ki je prišla takoj na kraj nesreče, je odredil« prevoz njegovega trupla v mrtvašnico na Vič, Javne telefonske govorilnice Ljubljana, 9. aprila. Poštna direkcija je pred kratkim postavila na Vodnikovem trgu, na Marijinem trgu, na Gosposvetski cesti pred kavarno »Evropo«, v Šiški na Celovški cesti pred hišo št. 63 in za Bežigradom pred artiljerijsko vojašnico javne telefonske govorilnice. V promet so bile puščene 28. marca t. L, razen one za Bežigradom, ki bo otvorjena te dni. Uporaba teh govorilnic je dovoljena vsaJto-mur. Navodila o uporabi telefona so sicer izobešena v vsaki telef. celici, vendar jih tu prinašamo, da bo občinstvo tudi tem potom poučeno o manipulaciji s temi telefoni. Vzeti je treba slušalko v roko, v zarezo spustiti kovanec za 1 Din in nato poklicali številko. Po končanem govoru, naj se slušalka dene na prejšnje mesto. — Če se klicani ne oglasi bodisi da je njegov telefon ravno v prometu bodisi zaradi kakšne tehnične ovire, obesite slušalko nazaj, nakar vrne avtomat pri odprtim na spodnjem delu denar. Opozarjamo občinstvo, da ne uporablja skrivljene in neprave kovance, ker se s tem avtomat pokvari. Vsako opaženo poškodbo telefonskega aparata ali celice prosimo, da se sporoči na mestu, ki je označeno v vsaki govo rilnici, da se poškodba popravi. Občinstvo prosimo, da se po teh navodilih točno ravna. Predvsem se pa apelira na javnost da opušča vsako namerno poškodovanje telef. aparata in celice ali pa tatvina posameznih delov ali telefon, imenika. To je direkcija morala poudariti, ker so bile že takoj prvi dan po otvoritvi nekatere celice poškodovane in iz njih ukradeni telefon, imeniki. Če bi se taki slučaji ponavljali bo direkcija primorana telef. govorilnice zapreti kar bi vsekakor bilo na škodo ugledu mesta Ljubljane, še tem bolj, ker se take javne govorilnice nahajajo tudi po ostalih večjih mestih naše države, kjer je pa javnost znala ceniti njihovo važno vlogo v javnem življenju. Planinski vestnik štev. 4. za mesec april je izšel s sledečo vsebino: Uroš Zupančič — Preko ledenih strmin iz Velike Dnine do Peričnika; Janko Mlakar — Spomini in opomini; Slavko Smolej — Na zimsko Martuljško Veliko Pončo; Matevž Frelih — Za Sv. Jožefa na Škrlatici; dr. Pavel Brežnik — Peš preko prelazov sv. Gottharda, Furke in Grimeela; ostali del izpolnjuje »Obzor in društvene vesti« (ustanovitev akademske sekcije SPD, Pohorska politika, Foto-revija, knjige Razgled planinskih časopisov). Posamezn: sestavki so ilustrirani, razven tega pa ima »Vestnik« dve celostranski eliki (Viševnik z Malini Draž-kim vrhom ter Špica), prvovrstno delo Jugoslovanske tiskarne. Tudi aprilska številka »Vestnika« priča, da se lahko »Plan. Vestnik -kosa z najbolišimi sorodnimi revijami inozemstva. Kamnik Občni zbor SPD, ki jo bil napovedan za sredo, 7. t. m., je zopet'vsled neznanega vzroka preložen. To odlašanje povzroča med člani SPD razumljivo upravičeno nevoljo in razburjenje. Naročajte Slovenski dom! Od tu in tam 426.593 vlagateljev ima Poštna hranilnim, a vloge znašajo 1.069,444.400 dinarjev. V marcu je število vlagateljev poskočilo za 5.479, a vloge so se v istem času dvignile za 30,600.151 dinarjev. Čekovnih računov ima poštna hranilnica 26.355, prometa pa je bilo z njimi v marcu 6.785,091,'960 dinarjev. »Ta-Ta« jo odprla podružnico v Zagrebu. Že svoječasno je bilo tej tvrdki izdano dovoljenje za trgovino, vendar ni mogla najti primernega lokala. Vrh toga so nastale težave zaradi prepovedi s strani ministrstva. V sredo pa je iznenadila trgovce vest, da je »Ta-Tac že odprla svojo trgovino v Preradovičevi ulici. Takoj so šli protesti na vse strani in vsa oblastva. Obrtni oddelek mestnega magistrata je poslal takoj posebno komisijo, ki jew imela nalogo pregledati, če so izpoln jeni vsi zakonski pogoji za otvoritev trgovine. »Ta-Ta« ima v Zagrebu sedem obrtnih dovolil, ki so ji bila izdana že lani. Trgovci so sklenili, da bodo storili vse korake in vse poskusili, da onemogočijo ustanavljanje teh magacinov. Tako se bo borba bojevala i v Zagrebu i v Belgradu. Zn uspeh pa so trgovci v obeh krajih v strahu. — Morda pa išče »Ta-Ta* tudi že v Ljubljani prostor? Razočarani so bili navdušeni prijatelji zagrebške filharmonije, ko so javno začeli propagirati vpisovanje v društvo Društvo je namreč zašlo v dolgove. Hoteli so najti zaslombo in podpore v javnosti tako, da bi se vpisalo v imenik članov kakih 1000 ljudi. Mesec dolgo je trajalo vpisovanje, a vpisalo se je le — troje ljudi. Tudi znak visoke kulturne zavesti... Že tri mesece se zaporedoma vrste poplave im Lonjskem polju hi Moslaviui na Hrvatskem. Tri mesece je polje spremenjeno v jezero, ki se mu menja le gladina, dočim voda ni odtekla niti enkrat. 100.000 juter je pod vodo. Ne samo, da so že propadli vsi zimski posevki, temveč so onemogočena tudi vsa j>oniladnaska dela. Poškodovanih, delno tudi razrušenih, pa je mnogo hiš in gospodarskih poslopij. Ljudje že obupujejo. Posebna šumska dirckcija bo ustanovljena v Mostarju s ciljem, da se pogozdovanje Hercegovine in okolnih okrajev pospeši in sistematično izvršuje. Ta odlok ministrstva za gozdove in rudnike pa je izzval v Sarajevu nevoljo. Pravijo, da se s tem Sarajevo kot središče Bosne in Hercegovine degradira in favorizirajo drugi kraji. Istočasno pa se je v Sarajevu vršila konferenca zastopnikov generalne direkcije državnih železnic, banske uprave in 7-astopnikov mesta, na kateri m odobrili načrt, po katerem se bo zgradil nov kolodvor. Starega bod podrli, a na teni prostoru položili nove tire. Novo kolodvorsko poslopje bo veliko in moderno. Položili bodo ozke in široke tire. Baje so obljubljeni tudi že krediti. Konferenca delovnih inšpektorjev iz vse države jo bila na Stišaku. Na konferenci je bil tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. ^ Ministrstvo za socialno politiko je sklicalo na Sušak konferenco inšpektorja dela z vse države, da se urede mnoga vprašanja s področja teh in--spektorjev. Med drugim je prišla na dnevni redi' tudi nova uredba o minimalnih mezdah, ki stopi v veljavo 14. t. m. Konferenca je začela zasedati 7. t. m. in je’ vzela v razpravo vsa pereča vprašanja. Minister’' za socialno politiko D. Cvetkovič je osebno priso-" stvoval tej konferenci, ki se je je v imenu ministrstva udeležil tudi Dušan Jeremič. V svojem govoru je minister Cvetkovič orisal osnovne misli o nalogah in dolžnostih, ki jih imajo delovni insprektorji v smislu obstoječih zakonov. Ustavil se je zlasti pri higienskih okoliščinah, v katerih delajo delavci v raznih podjetjih, in pri kontroli, ki naj je vrše delovni inšpektorji glede izvajanja pogodb in drugih obveznosti delodajalcev in delavcev. Glede izvajanja nove uredbe o minimalnih mezdah so delovni inšpektorji v navzočnosti ministra g. Cvetkoviča podali razne pripombe, ki bodo urejene s posebnim pravilnikom, tako da se pri izvajanju te uredbe prepreči vsako dvoumno razlaganje in da se precizirajo osnovne črte za njeno izvajanje. Konferenca se bo končala 10. t. ni. Dva. smederevska gimnazijca sta pred dnevi pobegnila od doma in se namenila v Afriko. Po-željenje po pustolovščini jih je prijelo ob čitanju kriminalnih romanov in obiskovanju pustolovskih filmov. 2e prej sta si pripravila šotor, nože, sekire in nekaj denarja. Mahnila sta jo proti Romuniji. Pot pa jima kaže geografska karta, ki sta si jo oskrbela. V potok sta vrgla Ivan Bezjak in Ivan Re-šetar iz Malega Vratnika pri Soniboru svojega soseda Bezjaka Jožeta. Osumila sta ga kot krivca za to, da jima je gozdni čuvaj pobral kolje v vinogradu. Ko so se srečali, je najprej Ivan Bezjak zgrabil Josipa in ga vrgel v potok, nakar je za njim vrgel še več kamnov, da ga je ranil na prsih in roki. Ko se je revež ves premrzel privlake) spet iz vode, ga je zgrabil Rešetar in ga začel mlatiti s kolčem. Za konec ga je pa butnil spet v vodo. Bezjak Josip je napadalcema ušel le s tem, da je zaplaval na drugi breg in nato pobegnil domov. V narastli reki Tamnavi pri Obrcnovcu so v sredo utouili trije kmetje. Vsi so bili iz Orašca. Aleksander Simič Markovič je naložil na voz žito in ga hotel odpeljati v mlin. Obenem pa je nameraval konje oddati nekemu kočijažu v Obrenov-cu, ker sta se bila v to že pogodila. Aleksandru sta se pridružila še dva kmeta in dve kmetici. Ko so žito oddali v mlinu, so krenili proti Obrenov-cu. Preden pa so prispeli v mesto, je hotel Aleksander okopati konje v Tamnavi in jih napojiti. Ni pa vedel, da je bila na tistem mestu reka globoka skoro štiri metre. Ko so konji stopili v vodo, jim je takoj zmanjkalo tal pod hogauii in že je tudi voz zdrknil v vodo. Valovi so jih takoj zgrabili in potegnili v sredino. Vsi trije moški so utonili, ženske pa so imele srečo, da so se njihove suknje napojile z zrakom in jih zato držale na površini. Tako so sc rešile. Kranjsko klobase, v katerih so bili kosci stekla, so kupili in ei skuhali neki mornarji v Tivatu. Čim so jih pričeli jesti, se je med zobmi šele začelo treti steklo. Ko so ovadili mesarja, ki je te »kranjske klobase sam izdeloval, se je zagovarjal lako, da mu je steklo v meso vrgel iz hudobije pomočnik. Pomočnika so nato zaprli. Pet let zapora je dobil Ljubomir Ljubinkovič iz Petrovčiča pri Mitroviči, ker jo ubil človeka, ki ga je prvič videl v življenju. Ljubomir je bil vesel človek, ki je vedno prepeval. Ko se jo vračal iz gozda Židane volje, mu je prišel nasproti človek, ki ga ni poznal. Neznanec je brez povoda začel Ljubomirja zmerjati. Ljubomir pa ni nič okleval, temveč je s sekiro, ki jo je nosil v roki, Česni 1 neznanca po glavi in spet šel, tako kakor prej. Neznanec pa je po petili tednih zaradi po-, škodbe um'-' CHINA 'v \ ’' v,~*, *->?' <•> _.?* '■ v "* ^ 'sf, - > V^v ' ''■■f/c* ■ 'i <,4(i &****Šfv **'>' ' > ' •^w<^ ■>: Ustreljen, ker je bil zaljubljen v špljonko Tuji listi poročajo o čudnem dogodku, ki se je odigral v Barceloni. Tam so oblasti ustrelile upravnika glavne barcelonske kaznilnice, ker se je zaljubil v neko Francozinjo, ki je špijonirala za generala Franca. Joana Jorsel. ki je igrala v dogodku glavno ■vlogo, je bila rojena Francozinja, a je razven francoščine gladko obvladala še angleščino, nemščino, ruščino in španščino, zelo dobro pa je govorila tudi italijansko. Bila je zelo lepa ter je imela ono čudno žensko lastnost, ki jo imajo take ženske, o katerih gre glas, da lahko »vsakega okrog prsta navijejo«. Bila je najprej filmska statistka, nato ba-letska plesalka, nazadnje pa špijonka. Ob času izbruha španske vojne se je znašla v Španiji. Vedno je bila na vladni strani, a kmalu so odkrili, da špi-jonira za generala Franca. Kakor so naknadno ugotovili, je zbrala za Franca prav lep material in je imela pri svoji špijonaži zavidljive uspehe. Izredno spretno se je gibala med višjimi častniki ter je z lahkoto izvabljala iz njih vse mogoče informacije, ki jih je potem šifrirano sporočala v nasprotno taborišče. Izdali pa so jo ravno njeni uspehi in pa prevelika hvaležnost, ki so ji jo izkazovali vrhovni častniki iz belega taborišča. Poslali so ji namreč po nekem njenem velikem uspehu šifrirano zahvalo. Tedaj so barcelonske oblasti — Joana se je zadrževala največ v Barceloni — že vedele, da imajo opravka s špijonko. Le dokazati ji niso mogli ničesar. Končno jim je prišla v roke šifrirana zahvala iz belega taborišča. Na podlagi tega dokumenta je bila postavljena Joana pred sodišče. Tu je najprej vse tajila, ko pa se je začela okrog nje zoževati mreža dokazov, je končno priznala, da je špijonirala v dveh primerih. To je zadostovalo, da je bila obsojena na 20 let robije. Poznavalci sedanje španske judikature so pričakovali, da bo obsojena na smrt i Joani osebno poročal, kako se počuti njen kuža. Od tedaj naprej je bila Joana središče vsega zanimanja v kaznilnici. Drugi kaznjenci so imenovali njeno celico »ljubavno gnezdo«. V svoji celici je sprejemala v razkošnih večernih toaletah frizerke in manikir-ko, račune pa je plačeval sam upravnik, ki se j« po cele ure zadrževal pri lepi špijonki. Kmalu se je o čudnih razmerah iz kaznilnice razvedelo po Barceloni. Nenadna preiskava je ugotovila ves dejanski položaj. Položaj je bil tak, da je zadostovalo, da je bil upravnik takoj aretiran in odposlan v vojaški zapor. V nekaj dneh je že stal pred sodiščem in ravno tako hitro je padla — smrtna obsodba. Romantiko iz kaznilnice je s salvo uničila četa vojakov, ki je na vojaškem strelišču ustrelila kaznilniškega upravnika, ki je bil zaljubljen v francosko špijonko Joano Jorsel, ki je delala za generala Franca. Joana sama se radi tega prav nič ni grenila. Premestili so jo drug zapor, kjer ji najbrž ne gre več tako dobro, vendar pa je prepričana, da cele kazni, 20 let, ne bo nikdar odslužila. V Indiji so pred kratkim nastali veliki nemiri zaradi nove ustave, ki jo te dni dobila veljavnost. Gornja slika predstavlja angleške oklopne avtomobile na poti proti upornikom. Slavni nemški letalec Udet pristaja na Zeppelinu. Stroi poliva klepetulje Londonski iriženjerji, znanstveniki in iznajditelji imajo svoje posebno združene ter se sestajajo enkrat na leto k velikemu banketu. Ta banket je bil letos posebno sijajen. Vzbudil pa je tudi pozornost vsega Londona; to pa ne radi sijajr.osli banketa samega, marveč radi nekega stroja, Ju so ga pokazali iznajditelji na banketu. Vsi inže-njerji in iznajditelji so nad aparatom kar ostrmeli. Aparat ima obliko človeškega telesa ter je popolnoma podoben robotom. Mesto obraza pa nosi strahovito smešno masko.Ta aparat se montira k pultu, za katerim nastopa kak govornik. Aparat namestijo tako, da je obrnjen proti govorniku. Namen aparature je v tem, da onemogoča predolge govore. Kadar se aparat postavi v akcijo, se mu od-pro čeljusti in iz njih se prikaže dolg rdeč jezik, ki se prav neznansko steguje. Štiri minute pozneje začne aparat mežikati na desno oko. To pomeni, da je govorniku ostala samo še ena minuta, da seznani poslušalce s svojo govorniško sposobnostjo. Kajti že čez 30 sekund začne aparat namigovati tudi z drugim očesom; ko pa preteče na-daljnih 30 sekund, izbruhne aparat — če med tem še ni odklopljen — na govornika primerno količino vode. Aparat so uporabili prvič na imenovanem banketu ter je povzročil tam seveda vsesplošno razpoloženje. Pustili so namreč govoriti neko damo, ki se je morala vnaprej zavezati, da bo govorila samo nekaj minut. Inženjerji so vedeli, da dama rada govori in da ne more nehati. Zato so jo po-seboj opozorili, da se ji bo zgodilo nekaj strašnega, če ne bo pravočasno končala. Ona pa je tudi izrecno pristala na to, da se lahko zgodi, kar se hoče, če bo prekoračila rok. In zgodilo se Je tako, da je nehala govorili šele, ko je aparat segel po svojem zadnjem sredstvu in oblil neukrotljivo govornico. Koroška zafrkacija Dolga leta je živel v Šmihelu na Koroškem trden slovenski kmet Kušej, po dom. David. Poznala ga je vsa Podjuna. Bil je neverjetno šegav in zabaven. Neštetokrat je »potegnil« koroške nemčurje, ki so prihajali iz nemškutarskih mest ter so se hoteli na račun kmečkega ljudstva zabavati. V predplebiscitnih dneh 3e je David vozil s sejma iz Velikovca. Po klancu navzgor od Drave je stopal poleg voza. Pred seboj pa je videl tri nemčurje, ki so bili malo okajeni in so se med seboj pogovarjali v nemščini. David je slišal, kako je eden dejal, da bo malo potegnil tega »vindiSar-skega paura«. Ko jih je David dohitel, je tisti nemčur dejal: >Oho, dober dan. No, ali že veste, da smo v Velikovcu iznašli tak stroj, da sipate vanj pšenično zrno, spodaj na že pečene potice ven letijo.« David se je hudo začudil in dejal: »Sem že nekaj slišal o tem stroju. Ampak, mi v Šmihelu smo vas pa le prekosili. Tam imamo že tak stroj, da mečete zgoraj vanj ječmen in hmelj, spodaj pa že od piva pijani nemčurji ven letijo.« Nohti -zdravKo proti golši (Na Kitajskem.) Na Kitajskem je že nekaj stoletij posebna pridobitna panoga, kakršne v drugih krajih sveta ni: industrija nohtov. Je tam na stotine ljudi, ki žive skoraj samo od tega, da pustijo rasti svoje nohte na rokah in nogah. Ko dosežejo nohti vsaj centimeter nad normalno dolžino, jih prav previdno porežejo in jih nesejo lekarnarju. Lekarnarji te nohte v posebnih laboratorijih zmeljejo v prah. Ta prah, pomešan še z nekimi drugimi preparati, je baje najboljše zdravilo proti — golši. V zvezi s to »industrijo nohtov« je močno razvita tudi »znanost«, kako pospešiti rast nohtov. Saj je to tudi razumljivo. Kitajci, ki prodajajo svoje nohte, gotovo žele, da bi lahko nohte vsak dan porezali. Zato imajo vse mogoče maže, pa tudi trpinčenja, da bi pospešili rast nohtov. Dogajali so se celo primeri, da so morale intervenirati oblasti, ker so starši s svojimi otroci postopali neverjetno okrutno, starši so namreč prepričani, da z raznim trdim povijanjem prstov, z rahljanjem kože okrog nohtov itd., pospešijo rast nohtov. Programi Radio Ljubljana Petek, t. aprila: 11 Šolska ura: Od vlakna do oblek« — dialog ivodi g. Miroslav Zor) — 12 Naši zvoki (plošfte) — 12.45 Vreme, poročilu — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Pevske jazi skupine (plušfte) — 18 Zenska ura: Novodobno gospodinjstvo meščanske Jene (Bdč. Auica Lebarjeva) — 18.20 Maurice ltavel: Dafnis in Kloe, simfonična suita (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr Stanko Leben) — 19 Oas, vreme, poročila, spored, obvestila — 121.30 Nac. ura: Motorizacija celinskega promet« (dr Velizar Jankovič iz Belgrada) — 20 Prenos iz Maribora: Gregorčičev večer. Sodelujejo: Recitacije (Elvira Kraljeva in Peter Male«, M. Nar. Bled. v Mariboru. Pevske solo točke (Marjan'•JJua, basist op. v Zagrebu). Spremljava na klavirju (prof. Minka Zacherlova. Boseda o Gregorčiču: prof. dr. Franc Sušnik, spremno besedo govori prof. Vilko Novak. Nastop Slov pevskega društva »Maribor«, dirigent Janez Ev. Gašpaiič — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22 30 Angleške plošče. Sobota, /0. aprila: 12 Plošče — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošče — 14 Vreme — 10 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Cehoslovaško šolstvo (g. liudolf Bratok) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20 30 Pratika za mesec april ali mali traven — 22 Cas, vremo, poročila, spored — 22.15 Za vesol konec (igra Radijsko orkester). Drugi programi Petek, t. april a: Belgrad: 20 Spevoigra — Zagreb: 20 Madrigalisti — 21 Trio Brandl — Dunaj: 19.35 Koncert po željah — 20.35 Prohaskov koncert — Trxt-Milan: 17.15 Plesua glasba — 21.45 Simfonični koncert — Him-Bari: 21 Napolitanske pesmi — Praga: 20.15 Latiški koncert — 21 Orkestralna glasba — Varšava: 20.05 Opera »Marija« — Berlin: 20.40 Schurichtov koncert — Konigsberg: 20.10 Plesni večer — Hamburg: 20.10 Vo-K°dba — Lipuko: 20.10 Vesela narodna glasba — holn: 20.10 Vojaški večer - Stuttgart: 20.10 Nordijski koncert - BeromUmter: 20 Opera .Pikova dama. -Opera UT°: 0 CiledultSkl večer — Bukarešta: 19.35 Jetniki s Hudičevih otokov ' četrti po vrsti, zdravnik Mudd, se je z zaprepa-Sčenjem zagledal v narednika. Ta obraz se mu je zdel od sile znan. To ni bil nihče drugi, kakor glasoviti Rankin, narednik Rankin, ki je svojo vlogo igral tudi pri >V redul« je nadaljeval narednik in pregledoval njegove listine. »Ubijalec in požigalec... dosmrtna ječa...« Naenkrat se je zadrl: »Naprej, marš!« Nato pa: »Naslednji!« »Otto Lehrmann,« se je javil drugi kaznjenec. »Vojni begunec — 40 let,« je bral narednik Rankin iz obsojenčevih listin. »Ne boš jih pre- niegovi aretaciji. Mudd ni pričakoval naklonjenosti od tega človeka, vendar je bil to edini znani obraz na tem strašnem kraju, in se je nesrečni obsojenec kljub žalosti čutil zadovoljnega, ker je tukaj srečal znanca, čeprav svojega sovražnika. . . • _ _ JA nkoni 1 n nriinmn • a J —x • - Rankin se je medtem obrnil h prvemu: »Ime?« »William Dunger.« živel, dragi Otto,« je siknil z ziODnim nasmehom in s porogljivim obžalovanjem. »Prestar si za to. — Izgini!« Nenadno je zapazil zdravnika Mudda. To srečanje je čudno delovalo nanj. Naglo se je vzravnal, položil listine na mizo in odrinil vstran moža, ki je bil na vrsti, skočil pred zdravnika Mudda in ga začel prebadati z očmi, presenečen, a vidno zadovoljen. Gledal ga je tako nekaj sekund, zlobno se je smehljal, nakar je z največjo ironijo izustil: »Glej ga. glej! Saj to je vendar moj stari prijatelj! Zdravnik Mudd!— O, dobrodošel, dragi prijatelj!« Z enako porogljivo uljudnostjo mu je Rankin ponudil roko. Po nekaj minutah oklevanja, jo je dr. Mudd zgrabil. »Torej, vse, kar so vam še pustili, to je edino golo življenje, kajne?« je bleknil narednik in mu krepko stisnil roko. Tedaj se je naenkrat močno prestopil nazaj, v istem trenutku pa ga je z levo roko strahovito sunil v podbradek. Mudd je klecnil, kakor da ga je udarila strela, in padel na tla. »Te niso obesili?« se je satansko režal narednik. »Ha, dragi moj, pri moji veri, še žal ti bo, da te niso!« Vedel se je kakor besen. S svojimi težkimi čevlji je strahovito obdeloval nesrečnika. To besnenje je trajalo nekaj minut. Komaj da se je le nekoliko spet zbral, že je zgrabil za listine, jib potegnil z mize in se divje zadrl: »Naslednji!« Zdravnik Mudd sc je pobral s tal in si z roko obrisal kri z obraza. Ves je drhtel od razburjenja. Četudi se je pomiril z mislijo, da bo moral kot kaznjenec prenesti mnogo ponižanj, in čeprav je sklenil, da bo vsa ta ponižanja prenašal mirno in potrpežljivo — upiranje bi mu utegnilo samo Škodovati in vso stvar še poslabšati —, vendar ni pričakoval, da bodo z njim tako surovo ravnali. Kljub vsem njegovim dobrim sklepom so ga živci zapustili, bil je silno razburjen in se je kar boril s samim seboj, da se naredniku ni takoj kar na mestu maščeval za surovo ravnanje. Toda, vseeno se je obvladal. Zmagala je hladna razsodnost. Narednik Rankin je medtem dal povelje: »Vsi spet ven, na most!« Vojaki so nato zopet vse kaznjence privlekli ven na prosto. Vroče tropsko sonce je žgalo kaznjence, ki so se ponovno znašli pred velikimi in težkimi vrati, skozi katere so jih popeljali v ječo. Obsojenci so. kakor da so postali neobčutljivi, poslušali narednika Rankina, ki se je v pozi poveljnika postavil prednje. »Preden gremo dalje,« jih je prodiral z očmi, najbolj dr. Mudda, »želim, da me pazljivo poslušate, ker vam moram sporočiti nekaj zelo vaznega. Ste-li slišali? Nekaj zelo važnega! In, kakor da bi se hotel prepričati, kakšen vtis bodo napravile te besede, je pogledal naokoli. Nato pa je nadaljevat: »Dobro vem, kaj vsak posameznik od vas misli in kaj je mislil vse od tistega trenutka, ko je stopil čez prag te jetnišnice. Vsi vi se pečate z mislijo, vsak med vami sanja o tem, kako bi pobegnil in se spet prikopal do svobode.« Pospremil je te besede že z zlobnim nasmeškom in se za trenutek zagledal v jetnike, ki 60 ga molče poslušali. »Nisem še dolgo časa tu, toda ta prokleti kraj mi je zelo dobro znan. Točno vem, kaj se dogaja tod in kaj se je dogajalo pred nekaj meseci. Naučili so me... Mnogo jih je že bilo, ki jih je obšla nada, da bi mogli pobegniti s tega kraja, pa 60 te svoje ]x>izkuse plačali z življenjem.« Zdravnik Mudd je molče posluša! ta zlobna razkladanja, prav tako kakor vsi ostali jetniki. Rankin pa je medlem že nadaljeval: »Tudi vam moram mnogokaj objasniti, preden se nastanite tukaj. Morate se spoznati malo z okolico in z vsemi onimi lepimi stvarmi, sredi katerih ste sedaj. Pojdite za menoj!« Rankin je dal povelje, da odpro ognomna, težka vrata. Nato je malo počakal, da je prišel do njega dr. Mudd, nakar se mu je porogljivo spoštljivo priklonil: »Izvolite iti naprej, gospod doktor!« Te besede je spregovoril z glasom, ki je izdajal največje zaničevanje. Zdravnik ni spregovoril niti besede, pač pa je mirno šel naprej. Dvajset kaznjencev je odšlo skozi vrata. »Stoj!« se je zadrl narednik Rankin, ko so bili že vsi na mostu, k> je bil zgrajen čez široko vodo. »Slovenski dom* izhaja vsak d**i» klavnih oh 12 Mesečna naročnina 12 Din. ta Inozemutvo 2S Din DredniStvo: Kopitarjeva nlica (J/TIL Telefon 29M in 2996. Uprava; Kopitarjeva fe. leleloa 29951 Za Jugoslovansko tiskar uo i Ljubljani; EL Ceč. Izdajatelj; Ivan Rakav ec- Urednik, J oze Košiče k.