trbaja vsak četrtek in velja * poštnino vred ali v Mari-vboru s pošiljanjem na dom .za c»lo leto 32 Din, pol leta 16 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. TeL interurban 113.
Posamezna številka stane 1*50 din.
Poštnina plačana v goto vini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
46. številka.
- Maribor, dne 18. novembra 1926.
Uredništvo ]e v Maribora,
Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
60. letnik.
Vel časten zbor zaupnikov SLS v Celju.
Vsako leto in tudi sicer, če je potrebno, se sklicuje zaupnike naše SLS na sestanke, kjer se pogovorijo o delu in načrtih in izpeljejo volitve vodstva stranke. Zbor zaupnikov v Celju preteklo nedeljo pa ni bil le kak sestanek, ampak prav veličasten zbor, ki je pokazal, da je SLS neomajno močna na znotraj v svoji organizaciji in močna tudi na zunaj proti svojim političnim nasprotnikom. Posebno pa je naša stranka močna v tem, ker je res samo ona stran ka slovenskega naroda. V tej moči bodi zaupanje vsega našega naroda, ker v tej stranki in po njej bo šel naš narod v boljšo bodočnost.
Okrog pol 11. ure dopoldne se je zbralo v dvorani Narodnega doma v Celju do 1500 zaupnikov naše politične organizacije. Zbora so se udeležili tudi vsi naše poslanci, vsi naši upoštevani politični delavci iz vseh krajev Slovenije. Zbor je otvoril sam dr. Korošec, kot načelnik naše stranke, predsedoval pa je 'zboru g. dr. Sušnik, poslanec, kot njegov namestnik pa g. I. Hrastnik.
Dr. Korošec je izvajal:
Bratska beseda trpečim Primorcem.
Takoj uvodoma moram govoriti v prilog naših bratov — podjarmljenih pod Italijo. Vi vsi veste, kaj se tam godi in dogaja. Fašistična nasilja gredo tako daleč, da naši ljudje niso varni niti svojega življenja. Fašizem je nekaka ponovitev stvari, ki so se dogajale v srednjem veku. Takrat je vladalo načelo: kdor vlada, določa tudi vero. Fašisti pa danes proglašajo za načelo: Cujus regio, eius natio, ali: Vladajoči narod ima edini pravico za obstoj, drugi morajo izginiti. Prepovedano jim je biti samolasten narod. Tu je nacijonalizem prekoračil meje, ki bi jih ne smel prekoračiti.
Kot zastopniki slovenskega naroda poročamo svojim preganjenim in trpečim bratom svoje iskrene simpatije. «(Dolgotrajno in živahno pritrjevanje.) Mi jim sporočamo, da naša srca čutijo in bodo vedno čutila za nje in jim spo-r eamo svoje globoko prepričanje in trdno upanje, da bo kmalu prišel čas zjedinjenja! (Ponovno odobravanje.)
Zakaj si g. Mussolini naroča neprestano nove atentate in zakaj po vsakem takem atentatu nastaja novo in vedno hujše divjanje? Splošno je mnenje, da je to divjanje u-•snetno vzbujeno, da bi Mussolini lažje izvršil svoje načrte. Nobenega dvoma ni, da Mussolini namerava nekaj pod-vzeti. Vi vsi ste priča, da Italijani zadnje čase zelo nakupujejo konje in marsikdo od vas je že dejal: Vojska bode! Sploh se misli, da bo Mussolini nekaj takega naredil. Kakor 1. 1914, ko nas je Avstrija hotela zastrašiti s tem, da je zapirala naše duhovnike, učitelje in kmete, ravnotako sea-j fašisti preganjajo naše ljudi.
Zatorej tudi glede g. Mussolinija se splošno smatra, da je divjanje fašizma samo prikrivanje njegovih vojnih namer. Nihče ne misli, vsaj tako se govori, aa bi nameraval Mussolini -odvzeti kako akcijo proti nam, ki smo zavarovani s Francijo, ali misli se, da gredo njegove namere napram Mali Aziji, kjer bi si Italijani hoteli vzeti zemlje za naseljevanje svojega prekoštevilnega prebivalstva. Za to nam je jasno, zakaj se je nedavno Mussolini sestajal z angleškimi diplomati, zakaj se je pomiril z Grčijo in Bol-eariio in zakaj je sklenil prijateljsko pogodbo tudi z Rt-snunijo. Ni nobenega dvoma, da je šlo pri tem za nekako izločitev Jugoslavije, ali imelo je tudi drugi smisel. Ali bo do tega prišlo, ali ne, to je odvisno od Angleške, ki ima glavno besedo pri tem. Nekateri mislijo, da bi pri taki akciji Mussolindja Anglija gledala skozi prste in pustila de-
lati Italiji, kar hoče, drugi so zopet mnenja, da za to še ni prišel čas. Francija ima danes popolnoma enakovredno armado z Italijo. Nadkriljuje jo celo v enem, to je v zrako-plovstvu. Fašizem zopet vznemirja svet, zato upamo, da ne bomo mi edini, ki obsojamo nasilje nad našimi sobrati, j ker to tudi ne bi bilo dovolj, ampak čvrsto smo uverjeni, da bodo vsi narodi v tem z nami soglasni in obsodili itali-j jansko divjanje ter našli pota in sredstva za zaščito manjšin. Našim bratom ponovno sporočamo in jim zagotavljamo, da jim naša pomoč nikdar ne izostane.
Naša stranka v sredi političnega življenja.
Pa preidemo sedaj na naše notranje razmere. 0 današnjem zboru se ni veliko govorilo in razpravljalo samo v našem taboru, ampak tudi v drugih in sploh v celi politični javnosti. Vsi mislijo, da ima današnji shod velevažen pomen in ugibajo na vse strani: Eni pričakujejo, da bomo danes tukaj v Celju ugotovili pogoje, pod katerimi bi SLS, oziroma mi poslanci SLS, stopili v vlado. Drugi mislijo, da bomo celo že odobrili pogoje, pod katerimi smo se po njihovem mišljenju že prodali v Beogradu. Tretji zopet so prepričani, da bomo par točk svojega programa vrgli v Savinjo, da bi tako v bodoče sploh lažje prišli v vlado.
Na to njihovo govoričenje nam je treba vseeno dati malo odgovora. Mi nismo prišli danes sem, da odgovorimo na prvo, da vam prinesemo kake pogoje za vstop v vlado. Bodimo odkriti. Mi vam pogojev nismo prinesli in ker bi neodkritost škodovala politiki stranke, ne samo v danem slučaju, ampak neiskrenost in neodkritost sploh škodujeta pravilnemu razvoju javnega življenja, vam tudi povem, zakaj jih prinesli nismo. Trenutno sploh nihče od nas ne zahteva, da gremo v vlado, niti se nas v vlado ne kliče. Radi tega tudi od nikogar nismo mogli dobiti pogojev.
Onim drugim pa povem, da nismo prišli semlkaj, da nam morda odobrite kake pogoje, pod katerimi smo se mi že prodali. Bila so pogajanja, ali niso prišla do zadnje točke. Bila so splošna, predhodna, neobvezna pogajanja in pre kinila so se, še predno je prišlo do pravih pogajanj, ker je prišla kriza, ko je g. Uzunovič podal ostavko svojega kabineta, in ko so vsled vrnitve Pašiča prišle nove težave v radikalni stranki.
Naš program je — neomajen!
Še onim tretjim, ki pravijo, da bi morali odvreči par točk programa — sploh je danes veliko ljudi, ki nam dajejo take dobre nasvete — pa povem v imenu svojem in v imenu slovenskih poslancev to-le: Kar mi zastopamo, to ni naš program, to je program vaš. Mi poslanci smo samo izvrševalci tega od vas določenega programa. Zatorej nimamo pravice zavreči, če tudi samo eno točko tega programa. Mi smo prejeli iz vaših rok popolen program in takega vam bomo tudi vrnili. Nismo radi tega torej prišli skupaj. Pač pa se morete vi izjaviti.
Ali hočete morda odvreči slovenstvo (nikdar!), ali se h čete morda odreči slovenskega svojega jezika (ne, nikdar!), svoje pravice do življenja na svoji zemlji, pravice do širokih samouprav na svoji rodni grudi, do svoje narodne samobitnosti?!
Ali se hočete odreči pravice, da se pri razdeljevanju bremen ozira na vaše šibka ramena, da se vam ne da gospodarsko živeti, danes, ko kmetu poje boben, ko je delavec vandrorc, ko stojita trgovee in obrtnik ob zaprtih vratih in ko uradnik stanuje pod šatorom? Ali se naj torej odrečemo golega življenja? (Nikdar! Nikdar!)
t Ali pa se hočete odreči svoje vere? (Nikdar!) Oprostite, da sem se tako nerodno izrazil. Po moderno bi se to vprašanje moralo glasiti: ali se hočete laicizirati, kar se z drugimi besedami pravi, da smemo krasti, varati, odirati, To je laiciziranje, ki nam ga v kilometerskih člankih nekateri priporočajo. Pravijo, saj je to »fajn« stranka. Njen slovenski program je odličen, gospodarski sijajen in soci-jalen, neprekosljiv. Ali ta hudič, ta vera! Ko bi le tega ne bilo!
Naša državotvornost — ni protiuržavna.
Devetdeset procentov Slovencev je za nami. So z nami tudi taki, ki so nasprotnega svetovnega naziranja, ki | niso formelno pristaši naše stranke, ali ki vedno glasujejo z nami in se ne bojijo, da bi jih naš verski program kompromitiral ali jim škodoval. V tej krizi, splošni in težki, ; ko ne moremo naprej, bi ravno tak program, bi ravno iz-j vrševanje načel, kakor jih nam je Bog naložil v svojih desetih zapovedih, bil na mestu. Toda nečemu se le morate odreči: Vi ste protidržavni. Ostudno je že to naravnost, kar se vsak dan ponavlja proti nam in oprostite mi — vem da se vam to natolcevanje tudi gabi — če se vkljub temu tudi na te izlive mržnje nasprotnikov moram ozreti.
Naš program, naša načela in naše delovanje se ni nikjer in nikdar obračalo proti dTŽavi in noče ogrožati niti obstoja jedinstvene države. Mi smo bili in smo zvesti državljani in za to nam v tem oziru ni prav nič treba spreminjati našega programa. Naj nam oni, ki stalno natoleu-jejo in denuncirajo, vendar enkrat povedo in naj nam pokažejo točko programa našega in delovanja našega, kjer smo protidržavni. Če bi pa bili, naj proti nam uvedejo postopanje, zakaj pa imamo zakone. Naj storijo to! Tega pa ne storijo, ker bi se dokazalo, da so denuncijanti. Take igre pa mi ne bomo trpeli. (Burno in živahno odobravanje.)
Tudi Slovenci moramo biti pri državnem krmilu.
Iz tega govorenja vam seveda tudi ni jasno, ali smo za vlado ali ne, ali hočemo v vlado ali ne. Zato vam odgovorim jasno in govorimo jasno: Ne samo, da hočemo v vlado, ampak mi želimo, mi zahtevamo, da pridemo v vlado! (Pritrjevanje.) Mi Slovenci imamo pravico na to, da sedimo v vladi.
Ako je ta država, v kateri živimo, res kraljevina Sr-bov, Hrvatov in Slovencev, potem zahtevamo tudi za nas Slovence ravnopravnost! Nikjer ne smemo biti zapostavljeni. (Živahno pritrjevanje.) Mi Slovenci smo tudi temeljni sestavni del te države in zato imamo iste pravice in ne samo ista bremena, kakor Srbi in Hrvati. Za Srbe vedno« velja načelo, da se brez večinske, srbske stranke ne sme vladati. Ko srno bili leta 1924 v vladi, v kateri smo vladali z manjšinsko srbsko stranko, takrat se je nam pretilo in vpili so: »Kri naj teče!«, revolucijo so obečali, vse to samo za to, ker se je vladalo brez večinske zastopnice srbskega naroda. Na vseh oglih se že poldrugo leto na vsa u-sta vpije, da mora biti v vladi tudi večinska hrvaška stranka. Torej tudi za Hrvate velja to načelo. Samo mi Slovenci naj bomo uboga raja, zapostavljena pastorka, ki naj stoj» vedno ob strani in že od leta 1921 smo stalno z malim presledkom v opoziciji, smo postavljeni v kot in samo za nas naj ne velja in naj se ne spoštuje načelo enakopravnosti, ampak sila in številčna moč. Nam, samo nam so vrata v vlado stalno zaprta. Mi zahtevamo tudi za nas pravieo, poštenje, zahtevamo, naj se nam da, kar nam gre. In dati nam bodo morali, kar nam gre! (Tako je! Dolgotrajno in živahno pritrjevanje.)
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
23
On ji je hotel odgovoriti, ta hip pa ga je nekdo udaril po rami. Ozrl se je in videl pred sabo porogljivo režeči se obraz Magve. Prvi hip je hotel planiti na Huronca in ga prisiliti k boju na življenje in smrt. Ker pa ni imel orožja in so morda še drugi sovražniki prežali v ozadju, ni smel Elize izročiti nevarnosti, da izgubi svojega zaščitnika.
Magva je bil vstopil skozi drug vhod in tako Ušel Sokolovi pozornosti. Zdaj je najprej mislil na to, da si zavaruje novega ujetnika, zato je hitro zapahnil vrata, skozi katera je bil prišel, potem pa se je približal Heywardu in rekel:
»Belokožci love zvite bobre v pasti, rdečkarji pa znajo loviti vas.«
»Stori, kar hočeš, Huron!« je besno vzkliknil Hey-ward. »Zaničujem vas in vaše maščevanje!«
»Ali bo beli mož te besede ponovil tudi ob kolu?« je vprašal Magva in se porogljivo smejal.
»Tam vašemu rodu, tu pa tebi samemu!« je ponosno in odločno odgovoril Heyward.
»Zviti lisjak je velik poglavar«, je nadaljeval Indijanec. »Po svoje mlade vojščake pojde, da bodo videli, kako se zna belec rogati njih mučenju.«
S temi besedami se je obrnil in je hotel oditi tam, kjer je bil vstopil Dunkan. Predno pa je stopil čez prag, je obstal, kajti medved, godrnjaje zibajoč se sem ter tja, mu je zaprl izhod. Magva ga je pazljivo pogledal, ko pa je opazil znano našemljenje glumača, je hotel hladnokrvno mimo njega. Ustavilo p« ga je glasneje, še bolj grozeče
renčanje. Medved se je postavil na zadnje noge in s sprednjimi mahal po zraku.
»S poti, norec!« je jezno zaklical Magva. »Ženskam in otrokom uganjaj neumnosti, mož pa ne moti pri njih delu!«
Zopet je hotel naprej, to pot pa je medved iztegnil sprednje šape, oklenil z njimi Magvo in ga trdno stisnil k sebi. Heyward je pozorno opazoval vse kretnje Sokolove. Videč, kako je Sokol oklepal sovražnika, da so mu roke visele ob životu, je hitro pograbil na tleh ležeč jermen in hipoma povezal Magvi ude. Ko je bil Huronec povezan, ga je lovec izpustil in ga na hrbet položil po tleh.
Doslej Magva ni zinil, čeprav se je na vso moč napenjal, da bi se rešil iz železnega objetja. Ko pa je sedaj Sokol medvedovo glavo potisnil nazaj in pokazal svoj obraz, je preslepi jeni Indijanec čudeč se kriknil svoj »huk!«
»Zdaj se ti je vendar razvezal jezik«, je mirno rekel Sokol. »Da pa ga ne boš obračal nam v pogubo, ti bom zamašil usta«, in mu je zapah porinil med zobe.
»Sedaj pa le hitro, major! Zavijte deklico v te indijanske preproge, a pazite, da bo dobro zakrita. Male no-žice bi nas lahko izdale. Potem jo nesite iz votline, kakor bi bila bolna žena in povejte zunaj praznovernim capinom, da jo moramo zaradi zdravljenja nesti v gozd.«
Medved je renče stopal naprej, Heyward pa je šel za njim in mrmral čarovne besede. Kmalu jih je obkolila tolpa divjakov, ki jih je nestrpljivo čakala. Stari poglavar in mlad vojščak, ki je bil bolnice mož, sta stopila naprej in vprašala:
»Ali je naš brat izgnal hudega duha? Kaj nosi tu na rokah?«
»Ženo, ki je bila bolna«, je resno odgovoril Dunkan. »Izgnal sem ji hudega duha in ga zaprl v jamo. Sedaj ne-
seni ženo v gozd, da si opomore in da jo čuvam pred novimi napadi. Ko se vrne solnce, bo v koči mladega moža.«
Poglavar je raztolmačil, kar je bil Heyward povedal po francosko. Tiho mrmranje je kazalo, da so vsi zadovoljni. Poglavar pa je rekel:
»Dobro, pojdi v gozd. Jaz sem mož in vojščak. V jamo pojdem in se lotim hudega duha.«
Heywarda pa so prestrašile te besede.
»Kaj pravi moj brat?« je rekel. »Ali je znorel? Ali hoče noter, da hudi duh šine vanj? Ne — moji bratje morajo čakati pred vrati, in ako bo hotel ven, ga ubijte a gorjačami. Zvit je in bo rajši ostal v votlini, ko bo videl, koliko rok ga čaka.«
To svarilo je zaleglo. Možje so pripravili nože in to-mahavke ter stražili pred vrati hudega duha. Otroci so bili že davno odšli spat, vojščaki pa so še hodili sem ter tja med kočami. Zato je napravil Heyward 'velik ovinek okrog vasi in hitel proti gozdu s sladkim plenom v naročju.
Eliza se je bila zdramila iz omedlevice, se kljub Hey-vvardovemu ugovarjanju izvila iz njegovih rok ter ob njegovi strani pogumno sledila Sokolu v medvedji koži. Ta je bil krenil na stransko stezo in se čez nekaj časa ustavil ob potoku.
»Zdaj pa le naprej vedno ob potoku«, je rekel, »dokler ne pridete do slapa. Tam pojdite v hrib na desni strani, od tam pa ugledate taborišče drugega rodu, pri katerem morate prositi varstva. Ako so pravi Delavari, kar mislim, da so, potem ste rešeni. Da bi napravili dolgo pot z nežno deklico, je nemogoče. Huronci bi nam sledili in nam vzeli skalpe, predno bi mi prehodili deset milj. Pojdite torej i» Bog b vami!«	^
Sedanje vlade — protislovenske vlade.
Današnji režim ne pozna za Slovenijo nobene dobrote. Ne da nam v naši deželi nobene samostojnosti, pa tudi od doli ne prihaja nobena ugodnost. Imamo politiko izžema-nja Slovencev in nič drugega, politiko, ki je protislovenska, politiko, (ki ji je vtisnjen pečat mržnje vsega, kar je slovensko I (Ogorčeni medklici: Fuj!)
Res, da skuša Belgrad dobiti v vsako vlado tudi privesek, ki naj nosi slovensko firmo. Toda mi ne nehamo povdarjati, da to niso pravi zastopniki Slovencev. Tudi Pucelj, ko je prisegel zadnjič za ministra in ko je prišel ven od prisege, se je takoj razkoračil in pripovedoval, kako bo gledal na to, da pride v vlado tudi SLS. On je podoben možu, ki je posmuknil klobase, pa je takoj nato proglasil sebe za zaščitnika vseh klobas.
Samo mi, samo SLS, smo slovenska stranka in edini zastopniki slovenskega naroda. (Burno in živahno ter dolgotrajno pritrjevanje.)
Zato mi zahtevamo dn mi hočemo, da se nas Slovencev ne prezira in ne postavlja v kot. Zato naj se nas tudi ne vprašuje, zakaj ne gremo v vlado, naj se to vpraša Srbe in Hrvate. Vsa politika od leta 1921 sem je naperjena proti nam Slovencem. Dasiravno mi nismo nepošteni, ne bomo krali in ne more se nam predbacivati, da bi ikedaj lagali ali goljufali.
Za vsako vlado je res komodneje, da si kupi mal privesek, ker njega je lažje kupiti in z njim proti Slovencem lažje vladati. Ali je to morda slovenska politika, da dobi naš kmet 20 Din, če pelje ¡kravo v Krško ali na Bled. Tudi 20 Din je dobro, toda s tem ni pomagano niti živinorejcu, kje pa so vse druge zahteve Slovenije?
SLS — najsposobnejša stranka.
Pa me boste vprašali, zakaj nismo že doslej prišli v vlado? Povdaril sem že, da je doslej vladal protislovenski kurz v naši državni politiki. Mi moremo biti odgovorni in krivi le za to, kar je v naši moči, da storimo. Če pa so nam vrata zaprta, če se Slovencev v vladi noče imeti, zato mi ne moremo odgovarjati. Ta nam je dana le najostrejša obsodba. Nobenega stvarnega razloga ni, ki bi govoril proti vpoklicu SLS na upravo države. Protidržavni nismo in nesposobni tudi nismo.
Prijatelji in neprijatelji, poslanci in ministri vseh strank nam priznavajo, da so bili poslanci Jugoslovanskega kluba, in izmed nas je bilo že skoro polovico ministrov-da so ti ministri najbolje upravljali svoja ministrstva in so bili najbolj podvzetni in vedno in vedno se iz tega razloga ponavlja zahteva, da je treba postaviti ministre iz Jugoslovanskega kluba, če hočemo upostaviti red in poštenost v državni upravi. Mi nismo kradli, ne lagali, ne goljufali. Mojo amerikansko robo že sedmokrat perejo, pa je od svojega početka popolnoma čista. In Sušnikove tračnice se vkljub vsemu natolcevanju svetijo na solncu. Radič mi je n. pr. pri zadnjih pogajanjih rekel, da Slovenci moramo v vlado zato, ker delo v odborih ne gre naprej. Slovenska dva poročevalca prideta v odbor, tako je pravil Radič, pa sta že popolnoma pripravljena, ona dva govorita, potem se šele oglasi kdo drugi, ko ste Slovenci razjasnili stvar, nato šele se razvije debata. To navajam zato, da dokažem, da nikjer ni prepričanja, da nismo mi popolnoma sposobni.
Današnji politični položaj — negotov.
Stvari dozorevajo. Pred enim letom nismo imeli nobenega pojma, kako ustvariti situacijo, v kateri se bodemo uveljavili. Danes vse stoji. S Pašičem ne gre, Uzunovič ne more naprej. Davidovič ne more. S strahom se že tudi v Beogradu sprašujejo, kaj bo v bližnji bodočnosti, kaj bode februarja in marca meseca, ko bo ljudstvo gladovalo, kaj bo, če ljudstvo pri tem gladovanju izgubi potrpljenje. Ti ljudje danes z vso resnostjo povdarjajo, da bi bilo najbolje dati Jugoslovanskemu klubu vlado vsaj za tri leta, pa bi bila naša država ozdravljena gospodarske krize, korupcije in notranjih težav. Mi vemo, da to politično ne gre. Toda sestaviti moramo močno in sposobno vlado dn mi smo močni in sposobni, da v skupnem delu s Hrvati in Srbi o-zdravimo to državo.
Kedaj in kako pojdemo v vlado?
Mi torej hočemo in zahtevamo, da se predstavitelje Slovencev pozove v vlado. Kedaj bo to? Pogajanja so prekinjena, sedaj ni nobenih pogajanj, vrata so nam zaprta in trenotno ne vemo, kaj da bo. Povdarjati moremo le, da
Slovenci ne smejo ostati zunaj, da se mora najti način, po katerem se bodo Slovencem ta vrata odprla. Vendar pa moramo že danes, ko pričakuje pred vsem belgrajska in zagrebška javnost, odgovoriti na vprašanje, pod kakimi pogoji bi eventuelno vstopili v vlado. Za to hoče javnost, da odgovarjamo. Mi pravimo, gremo, samo s poštenimi in samo pod poštenimi pogoji. Nikdar nočemo umazati svojii rok, nikdar nočemo delati nepošteno. Hočemo ostati zvesti sebi in zvesti vam, uvesti vašemu in zvesti svojemu poštenju. Načela, ki jih imamo v svojem programu, niso načela našee-a kluba, najmanj so to kaka osebna načela, to je program stranke, program slovenskega naroda, zato so nam ta načela nad vse sveta, zato morajo ostati čista in neiz-premenljiva. (Dolgotrajno, viharno odobravanje.)
Načela naša ne morejo biti nikak predmet pogajanj. Ta načela in ta program je bil, ko te države še ni bilo in narod bo obdržal ta program, ko morda nas že davno več ne bo. Čisto nekaj drugega pa je način in taktika, kako priti do ustvarjanja idealnega in nedotakljivega programa. V načinu, taktiki, tu je mogoče z nami razgovarjati, tu smo gibki, tu se znamo prilagoditi vsakemu položaju in Jugoslovanski klub je dokazal, da ni parlamentarnega zastopstva v našem parlamentu, ki bi se znal tako gibčno uveljaviti v vsakem položaju, kakor on. Na vseh shodih v zadnjem letu so nam volilci povedali, da je danes največja nevarnost za državo njena težka gospodarska kriza. Mi smo videli, da zlasti Slovenija dobesedno gladuje. Zato so nas volilci na shodih in vodstvo naše stranke v zadnji seji pooblastili, da v Belgradu povdarimo, da je danes treba gospodarskim vprašanjem dati prvenstvo. Najprej mora narod živeti, potem šele pride drugo. To smo storili. In če bi prišla država v nevarnost, od kakoršnegakoli zunanjega sovražnika, smo mi prvi, ki takoj stopimo v skupno fronto, da z združenimf močmi varujemo njeno celoto.
Tudi to nam je jasno, da je treba od lanskega leta, ko nas je Radič izdal in pogazil svoj program, čisto druge taktike, «kakor poprej, ko smo mislili, da smo združeni z Hrvati že skoro neposredno pred uveljavljenjem celotnega našega programa. Od tedaj je položaj težji. Slovenci smo neprimerno bolj osamljeni. Zato moramo zgrabiti za drugo taktiko v novem položaju. Toda bodimo uverjeni, da Jugoslovanski klub vedno najde pravo pot v vsakem političnem položaju. S poštenimi sredstvi, na pošten način bomo vodili politiko naroda in države in njunih koristi pa ne bomo nikdar izdali.
Danes je v parlamentarnem življenju zastoj. Predvsem radi tega, ker je težka situacija v radikalnem klubu. Uzunovičeva vlada ne sme in ne more nič delati. Ravno včeraj je bila burna razprava načelnikov klubov, ker je vlada zopet zahtevala, da gre skupščina na počitnice. Komaj smo prišli s počitnic, že zopet nas podijo na počitnice. Dalmatinsko agrarno vprašanje je kamen spodtike. Dalmatinski radikali so proti. Občinskega zakona si vlada ne upa predložiti, ker nikdar ne ve, ali ima večino v klubu, ali ne. Zakon o izednačenju davkov ne more naprej, ker Pašič še ni prebral in proučil tiste paragrafe, v katerih se stranki vladne večine ne skladate. Nikar ne pričakujmo, da bodo izednačenje davkov kmalu izvedli. Pa tudi ne mislimo, da bi nam izednačenje prineslo kako olajšanje. Mislim, da se ne motim, da zakon o izednačenju davkov ne napreduje ravno vsled tega, ker bi utegnil pomeniti zvišanje davkov tudi za Srbijo. Pa tudi če zakon izglasujejo in dobimo izednačenje na papirju, dejansko izednačenja še dolgo ne bo, ker bo trajalo najmanj 15 let, predno bode Srbija imela tak davčni aparat, kakor ga imamo mi. Net-tunskih konvencij ne bodo sprejeli takih, kakoršne so, dokler bo Pašič dihal.
Smo mar do sedaj brez uspehov?
Pri tem nas boste vprašali, kaj smo med tem časom dosegli, kaj smo uspeli.
1.	Nadaljevali smo izgradbo starega slovenskega programa, kakoršen je potreben, da slovenski narod v tej državi dobi svoje pravo. Program naš je program slovenske duše. Izražamo ga v dveh besedah. Naš narod hoče biti skupaj in hoče biti svobodno skupaj. To smo dopovedali v precejšnji meri vsej naši javnosti. Ta uspeh se sicer ne da tehtati ali šteti z akcijami Trboveljske premogokopne družbe ali Slavenske banke. Le zgodovina ga bo beležila kot veliko pošteno borbo za slovenske ideale.
2.	Bili smo glasniki poštenosti, sami smo pošteni osta-
li in bili neprestana vest na parlamentarnih tleh vsem ki so hoteli delati nepošteno z našo državo.
3. Vedno smo se brigali za razne stanove. Noben klub m iznesel toliko svarenj in toliko nasvetov, kako se nai resi našega kmeta, kakor naši slovenski poslanci. In za delavce, za njihovo bedo, za njihovo zaščito brezposelno in za celo njihovo bedno stanje, smo s svojimi neprestanimi zahtevami storili več kot vsaka druga stranka. Trgovcu, obrtniku in mdustrijcu smo povsod skušali uveljaviti njihove zahteve in povsod povdarjali, da bo propadel naš delavec in moral v tujino, če bo propadla slovenska industrija. Ravno zadnji teden je ponovna priča, kako Jugoslovanski klub stoji na straži za naše uradništvo. Mi edini smo dvignili glas za stalnost državnega uradnika. Z večnimi svarili smo nešteto zla preprečili. Nekaj je vendarle za leglo, dasiravno smo vsepovsod naleteli na slabo voljo in mnogokje tudi na neznanje in nepoznanje stvari. Dvignili ®mov ljudsko prosveto. Naša prosvetna društva, telovadna društva, Krekova mladina, delujejo zopet s polno paro in so popolnoma ozdravljena od povojnih težav in mrtvila. Nase_ gospodarske organizacije so se zbudile in danes globlje in popolneje morejo ustrezati zahtevam širokih slojev kot v prvih povojnih težavah.
Velika je naša stvar, čeprav se ne da meriti na metre ali tehtati na tehtnico, velikanski je naš uspeh v narodni vzgoji in državni politiki in ne priznavajo ga samo tisti, ki jim je osnova neslovenska in nepoštena, neodkrita poiiti-ka. Le-ti denuncirajo našo stranko in zametavajo pred jav nostjo njeno plodonosno delo. Njim, ki se prodajajo za skledo leče ali za ministrski portfeljček, njim, ki slovenstvo prodajo, kadar kaže to njihovim osebnim in partijskim interesom, njim ti uspehi niso nič.
Da do danes nismo več dosegli, to so krivi oni, ki so nas iz omalovaževanja in mržnje do našega naroda hoteli izolirati in nam preprečiti vstop v državno upravo. Mi pa smo bili zvesto ob strani svojega tepenega naroda. In danes z nova povdarimo proti politiki strank iz Beograda, da smo zastopniki tretjega naroda naše kraljevine in kot taki hočemo in zahtevamo svoje pravice.	,
In naša bodočnost?
Toda vsega je enkrat konec. Tudi naših sedem suhih let gre h koncu. Ni jih še konec. Toda zagotavljam vas, da h koncu gredo. Tudi belgrajski svet spoznava, da so naši nasprotniki lagali, ko so nas obrekovali. On čuti, da naš narod ve kaj hoče, da ni nahujskan, ampak zvest in zaveden. In to lahko povem, prej kakor si naši nasprotniki mi» lijo, se bodo tudi v Sloveniji razmere izpremenile na — boljše!
Po dr. Koroščevem govoru ni bilo razpravljanja, ker so njegovo izvajanje vzeli vsi na znanje z največjim odo-, bravanjem. G. dr. Korošec je nato še prejel popolno po-oblaščenje, da po svoji uvidevnosti uporablja taktiko, ki jo razmere zahtevajo.
Nato so se vršile volitve. Zupan iz Radovljice g. Res-man je predlagal za načelnika g. dr. Korošca. Njegov predlog je bil tako enodušno sprejet, da ni bilo mogoče večjega navdušenja. Za podnačelniško mesto sta bila dva predloga, eden za dr. Natlačena, drugi za prof. Jarca. Ker je prof. Jare vsako kandidaturo odklonil, je bil nato g. dr.' Natlačen z navdušenimi vzkliki izvoljen skoro soglasno za podnačelnika. Imenovani je izvolitev sprejel ter so v posebnem nagovoru za zaupanje zahvalil in podal smeri notranje politične organizacije. Ob tej priliki se je g. dr. Brecl posebej zahvlali dosedanjemu podnačelniku g. prof. Remcu, ki je veliko dela žrtvoval za našo stranko.
Pri slučajnostih so prišli na vrsto razni predlogi, tako. «a strankin sklad, v katerega naj se redno prispeva, da more stranka vzdrževati svojo obsežno organizacijo, in o» našem časopisju, za katerega se nikdar dovolj ne more storiti, ki mora biti do skrajne možnosti razširjeno. Ko-nečno so bile še sprejete razne resolucije za takojšnji razpis občinskih volitev v Ljubljani, za pravice naših zatiranih bratov v Primorju.
Zbor se je zaključil v najlepši vzajemnosti in je pokazal nam samim, pa tudi našim političnim nasprotnikom, da je SLS edina stranka slovenskega naroda, da je močna dovolj, da bo izzmagovala naše pravične zahteve in vodila naš narod v lepo bodočnost. Nov ogenj in novo življenje pride v naše vrste, bratje, delajmo in ne bojmo se ničesar! Slovenski narod mora postati v lastni državi srečen!
»Saj nas vendar ne boste zapustili?« je čudeč se vprašal Heyward.
»Huronci imajo ujetega ponos Delavarov, zadnjega potomca plemenitih Mohikancev«, je resno odgovoril lovec. »Poizkusil bom, da kaj storim za njega. Unkas ne sme umreti, dokler živi Sokol, da to prepreči!«
Še enkrat jima je Sokol stisnil roke, potem pa je odločno krenil nazaj proti huronski naselbini.
Še dolgo sta v skrbeh gledala za njim Heynrard ia Eliza, potem pa sta se tudi onadva obrnila proti delavarski vasi.
XV. Zvijača.
Zanašajoč se na trdni vozel, s katerim je bil povezal Magvo, je stopal Sokol naravnost proti kočam. Ko je prišel v njih bližino, se je pazno oziral na vse strani in nazadnje krenil proti bolj na samem stoječi koči, iz katere je prodirala slaba svetloba.
Zdaj je v hoji in vedenju zopet pričel posnemati medveda, se splazil do stene in se skozi razpoko ozrl v notranjost. Začudil se je, ko je notri opazil Davida, zatopljenega v resno premišljevanje.
Ko se je bil Sokol prepričal, da je pevec sam v koči, je tiho vstopil skozi nizka vrata in sedel nasproti prestrašenemu Davidu, ki je takoj zgrabil svojo piščalko in vzkliknil:
»Ti črna, skrivnostna zverina! Sicer ne vem, kdo in kaj si, če pa imaš slabe namene, poslušaj prej vzvišene besede kralja izraelskega in opusti svoje nakane!«
Medved pa je izpregovoril:
»Le pustite neumnosti. Pet angleških besed je adaj več vrednih kot vse vaše petje.«
»Kdo pa si?« je rekel David, ki se še vedno ni prav zavedel.
Sokol je medvedjo glavo potisnil nazaj, pokazal svoj obraz in rekel:
»Človek kot ste vi in vaš prijatelj, ki bi rad govoril e vami pametno besedo.«
»Najprej mi povejte, kje je deklica in mladi mož, ki je šel z njo.«
»Srečno sta rešena tomahavkov tistih divjakov. Zdaj pa mi brez zamude pokažite, kje pridem k Unkasu.«
Ni trajalo dolgo, da sta zapustila kočo in se podala na
pot.
Koča, kjer je bil Unkas ujet, je stala sredi vasi, tako da jima ni bilo mogoče priti vanj, da bi ju Huronci ne videli. Sokol pa se je zanašal na svojo vnanjost in na pozno uro, ko je bilo že skoro vse šlo počivat. Samo nekaj voj-ščakov je še stražilo pred kočo. Ko se je približal David s priljubljenim glumačem, so ju radovedno obstopili. Pevec, katerega je bil Sokol prej podučil, je ogovoril enega izmed divjakov, ki je nekoliko razumel angleški.
»Delavari so babe in strahopetnega srca«, je rekel. »Ali bi moj brat rad videl Hitrega jelena, kako bo jokal pred vsemi Huronci, ko bo privezan na mučilni kol?«
»Huk!« se je zadovoljno oglasil vojščak.
»Umaknite se torej«, je nadaljeval David. »Potem bo učeni mož pihnil v tistega psa. Povej to bratom!«
Huronec je to raztolmačil tovarišem, ki so bili očivid-no zelo zadovoljni s tem ter se takoj umaknili, da bi čarovnik mogel v kočo. Medved pa se ni zganil in je pričel renčati,
»Učeni mož se boji, da bi sapa ne zadela tudi njegovih bratov in jim vzela pogum«, je rekel David. »Še dalje se morajo umakniti, da bodo varni!«
To je pomagalo. Umaknili so se precej daleč od koče, a tako, da so njen vhod še vedno imeli pred očmi.
Pomirjen se je medved počasi zvalil v kočo. Tu je bilo vse tiho in mračno; razsvetljeval jo je samo ugašujoč ogenj, nad katerim so si bili stražniki pripravili večerjo.
Unkas je v steno uprt sedel v temnem kotu. Roke in noge je imel trdno zvezane. Ko je opazil medveda, je mislil, da so ga spustili noter sovražniki, da preizkusijo njegov pogum. Zato se niti ozrl ni na žival. Med tem je stal David pred vrati, da bi videl, če so Huronci res dovolj oddaljeni. Ko se je bil prepričal o tem, je vstopil tudi on.
Zdaj je Sokol siknil kot kača. Unkas je dvignil glavo in se zvedavo oziral. Sikanje se je ponovilo. Še enkrat se je ozrl Unkas na vse strani in nazadnje uprl oči v medveda. Tiho je zamrmral: »Sokol!«
»Prerežite mu spone!« je ukazal lovec Davidu.
Takoj nato je bil Unkas razvezan. Tudi Sokol se je izmotal iz medvedje kože in se v naravni obliki pokazal mlademu Mohikancu, ki je takoj izpregledal zvijačo, a ni zinil nato niti besedice. Nato mu je dal lovec dolg nož. Obenem je položil roko na enako orožje za pasom, katero je bil prejšnji večer vzel ubitemu Huroncu, ter je rekel:
»Sovražniki preže zunaj. Pripravimo se.«
»Kam?«
»K »želvam«. Otroci so mojih dedov.«
»To je res, a samo z zvijačo moremo mimo Huroncev pred kočo«, je zamišljen odgovoril Sokol, čez nekaj časa pa je pristavil: »Unkas, obleci se v medvedovo kožo. Vi, prijatelj David, pa zamenjajte svojo obleko z mojo. Dajte mi tudi očala, tisto knjižico in piščalko. Ko se zopet snidemo, vam vee povrnem,«
(Dalje prihodnjič.)
Državna politika.
v NAŠI DRŽAVI.
Vedno močnejša kriza v radikalni stranki. Za te dni je
napovedano, da se bo v radikalni stranki začel hud boj med Pašičem in njegovimi nasprotniki. Pašič drži sedanji rjado kakor vrabiča v rokah, da ne more ne deliti, ae uo-giniti. Toda dolgo to ne more trajati, zato se pričakuje že v kratkem izprememba v vladi. Kriza v radikalni stranki Je kriza v vladi.
Naš novi proračun. Za prihodnje leto bomo imeli proračun, ki bo le 900 milijonov dinarjev manjši od lanskega. To še nikakor ni pravo varčevanje. Kajti varčuje se posebno tam, kjer bi se ne smelo. Tako bo seveda tudi za kmeta zopet prav malo denarja na razpolago. Naš proračun pa pri vsem tem še ni pravilen, ker ne vemo za natančno svoto raznih dolgov, med katere spadajo tudi razni dol govi države do nas Slovencev.
Narodna skupščina. Ker vlada ničesar ne pripravi za seje zbornice, ni čuda, da jo pošilja domov na počitnice. Zoper to najnevarnejšo brezdelnost, ki jo sedanja vlada j povzroča, so naši poslanci ostro protestirali.
Zoper Nettunske konvencije. Že zadnjič smo razložili, kaj so Nettunske konvencije, namreč pogodba med našo in italijansko vlado. Ta pogodba pa ne prinaša prav nič ■dobrega naši državi. Zato so vsi, ki res ljubijo našo državo, proti njim. To pa še posebno sedaj, ko Italija tako nastopa zoper Slovence, ki so še pod Italijo.
V DRUGIH DRŽAVAH.
0 Italiji je dr. Korošec v Celju marsikaj povedal. Ta država in njen sedanji popolni gospodar Mussolini misli na vojsko zoper Turčijo. Poleg tega pa je precej napetosti med Italijo in Francijo.	j
Rusija in Turčija bosta skupaj korakali? Ker Italija grozi Turčiji, seveda tudi ta išče svoje prijatelje. Obrnila se je na najmočnejšo sosedo in to je Rusija. Pod vodstvom Rusije se naj osnuje posebna zveza azijatskih držav. Alko se to zgodi, tedaj bo Evropa pač prav malo govorila še v Aziji. Posebno Anglija ne bo s tem zadovoljna, zato pa tudi podpira Italijo, dokler ji ta ne pojde predaleč.
Slovaški avtonomisti gredo v vlado, a se ne prodajo. Ker tudi na Češkem uvidevajo, da se ne more kar tako vladati proti enemu močno organiziranemu narodu, zato so seveda vsi komaj čakali, da bi tudi čehoslovaški avto- j nomisti šli v vlado. Njihov vodja pater Hlinka se je v ime- ' mu slovaškega naroda izjavil za to, vendar morajo dati Slo-vakom pravice, ki jim gredo. Upati je, da bodo njihove za- ; Titeve sprejete. Značajnost in odločnost redno vodi do zmage.
Izprememba ustave na Portugalskem. V tej državi bodo izpremenili ustavo. Po novi ustavi, s katero bo narod "bolj zadovoljen kot s sedanjo, si bo država opomogla. To-Tej izprememba ustave, kar tudi za našo državo slovenski narod zahteva, ni vedno v škodo države.
Tudi na Rumunskem izprememba ustave. Te dni bo sklicana narodna skupščina v rumunski državi. Ta se bo pa preosnovala v ustavodajno skupščino, ki bo izpreme-nila rumunsko ustavo.
Svetovna slovanska politika. Slovanske države, kot je naša, Češka, Poljska, posebno pa Rusija, bi bile dolžne, da imajo v zunanji politiki pred svojimi očmi posebno to, da dobijo Slovani v svetovni politiki čimveč vpliva. Sedaj, ko bo Rusija opustila svojo prenapeto boljševiško agitacijo, bi morda bilo mogoče v tem smislu bolj sporaz-umno delati. Naši poslanci opozarjajo naše vladine kroge na slovansko politiko.
Kaj je novega?
PROTEST SLOVENSKEGA ŽENSTVA.
Isti dan, ko je Narodni ženski savez na Bledu sprejel resolucijo, naj policija strogo nadzoruje tisk, lovi »Jutro« čitatelje in naročnike, posebno ženske, z obširnim vabi- i lom, s katerim opozarja na ogabno literaturo najnižje vrste, ki jo bo list prinašal.
S tem, da se drzne ponujati slovenskemu ženstvu tako ogabno čtivo, sramoti čast in dostojanstvo žene sploh, ker ji podtika, da najde le v črtanju in doživljanju takih, neprimerne senzacije polnih romanov, ki jih nudi dnevna svobodomiselna žurnalistika s svojo naslado in uteho. Ponižujejo na najnižjo stopnjo razumnosti, da, odreka ji v prav zmožnost lastnega presojanja ter jo postavlja nazaj v čase poganstva, ko je bila žena brezpravna sužnja. Slovensko ženstvo tudi noče v moderno poganstvo, ki ga propagira umazana literatura. Kakor za svoje stanovsko delo ne potrebuje nikakega varuštva, ga najenergičnejše odklanja tudi pri izbiri svoje duševne hrane.
Odločno zavračamo grd napad, ki slovensko ženstvo pred svetom tako globoko ponižuje in poživljamo vse pošteno misleče ženstvo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi onemogoči širjenje takega nemoralnega, brezvestnega tiska med naš narod. Slovensko ženstvo je v borbi za poštenost in dostojnost še vedno storilo svojo dolžnost. Zato bo tudi v boju proti kugi, ki grozi naš narod duševno upro-pastiti, nastopilo neustrašeno.
Slovenska žena, napovej bojkot hiši, v katero prihaja list, ki žali tvojo čast!
Slovenska gospodinja, ne kupuj, ne podpiraj trgovca, mesarja itd., ki ima naročen list, ki globoko žali tvoj verski čut in ženski ponos.
Vodstvo dekliških zvez v Mariboru.
Krščanska ženska zveza v Mariboru.
Krekova prosveta v Ljubljani.
Slovenska Orliška zveza v Ljubljani.
Slovenska krščanska ženska zveza v Ljubljani.
Krščansko žensko društvo v Ljubljani.
Poselska zveza v Ljubljani.
Ptujski prošt g. Martin Jurkovič umrl. V torek, dne 16. novembra je umrl v Ptuju tamošnji mil. g. prošt ter zlatomašnik Martin Jurkovič. Rajni se je rodil dne 27. 10. 1847 pri Sv. Juriju ob Ščavnici in je bal posvečen v maš-nika 27. 7. 1873. Precej časa je služboval kot provizor ter župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, odkoder je prišel za župnika ter dekana v Ljutomer. Iz Ljutomera je bil poklican za prošta v Ptuj, kjer je služboval do svoje smrti. Blagopokojni je slovel kot izboren govornik in je tudi objavil več svojih govorov. Bil je goreč ter vzgleden duhovnik in mu bo ohranjen med duhovnimi sotovariši in verniki, ki so ga poznali, časten in hvaležen spomin. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne ob pol treh.
Županska zveza v Mariboru priredi po možnosti še v tem letu tečaje za župane in občinske odbornike. Prvi tak tečaj bo v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. v Mariboru, drugi pa v pondeljek, dne 13. decembra t. 1. v Slovenjgradcu. Predavanja na tečajih bodo imeli strokovnjaki o občinskem proračunu, o davčnih zadevah in o vojaških zadevah.
Poslanec Franjo Žebot govori prihodnjo nedeljo, dne 21. novembra, na shodu SLS za Krčevino in Lajtersberg, ki se vrši v gostilni Prah. Začetek ob pol 9. uri dopoldne.
Cerkveni koncert v stolnici se vrši prihodnji pondeljek, dne 22. t. m., ob osmih zvečer. Pojejo znamenito pesem: Requiem Oherubmijev. Kdor le more, naj se tega koncerta udeleži. Vstopnice se dobijo v predprodaji v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, pri Hoferju in v stolnožup-nijslki pisarni.
Ustanovitev mariborskega pevskega okrožja se bo izvršila v torek, dne 30. t. m., ob tečaju za pevovodje. Naši pevovodje in pevska društva prav iskreno vabljeni!
Neznan mrlič na železniškem tiru. V četrtek proti večeru so našli od postaje Pesnica nekoliko naprej ob železniškem tiru truplo neznanega moškega. Glava je zdrobljena in truplo je tudi po hrbtu močno razmesarjeno. Pri mrliču niso našli nobenega dokumenta, iz katerega bi se za-moglo sklepati na njegovo identiteto. Tudi se ne ve, ali gre za samomor, ali za železniško nesrečo, ali za zločin. Neznanec je v najlepših moških letih. Do sedaj ga še ni nikdo spoznal in vse govori, da mora biti od nekod iz Avstrije. Razmesarjeno truplo so prepeljali v mrtvašnico v Jarenino.
Usodepolna sobota v slovenjebistriškem okraju. Zadnja sobota in posebno še noč od sobote na nedeljo, dne 14. novembra, je bila za slovenjebistriški okraj usodepolna. V vasi Brezje pri Pragerskem je izbruhnil v omenjeni noči požar, ki je do tal upepeli štiri objekte. Na kako uspeš-
no gašenje od strani gasilnih društev ni bilo misliti, ker ni bilo v bližini vode. — V noči od sobote na nedeljo so neznani lopovi vlomili v trgovino trgovca s poljedelskimi pridelki g. Jegliča na Pragerskem in so mu odnesli 42.000 D gotovine. Za vlomilci še ni nobene sledi. — Na Tinjah bo v soboto pretepači tako opasno obdelali z noži nekega Ju-harta, da so ga peljali prijatelji na vozu k zdravniku v Slov. Bistrico. Predno je pa dospel voz do zdravnika, je Juhart umrl in so ga mesto pri zdravniku izložili v mrtvašnici v Slov. Bistrici.
» Radičeva polomija v Prekmurju. Preteklo nedeljo je imel Radič shod v Murski Soboti. Ta dan pa je Radiču pokazal, da mu je za vselej v Prekmurju odklenkalo. Zdaj je lahko sam videl, da Prekmurje ni hrvaško, ampak slovensko, in da tudi ni več radičevsko. V senci bajonetov si je upal govoriti. In ko je neki mladenič, naš pristaš, nekaj ugovarjal, ga je Pernar nahrulil in dal aretirati, češ, »da ne bo naprej lajal«. Tako znajo radičevci govoriti in zborovati v Prekmurju! Temu primemo bodo pa znali tudi Prekmurci odgovoriti radičevcem in gotovo je, da Radič ne dobi več v Prekmurju poslanca. Takrat bo prekmurski odgovor temeljit.
Strašen zločin v Sv. Rupertu nad Laškim. Tukaj se je izvršil na Martinovo grozen zločin, ki je pretresel vsakega človeka. Ta dan je prodal vrl naš mož in poštenjak stare vrste Andrej Pušnik, po domače Šmelj, v Tratah pri Laškem, na sejmu par težkih volov. Ko se je proti večeru vračal domov, ga je blizu domače hiše nenadoma napadel nek tuj moz, ga pobil z železnim predmetom na tla in ga hotel umoriti. Z britvijo bi mu bil brezdvomno prerezal vrat, da mu m napadeni izbi! morilnega orožja iz roke. A ropar je imel še drugo britvo v roki, s katero je grozno razmesarO svojo žrtev. Pušnik je začel prositi za življenje in mu ponudil ves denar, nad 9000 dinarjev, a satanski človek se ga ni usmilil, ampak ga hotel na vsak način umoriti. Začela se je grozna borba za življenje in smrt, v kateri bi bil 601etni Pušnik gotovo podlegel, da se ni od blizu prikazala luč. Ropar se je ustrašil in pobegnil, prej pa odvzel Puš-niku ves denar. Nezavestnega so čez nekaj časa našli domači v mlaki krvi. Pušnika so prepeljali v celjsko bolnico, njegovo stanje je zelo nevarno. V smrtnem boju je Pušnik roparju močno Obgrizel prste. Na tem znamenju so že spoznali nekega človeka v Jurkloštru. Sumi se, da je bil napadalec. Ljudstvo je povsod silno prestrašeno, ker se v zadnjem času ne izvrši več noben sejm brez satansko-zlob-nih napadov.
Laški okrajni zastop. »Domovina» št. 45 piše v posebnem članku o laškem okrajnem zastopu. Članek v »Domovini« ne odgovarja resnici. Že prvi stavek je lažnjiv. Piše namreč, da je dne 30. oktobra t. 1. sklicalo tukajšnje okrajno glavarstvo vse župane in največje davkoplačevalce našega okraja, da jih povpraša, v kolikor so upravičene pritožbe, ki venomer prihajajo v Ljubljano čez naš okrajni zastop. Resnica je, da gospod okrajni glavar pri posvetovanju ni nikogar vprašal o kakih pritožbah zoper okrajni zastop, ampak je pozval navzoče, naj stavijo nasvete, oziroma predloge glede nove sestave okrajnega zastopa. Sele na vprašanje zastopnika občine Marije Gradec, kako je do tega prišlo, je odgovoril, da so se pritožile na velikega župana razne stranke. Tako na primer radikalna stranka, SLS in nekateri pristaši samostojne demokratske stranke. Kakor pa doznavamo, se je pritožila zoper dosedanji gerentski sosvet celokupno okrajna organizacija SDS, ki ji je bil dr. Roš voditelj, dvakratni kandidat za skupščinske volitve, kateri še menda sedaj pripada. Lastni ljudje ga pač dobro poznajo. Ni pa gospod glavar Pinkava obrazložil navzočim razlogov, na podlagi katerih so se stranke pritožile. Omenimo tukaj samo jednega, namreč razsodbo okrožnega sodišča v Celju z dne 20. februarja 1926, št. Vr. VII. 25-26—32, v kateri je gosp. bivši cestni nadzornik Magdalene oproščen v Ad B) omenjene razsodbe, ker je doprinesel dokaz resnice glede svetnikov O. iz Laškega in P. iz Trbovelj, glede uporabe okrajnih cestarjev za njihove zasebne posle. Več razlogov še objavimo z ozirom na izzivanje v »Domovini«. Z ozirom na predstoječe nismo mogli zastopniki občin izreči dosedanjemu gerentu oziroma sosvetu nobenega zaupanja, ampak smo to prepustili šentlenartskemu Vebri» in jurklošterskemu Jurku.
Zemeljski plaz pri Pilštanju. Ljudje pravijo, da bode sodni dan, ker se je začela zemlja tako čudovito gibati in premikati, ker se gore znižujejo in doline napolnjujejo. To je strašno razdiralno delo večjih in manjših plazov. Povsod jih je letos dovolj in še preveč. Največji plaz je gotovo pri nas blizu trga; največji po svojem obsegu in tudi po svojem uničevalnem delu. Začel se je že pri največji povodnji, kar jih pomnijo pri nas stari ljudje, dne 8. avgtt-
Naša društva.
PROSLAVA 20LETNICE PROSVETNE ZVEZE V MARIBORU IN XVI. REDNI LETNI OBČNI ZBOR.
Da damo obračun o delu enega leta in postavimo načrt za prihodnje leto, obenem pa, da se ozremo nazaj na dobo 201etnega prosvetnega dela, smo združili proslavo 201etnice, kar obstoja Prosvetna zveza v Mariboru, z rednim letnim občnim zborom. Spored je sledeči:
1.	Nedelja, 28. novembra t. L, bo dan proslave 201et-nice. V Narodnem gledališču se bo vršila ob treh popoldne slavnostna akademija s sodelovanjem naših društev v Mariboru.
2.	V pondeljek, 29. novembra t. 1., bo ob 10. uri pred-poldne občni zbor v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6,s sporedom:
a)	ugotovitev sklepčnosti po členu 18 zvezinih pravil;
b)	odobrenje zapisnika XV. občnega zbora;
c)	poročila odbornikov;
č) poročila zastopnikov avtonomnih zvezinih odsekov;
d)	poročilo preglednikov;
e)	volitve: predsednika, 8 odbornikov, 3 preglednikov ra-
čunov, 5 članov v razsodišče;
f)	sklepanje o predlogih odbornikov in včlanj. društev;
g)	slučajnosti.
Glege občnega zbora prosimo vsa društva, naj blagovolijo upoštevati čl. 16 društvenih pravil, ki zahteva, da vsako društvo pošlje vsaj enega odposlanca, ki pa naj ima pismeno pooblastilo. Morebitne predloge pa naj društva dopošljejo vsaj osem dni preje Prosvetni zvezi v Mariboru, da ba mogoče oklepati o njih na občnem »bora.
3.	V pondeljek popoldne in v torek pa bo prosvetni tečaj in sicer:
a)	pondeljek skupno za pravilno upravljanje in vodstvo
naših prosvetnih organizacij;
b)	v torek pa posebej za režiserje naših dramatičnih odse-
kov in posebej za pevovodje naših ziborov.
4.	Udeležbo vseh tistih, ki bi želeli, da jim mi oskrbi-mo prenočišča, je potrebno vsaj osem dni preje prijaviti.
5.	Vsem udeležencem je dovoljena polovična vožnja od 27. novembra do 4. decembra t. 1. na vseh železnicah po Sloveniji. Na odhodni postaji se da žigosati cela vozovnica z mokrim žigom, v Mariboru se vozovnica ne odda, pač se je mogoče z njo peljati brezplačno nazaj, treba je le dobiti še potrdilo Prosvetne zveze v Mariboru.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V nedeljo, dne 21. novembra vprizori tukajšnji odsek skupno z orliškim krožkom zanimivo Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Veriga«. Vsi prijatelji poštenega razvedrila, vabljeni! Bog živi!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Katoliško izobraževalno društvo »Edinost« vprizori v nedeljo, dne 21. novembra 1926 po večernicah dve veseloigri: »Lažizdravnik« in »Kje je meja?« V odmorih zapoje domači pevski zbor in zasvira tamburaška godba. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. V nedeljo, dne 21. nov. se mislijo naša dekleta vrlo izkazati. Predstavljale namreč bodo popoldne po večernicah lepo zabavno igro s petjem: »Izgubljen raj« ter »Brez zajuterka«. Pojdimo jih pogledat! — Katoliško izobraževalno društvo kakor tudi Orel sta imela svoje redne letne občne zbore. V tem poslovnem letu je bilo 5 predstav, materinski dan ter javni orlovski nastop. Knjižnico je društvo uredilo, ter nakupilo tudi nekaj novih, koristnih knijg. Vedno večje zanimanje se kaže med dobrimi fanti in dekleti za koristna katoliška društva.
Katoliško izobraževalno druStvo pri 8v. Barbari v Halozah priredi v nedeljo, dne 21. t. m. po večernicah ▼ dvorani Reicher Igro »Miklova Zala«.
Črna šola pri Sv. Juriju ob ščavnici. V nedeljo, 21. novembra
vas vabimo v črno šolo v Pergerjevo uto, kjer bode Bralno društvo zadnjikrat v tem letu predstavljalo igro »Črnošolec«. Pridite! . Se boste marsikaj naučili v tej šoli.
Sv. Trojica v Halozah Mladina si pridno zida svoj Društveni dom na prijaznem Ančkenem hribčku. Ako nam bo vreme milo^ bo do Božiča že vse gotovo. Delo vrlo napreduje, ker požrtvovalni ljudje materijal zastonj vozijo. Da, ljubezen ustvarja velika dela!
Središče. Tukajšnji Ljudski oder vabi vse prijatelje gledaliških predstav od blizu in daleč k uprizoritvi nad vse zanimive igre: »Številke gospe Rožmarinke« v nedeljo, dne 21. t. m. Igra je polna zdravega humorja, menjaje se s tragičnimi prizori. — Na, svidenje ob pol 7. uri 21. t. m. v Krekovi dvorani.
Griže pri Celju. Katoliško prosvetno društvo v Grižah priredi v nedeljo, dne 21. novembra 1926, ob pol 4. uri popoldne (po ; večernicah) v dvorani g. Novaka v Grižah zelo zanimivo in poučno igro v petih dejanjih: »Žrtev spovedne molčečnosti«. Igra je povzeta po znanem Spilmanovem romanu: Žrtev spovedne molčečnosti. Naj nobeden ne zamudi ugodne prilike, to sliko' iz življenja uprizorjeno na odru natančneje si ogledati. Zato vabi najvljudneje vse od blizu in daleč k obilni udeležbi društveni odborj Na svidenje!
Šmarje pri Jelšah. Naše Prosvetno društvo bo s prihodnjo nedeljo začelo prirejati v Katoliškem domu redne sestanke, na katere bodo imeli dostop vsi, ki se zanimajo za nje. Prihodnjo nedeljo, 21. t .m. govori gospod Stamberger, kmetijski referent pri tukajšnjem sreskem poglavarju o kmetijstvu. Pozneje bodo sledila predavanja o zadružništvu in sploh v vseh rečeh, ki so v naših dneh posebno potrebna našemu kmetskemu ljudstvu. Prosvetna društvo upa, da bo naše ljudstvo sestanke polnoštevilno obiskovalo, ker bo s tem sebi veliko koristilo, društvu pa, ki se za izobrazbo ljudstva trudi, dalo svoje priznanje. — Preteklo nedeljo je bila v Katoliškem domu igra »Mlinar in njegova hči«, ki je zelo dobro izpadla. Tudi ljudi je bilo veliko.
Prosvetno društvo v Rajhenbargu uprizori t nedeljo, 21. nov; ob 8. ari popoldne burko dvodejanko s petjem »Pogodba«. Bog
ata t. 1. Voda se je pod zemljo nabirala gotovo že stoletja. Odtekala je le po malih izvirkih v dolini. Takrat pa se je v spodnjih plasteh zemlje nabralo hkrati preveč vode, ki ni imela dovolj prostora za odtok. Zato je vzdignila najpoprej vinograd posestnika Štritiha blizu trga in ga je počasi nesla v dolino. Bil je lep vinograd, ki je dal že do 45 hI vina, zdaj ga pa ni več! Obenem s tem sta se začela trgati tudi dva sosednja vinograda posestnika Brileja in Toplišeko-vih deklet. V Brilejevem vinogradu je kmalu nastal prepad, globdk do 10 m. Zemlja s t rs j eni pa leze v dolino po globoki strugi, ki je nastala po prvem plazu v Štritihovem vinogradu. Cela masa se premika počasi a stanovitno naprej in že je deloma uničila štiri nižje ležeče vinograde. Zdaj vzdiguje travnike, njive, sadonosnike z drevjem vred in vse nese v dolino proti okrajni cesti (Kozje—Polštanj— Planina—Št. ,urij ob juž. žel.). Že je razrušila dve vinski kleti, dvoje gospodarskih poslopij, druge pa poškodovala. A strašna skrivna moč ne miruje: ne vzdržljivo rije naprej pod zemljo. Preteklo sredo je zopet padlo veliko dežja in v četrtek zjutraj smo že s strahom gledali njegove pogubo-nosne posledice. Plaz je pokazal popolnoma svojo smer. Na obeh njegovih straneh je zemlja počila čez oRrajno cesto do potoka Bistrice v Starem trgu. Velikanska masa se pomika počasi vedno naprej. Na premikajočem se plazu so zdaj nanovo ogrožene štiri stanovanjske hiše in troje gospodarskih poslopij. Hiše že izpraznujejo; okrajno cesto pa morajo zapreti za vsak promet. Kaj bo, se s strahom povprašujemo. G. okrajni glavar iz Šmarja si je ogledal ta kraj nesreče in je obljubil pomoč tistim, ki jim je uničilo stanovanja. Poslal je na lice mesta tudi g. inženerja, ki je obljubil, da se bo delalo, če se bo dobila podpora. A sedaj, ko je pretrgana okrajna cesta in tako prekinjen tudi promet, zdaj se bo pa menda le moralo začeti delati 1
Umor. Pred nedavnim so našli vaščani občine Mostec v svoji vrbini že razpadajoče truplo neke ženske. Vsi so mislili, da je to kakšna beračica, ki je umrla vsled pomanj kanja in so jo pokopali na pokopališču v Dobovi brez nadaljnje preiskave. Sedaj pa se govori, da je pokojna identična s pogrešano Heleno Dohnovič iz bližnje fare na Kranj skem. Misli se, da gre za umor.
Težka avtomobilska nesreča. V nedeljo, dne 7. t. m., popoldne se je peljal šolski upravitelj iz Velike doline g. Pečnik s kolesom v Cerklje ob Kriki obiskat svojega očeta. Pod vasjo Čatež ob Savi mu pripelje nasproti avtomobil. Ker je ob strani ceste, kamor bi se bil po predpisih moral g. Pečnik izogniti, vse polno gramoznih kupov, se kolesar ni mogel pravilno in pravočasno umakniti in tako sta trčila z avtomobilom, ki je takoj obstal, skupaj. Pečnik je padel s kolesa, obenem pa je podrl na tla mimoidočo Bos-narjevo služkinjo iz Čateža Ošterbenk, ki je vodila na iz-prehod dva otroka. G. upravitelj Pečnik in služkinja Ošterbenk sta dobila težke telesne poškodbe in ležita oba v bolnici v Brežicah. Poškodbe obeh otrok so pa lažjega značaja in se nahajata v domači oskrbi, ko jima je nudil zdrav nik prvo pomoč. Sodni jska preiskava bo dognala, kdo je nesrečo zakrivil. Avtomobil je vozil in se izognil pravilno.
Samomor 15Ietnega fanta. Pri mizarskem mojstru g. Šlibarju na Savi pri Jesenicah se je učil Ivan Slivnik, 15 let star fant, doma s Hrušice pri Jesenicah. Vsled neke nepoštenosti ga je v pondeljek mojster odpustil s tem, da mu je izročil knjižico in ga poslal, naj gre, kamor hoče. Fant se je seveda ba'l iti domov ter je baje vso noč taval okoli; zjutraj, ko pripelje prvi vlak na Hrušico, ki je namenjen le železničarjem, se je vrgel pod vlak, kateri ga je popolnoma razmesaril, oziroma pretrgal na dvoje. Prenesli so ga v mrtvašnico na Jesenice. Žalostno je to, da si dandanes takorekoč že šolski otroci jemljejo življenje; a vendar je v tem slučaju upravičen dvom, je-li mojster pravilno postopal in ali ni bilo pravilneje, da bi se bil posvetoval preje z očetom nesrečnega fantiča. Saj je učno pogodbo sklenil s starši, ne pa s fantom.
Nevarni vlomilci pod ključem. Ljubljanska policija je končno le aretirala nevarno vlomilsko družbico onih treh mladenioev, ki so napravili številne vlome v Ljubljani in po deželi. Avgust Verginello, Izidor Ciglič in Josip Maru-šič imajo na vesti mnoge vlome, o katerih smo že poročali, kakor n. pr.: vlom v Kmetijsko družbo v Ljubljani, vlom v hranilnico v Mengšu, vlom v Delavsko zbornico, v davčni urad v Logatcu, v poštni urad v Brežicah, v trgovina g. Tiršaka v Polzeli itd. Verginello je doma iz Trsta, Ciglič in Marušič pa iz Gorice.
Trije ropi pri Zagrebu. Dne 11. t. m. zvečer okoli 9. ure so doslej neznani roparji dober kilometer pred Maksi-mirom na cesti proti Sesvetim izvršili tri rope. Najprej so napadli kmeta Antona Jagatiča in njegovega brata, ki sta se vsak na svojem vozu vračala iz Zagreba v Perkovac. Oropali so jima vso gotovino, vsega skupaj približno 750 dinarjev. Nato so blizu na istem mestu napadli nekega invalida, pri katerem pa niso našli denarja, ker ga je bil že , skril v protezo. Med tem se je bil pripeljal mimo neki drugi voz, na katerem je peljal voznik Luka Vrljak za 8 tisoč dinarjev blaga trgovcu Neubergerju v Sesvetih. Čim so bili roparji invalida so ga prisilili, da jih je s svojim vozom v diru popeljal za Vrljakom. Ko so Vrljaka došli, so se roparji vrgli nanj in ga pobili na tla; nato so ga preiskali, a so našli pri njem samo 1 dinar. Potem so roparji cplenili voz in odnesli vse blago. Vsi napadeni so dogodke naznanili orožnikom v Sesvetih. Orožništvo in zagrebška policija sta takoj izvedla obširne preiskave, ki pa doslej niso prinesle uspeha. Vzbuja se sum, da je bila vsa stvar fingirana.
Strašen «ločin v Banatu. V južnem Banatu, v selu De-beljača, je bil izvršen minulo nedeljo ponoči strahovit u-mor, kojega žrtev so postali ta mošnji trgovec in gostilničar Matija Klein, njegova žena in njegova služkinja. Ko so v pondeljek zjutraj prihajali ljudje v trgovino, so našli proti navadi trgovino in gostilno še zaprto. Ker se na klicanje ni nihče odzval, so s silo odprli vrata. Ko so stopili v stanovanje, se jim je nudil grozovit prizor. Klein je ležal 7 razklano glavo in popolonoma razmesarjenim truplom sredi sobe, ki je bila do stropa oškropljena s krvjo. V sosedni sobi je ležala mrtva služkinja, kateri so roparji s sekiro razbili in odsekali glavo, poleg nje pa je ležala težko ranjena Kleinova žena, ki pa je bila še pri življenju. 0 dogodku je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki je poklicalo tudi adravnika. Zdravniku se je posrečilo, da je spravil i
težko ranjeno ženo, ki je imela 16 ran, k zavesti, da je še lahko opisala podrobnosti zločina. Izjavila je, da so okrog 2. ure zjutraj nenadoma vdrli maskirani razbojniki v sobo služkinje, njo ubili, nato pa pridrveli v njuno sobo. Klein se jim je postavil v bran, toda obležal je po kratkem boju v mlaki krvi. Nek razbojnik je tudi njej zadal 16 ubodov z nožem, vsled česar se je onesvestila. Natančnejša preiskava je ugotovila, da je izginila iz stanovanja vsa gotovina, okrog 15.000 dinarjev, iz trgovine pa mnogo blaga. Skupna škoda se ceni na okrog 80.000 dinarjev. Na vrtu je orožništvo ugotovilo sledove stopinj. Na podlagi teh sledov se je posrečilo že naslednjega dne aretirati storilce. So to neki tamošnji posestnik in trije njegovi tovariši iz sosedne vasi. Do 2. ure zjutraj so skupno popivali v neki drugi gostilni, nato pa so vsi štirje skupno izginili. Sledovi stopinj se popolnoma vjemajo ž njihovimi. Trije trdovratno tajijo vsako udeležbo pri tem umoru, dočim je četrti tekom pon-deljkovega popoldneva priznal in izpovedal, da so vsi štirje skupno v zadnjem času izvršili že več takih roparskih napadov. Razjarjeno prebivalstvo je hotelo roparje lin čati in orožništvo jih je le z največjim naporom rešilo in odvedlo v zapore v Veliki Bečkerek.
Božične razglednice vseh vrst in prav nizke cene, pri večjem odvzemu s popustom, kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
»Kratka zgodovina Maribora.« V vrsti Cirilove knjižnice se je pojavila zopet nova knjiga, ki jo je spisal prof. g. Gabrijel Majcen, katera nam podaja kratko zgodovino Maribora. Kdo ne ljubi svojega kraja? Kdo ne želi vedeti o njem, kaj se je že vse godilo v njegovem kraju? Zato bodo Mariborčani po tej knjigi z veseljem segli. Pa tudi drugi, ki niso ravno Mariborčani, ker je knjiga zanimiva za vsakega. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane 20 dinarjev, poštnina posebej.
Sveti Stanislav Kostka. Življenjepis. Za 200 letnico kanoni-zacije (31. decembra 1926) spisal Martin Stular, vzgojni vodja v zavodu sy. Stanislava. Str. 176. S šestimi slikami. Knjiga se dobi pri: Upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega 9 za nizko ceno: broširan izvod 20 Din (s pošto 21.50 Din), t polplatno vezan 25 Din (s pošto 27 Din), t celoplatno 30 Din (s pošto 32 Din). Knjiga ima tudi 6 lepih slik in prav lično zunanjo obliko iz šole našega velikega umetnika, g. prof. Plečnika. Sezite po knjigi in berite jo!
Molière: »Scapinove zvijače«. Komedija t treh dejanjih. Pre-■vel Niko Kuret. Ljudski oder VIII. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1926. Cena Din 18.—.
Koledar Kmetske zveze. Kot vsako leto je tudi za leto 1927 izšel koledar Jugoslovanske Kmetske zveze. Koledar se je povsod udomačil, saj je najbolj pripraven žepni koledar. Močna vezava ga varuje, da se ohrani celo leto kljub vsakdanji rabi nepokvarjen, 48 strani dobrega papirja za zapiske pa zadostuje kmetskemu gospodarju za vse leto. Nekaj prostora za zapiske je pa vrhtega pri vsakem mesecu še posebej. Poleg navadne koledarske vsebine in poštnih določb ima naš kmetski koledar mnogo gospodarskih člankov. Leto so zlasti zanimivi spisi o sadjarstvu. Zelo prav pride vedno članek o vojaški dolžnosti, ker podaja na kratko vse, kar je treba vedeti mladeničem-nabornikom. Zanimiv napravijo koledar razne tabele, ki so potrebne vsakemu kmetskemu gospodarju: Preračunavanje pesti v metersko mero, razmerje med živo težo in težo zaklane živine, kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad, koledar brejosti, stare in nove mere itd. Naj končno omenimo, da ima koledar tudi vse sejme na Slovenskem. Koledar prejmejo prihodnje dni poročevalci krajevnih organizacij SLS, kjer si ga naj naši kmetovalci nabavijo. Kdor koledarja ne dobi pri naših zaupnikih, naj piše ponj na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Maribor, Aleksandrova cesta 6. Sporoči naj, koliko izvodov želi, pa se mu pošlje skupaj s položnico, s katero potem na pošti koledar plača. Cena koledarju, če se naroči pri zaupnikih SLS in pri tajništvu SLS, je 10 Din. Koledar se dobi tudi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila v Mariboru, na Koroški cesti 5 in Aleksandrovi cesti C (Zadružna gospodarska banka). Naj bi ne bilo kmetskega gospodarja, ki si ne bi naročil tega koledarja.
Darovi za Dijaško kuhinjo. Na gostiji Luci-Vrbančič t Vo-drancih pri Središču se je nabralo za Dijaško kuhinjo ▼ Ptuju in Mariboru znesek 244 Din, kojih dobi vsaka polovico. 20 Din več nabranih dobi Dijaška kuhinja ▼ Ptuju.
Na gostiji Ajlec-Kolbl t Bolehnečicah je g. Alojz Stuhec nabral za Dijaško kuhinjo 105 Din 75 para, učenka Marija Kolbl pa za zamorčke 92 Din; pri posvetitvi iste družine je g. župan Plaveč nabral 108 Din za domačega Orla.
Loterija »Martinišča«. Preložitvam žrebanja smo se že privadili, zato se nam niti ne zdi tako zelo nenavadno, da je tudi odbor loterije »Martinišča« preložil dan žrebanja. Nerad je storil to, a moral je, ker izgube pri svoji dobrodelni akciji ne bi mogel utrpeli. Ako bi prinesla zasnovana loterija izgubo, bi za dolgo dobo let zaspalo tudi vpra sanje »Martinišča«, ker ravno loterija je edini izhod iz težkega položaja. Žrebanje se dne 14. novembra 1.1. ni moglo vršiti, ker je v zalogi še mnogo srečk. In kedaj se bo vršilo? Mogoče v kratkem, mogoče šele čez par mescev. Vse je odvisno odtega, kdaj se razprodajo vse srečke, ali vsaj taka količina srečk, da bo nekaj prebitka. Prej žrebanje ni mogoče! — Govorili smo že in razložili svojo zadevo. Prosili smo že in pojasnili, da brez pomoči svojih bratov Slovencev ne moremo priti do cilja, ker smo revni in nas je malo. Zopet govorimo, pišemo ter prosimo in povdarja-mo, da smo .potrebni pomoči. Vse radi žrtvujemo za ustanovitev svojega slovenskega katoliškega dijaškega doma »Martinišča«, a vse naše žrtve so nezadostne. In zato pač trkamo pri svojih najbližjih. Mnogo srečk smo razposlali v vse kraje Slovenije, naše malo Prekmurje pa je kar preplavljeno z njimi. Upamo, da, kar je zunaj, se tudi razproda. A kaj bo z onimi, ki so še v zalogi? Mnogo jih je in morajo biti razprodane, drugače bo izguba. Zato jih moramo spraviti v promet. Na vsakega posameznika se obračamo! Res, časi so hudi, denarja je vedno manj in se mora izdajati na vse strani. Vendar pa upamo prositi tudi za sebe, za svoj dobri namen vsaj pet dinarjev. Toliko stane namreč ena srečka. Slovenska katoliška društva so znana po svoji vnemi za dobro stvar in v svoji podjetnosti, da treba delati za kak dober namen. Na vsa društva se obračamo. Vemo, da je mnogo zasebnih zadev, ki tudi zahtevajo tru-dov in žrtev, vendar pa prihajamo s svojo važno zadevo. Rabimo ljudi, ki bi nam z razprodajo srečk pomagali in s tem sodelovali pri postavitvi doma, v katerem bi imela poleg našega dijaštva zatočišče tudi vsa bodoča prekmurska slovenska katoliška društva. Vodstva, odbori, ne prezirajte naših prošenj! Trudi bodo, a poplačani bodo o'ù'o. Določno ne vemo, kje so naši prijatelji in pomočniki, zato se tudi ne moremo obrniti na vsakega posameznika. Naj me čaka torej nikdo, dokler mu slučajno ne pošljemo asih
srečk, temveč se naj obrne na ravnateljstvo »Martinišča« v Murski Soboti. Tam mu radi postrežejo.
Žrfebanje loterije »Martinima« Se je preložilo ta par mescev.
Kakor hitro pa bodo vse srečke razprodane, bo žrebanje tudi prej. Zato naj si vsak preskrbi srečke. Dobijo se v lavantinski škofiji t vsakem župnišču in pa v »Martinišču« v Murski Soboti.
Izžrebane številke efektne loterije v korist Društvenega doma v Trbovljah, dne 7. novembra 1926. Glavni dobitki: 1. Hiša, novozgrajena št. 36465 ; 2. pohištvo, spalnica 34410; 3. šivalni stroj 34419 ; 4. zemljišče 15.516; 5. Harmonika 30075 ; 6. kolo 15628; 7. zemljišče II. 43.330; 8. salonska ura 29214 ; 9. telica 1.040; 10. konjska oprema 4104. 10 dobitkov po 1000 Din: 1261 4245 4440 5309 7530 8413 22623 31305 34481 46081. 10 dobitkov po 500 Din- 3855 6244 15531 19511 25640 29548 32805 37595 42299 46201 20 dobitkov po 250 Din: 975 4186 5063 6331 8275 8434 11858 12417 13874 16654 18963 22270 23751 25937 26632 30651 31635 40246 41952 49307. Številke manjših dobitkov radi pomanjkanja prostora nismo mogli nri-obfciti.	F
Par besed o slabih časih. Vedno pogosteje se ponavljajo tožbe o neznosnih bremenih, ki težijo kmetski stan in ga grozijo popolnoma uničiti. Davki so postali tako visoki, da je pričel radi njih peti boben vedno pogosteje. Zima prihaja, treba se je obuti in obleči, toda s čim T Ako se oglasiš v trgorini, pustiš t nji lahko celo premoženje. Ko je pričel denar rasti na vrednosti in cene kmečkim pridelkom padati, smo mislili, da bodo tudi v trgovinah cene padle. Temo pa ni bilo tako, in razlika med cenami kmečkih pridelkov in oblačilnega blaga, postaja vedno večja. Oni trgovec, ki bi to uvidel in bi znižal cene tako, da bi bila neobhodno potrebna obleka dostopna tudi kmečkemu in delavskemu ljudstvu, bi si pridobil zasluženo hvaležnost in naklonjenosti kajti potem bi morala cene pasti vsepovsod. To je spoznala tvrdka »Ljubljanski magacin« in je otvorila svojo podružnico v Celju na Kralja Petra cesta 13, nasproti železne trgovine Majdič. Tako bodo imeli tudi Štajerci in zlasti celjski okoličani priliko, da si pri-skrbe po krščanskih cenah obleko. Zato priporočamo tvrdko »Ljubljanski magacin» najtopleje.	1586
Pisma iz domačih krajev.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 7. novembra je zatisnil oči
i širom Slovenskih goric znani vinorejski inštruktor ter sodni ce-; nilec gospod Ivan Pirker. Podlegel je dolgi, mučni želodčni bo-» lezni v starosti komaj 48 let. Bil je blaga duša, mirne, tihe narave, 1 vzoren družinski oče. Razpolagal je z obširnim strokovnim zna-j njem in vsakteremu je šel s podukom in drugače na roko. Kako t priljubljen je bil, je pokazal njegov veličasten pogreb. Od blizu in daleč so prišli prijatelji in znanci, da ga spremijo na zadnji poti. Ginljivo so zapeli pevci šentlenartskega pevskega društva preminulemu na njegovem domu žalostinko v slovo, istotako pri odprtem grobu: Vigred se povrne. Gospod župnik Ivan Pajtler iz Sv. Ruperta je povdarjal v srce segajočih besedah vrline blagega pokojnika kot katoliškega moža. Gospod nadučitelj Josip Velnar se je poslovil od rajnega kot predsednika sadjarskega društva in naglašal njegovo vztrajnost in veselje do tega poklica. Globoko prizadeti rodbini izrekamo vsi naše sožalje z zatrdilom, da ohranimo preminulega v najboljšem spominu.
Gornja Radgona. V nedeljo, dne 14. novembra, popoldne po večernicah je bil slovesno blagoslovljen novi križ želarja Kur-nika v Aženskem vrhu. Spomnili smo se tudi Dijaške kuhinje v Mariboru. — V sredo, dne 24. novembra, zvečer ob 8. uri se vrši v posojilnični dvorani pevski koncert z bogatim sporedom. Priredi ga Katoliško prosvetno društvo pod vodstvom pevovodje g. Janeza čiriča. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Prijatelji lepega petja, prav prisrčno vabljeni! — V predadvetnem času je bilo poročenih v naši župnijski cerkvi 14 parov. Naj bi bili vsi srečni in zadovoljni! — Mlademu Roškarju iz Lastomerc je umrl mali Viktorček. Dolgo so čakali na njega, sedaj pa so ga tako hitro izgubili. Skoda, lahko bi ga bili redili.
Sv. Tomaž pri Ormožu. »Domovina» z dne 4. novembra me napada, češ, da delam zgago med naročniki »Domovine», kar je nekje celo vzrok družinskih prepirov. Ne vem s čim delam zgago med naročniki »Domovine» ker se za nje ne brigam in sploh ne maram imeti z njimi nikakih opravkov. Družinskih prepirov pa je po mojem mnenju kriv tisti, ki je dejansko napadel svojo ma-ter-vdovo, namesto da bi ji bil v pomoč. Ta pa vedno zahaja v družbo deklet, ki so istotako pogumne, da groze celo s tepežem, kdor se jih upa opomniti, naj pri svojih ponočnih vasovanjih pu-! ste vsaj tiste pri miru, ki ne marajo za njih družbo. Starši, dajte, naročajte in pustite brati svojim otrokom »Domovino», ako hočete imeti razbrzdano mladino, mi v naših organizacijah in v ka-j toliških listih tega ne učimo! Eden izmed teh, med katerimi delam ! »zgago» pa stori najbolje, da sam rabi svet, ki daje drugim in se ne druži s tistimi, ki so »suhe veje morale«, kajti kjer zahaja v hišo strup v obliki slabega časopisa, tam gre s poštenjem počasi navzdol. »Domovininih« groženj mi ni mari, ker list, ki blati in sramoti namestnike Kristusove in vse, kar je lepega, nima moči, da bi meni vzel dobro ime pri poštenih in spoštovanih ljudeh, za malopridneže, dopisnike in naročnike »Domovine« pa raje veljam za ničvredno, kakor da bi me ti cenili. — Orlica.
Kapela pri Radencih. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršilo v 2abjaku pri Martinu Pelclu blagoslavljanje novega javnega križa, katerega se je lastnik zaobljubil postaviti, ako se srečno vrne iz vojne. Srečen in vesel, da je izpolnil svojo obljubo in da se mu je podjetje tako lepo posrečilo, je povabil svoje znance, prijatelje in sosede na prijeten zabavni večer. Pri tej priliki so se gostje tudi spomnili naših revnih dijakov in zbrali za Dijaško kuhinjo 170 D. Vsem darovalcem ljubi Bog tisočero povrni. Spomnimo se ob prilikah, ko sedimo za bogato obloženo mizo, tudi praznih, strada-jočih želodcev naše učeče se mladine in priskočimo jim radi na pomoč. Bog bo vse povrnil.
Oplotnica. Vremenski prerok v koledarju piše: Sveti Martin naj bo suh, da po zimi raste kruh; če pa mokro zemljo sneg pokrije, je malo prida za kmetije. Letos je svetnikov dan bil krasen, pač pa je prejšnja noč bila mokra. Moj sosed v Brezji zna povedati, da je leta 1876 hodil na Martinovo na sejem v bližnjo Oplotnico po snegu. Jaz: Pa sneg je hitro skopnel, pokazal se je bil samo po Pohorju; od Vaše hiše lepo vidite ravnino ob Dravi in Slovenske gorice, tam niso dobili snega. Proti koncu novembra je nekoliko deževalo. V decembru je sneg zemljo pobelil v noči pred božično biljo, in z Brezja se je pobeljeno videlo tudi Dravsko polje, pa še dopoldne ne več. Orače smo opazovali skozi celi ad-ventni čas. Dne 8. decembra je bil najbolj mrzli dan v tisti zimi. Januar in februar 1887 nista mrazu dovolila prostora nobeden dan; oba meseca brez padavine, dnevi solnčni in topli. Šele dne 28. februarja zjutraj je svet pokrila gosla megla; opoldne je začelo pršiti, potem snežiti, in zvečer je beline ležalo za okoli 10 cm visoko. Ob mraku se je nebo zjasnilo. Dobili smo svetlo noč ter lahko opazovali za tisto noč po koledarju napovedano popolno mrknjene lune. Dne 2. in 3. marca je padlo še nekoliko snega, ki je zemljo pokrival do Jožefovega. K poročilu v izredno blagi zimi bod; pripomba, da smo izredno trdo zimo preživeli 1879—80. Na \ndrejevo in sledeči dan je padlo snega za okoli 20 cm, ležal je do blizu sušca. Dne 3. decembra je toplomer kazal do 17 stop. R. mraza, in do konca januarja ni padel pod 10 stopinj, izvzemši tri dni okoli Pavlovega. Na te petdeset let stare »novice« je pisalca teh vrstic spomnil sosed-sejmar ob letošnjem sejmu na Martinje v Oplotnici.	Sa*
Marija Nazarct. Pretočeno nedeljo smo vprlzorili igro »Mlinar in njegova hči«. Igralci, vajeni že vsakovrstnih nastopov — iger, so topot izrazito pokazali, kaj zmore navdušenje. V dveh tednih so se igro naučili in jo vprlzorili — to na deželi, ko so igralci celi dan zaposleni pri svojem delu. Novi gospod režiser je na mestu. Pokazal je lepe svoje zmožnosti, pa tudi zanimanje. Zato je tudi žel zasluženo priznanje. Čast in hvala režiserju kakor tudi igralcem in igralkam za toliki trud in zares pohvale vreden nastop! Med odmori je pevski odsek pod norim gospodom dirigentom zapel prav lepo razne narodne pesmi. Hvala za užitek! Narodna pesem nad vse, ona poživi in ogreje srce. Naj ki jo društva gojila! Po igri smo se razšli brez »veselice« z željo, <la bi se kmalu zopet sešli. In rekli so nam, da bo kmalu prilika. Takrat, pravijo, se bomo pa smejali še vse drugače kot smo se sedaj jokali. Prav! Naj pride za žalostjo, pomešano z veseljem, samo veselje! Na svidenje torej pri poštenem, iz srca prihajajočem smehu!
Gornjigrad. Resnici na ljubo moramo trditi, da se ceste v naglem okraj« res skrbno popravljajo in se bode pomanjkljivost, ki je med vojno in po vojni vladala, sedaj nadomestila. Ceste za naš ■okraj so velike važnosti, ker smo tako oddaljeni od železniške proge, a posebno promet lesa je ogromen in važen za obstoj naše doline, tako, da res moramo zboljšanje cest nadvse odobravati. Vsaka reč pa ima svoje meje. Cesta iz Gornjega grada v Rad-snirje slednji čas najmanj trpi, ker gre po večini promet po Za-dretski dolini in ravno na ta oddelek ceste se je navozilo več kot polovic» preveč gramoza; ljudje zmerjajo in se jezijo nad tem. Spričo tega, da ima okraj 700 odstotkov doklad in velike dolge, je takšno nepotrebno razsipanje za obsoditi. Ali je kriv tega «estni mojster ali cestni komisar, nam ni znano, dobro bi pa bilo, ,ga primerno prijeti in mg dati plačilo. — Kako izgleda posestvo, posestv« z« posestvom se prodaje po dražbi in kako težko zmagujejo ljudje davke, zraven pa takšna nepotrebna izplačila. — Tudi bi občinstvu okraja bilo ljubo, če bi se mu dala prilika kontrole proračunov in računov. Predvsem pa je treba, naj se vrne avtonomija okraju in se izvršijo volitve.
Petrovče. V pondeljek, 15. t. m. se je poročil gosp. Anton 'Ocvirk iz zavedne naše hiše v Sv. Pavlu pri Preboldu z gdč. Te-®eziko Aristovnik iz Arjevasi pri Petrovčah. Nevesta je bila nadvse priljubljena hči znane Bušteničeve hiše. Poročil ju je č. g. svetnik A»t. Veternik v Petrovčah. Novoporočencema želimo obi-3o sreče na življenski pot.
Laško. Dne 27. novembra se vrši v Laškem zadružni tečaj v dmštvMai dvorani. Prijatelji zadružništva, pridite!
Za razvedrilo.:
Advokati znajo. K nekemu odvetniku pride gostilničar in ga vpraša: »Prosim, povejte mi, ali mora lastnik psa plačati škodo, ki jo je pes povzročil s tem, da je raztrgal sil eni lepo gos?« — Odvetnik: »Seveda!« — Gostilničar: »Koliko pa smem računati?« — Odvetnik: »Sto dinarjev.« — Gostilničar: »Prosim, da bi mi plačali, ker je bil to vaš pes!« — Odvetnik je mirno plačal. Drugi dan pa je dobil gostilničar račun: Za včerajšnji razgovor 300 dinarjev.
Malo čudno. Sosed, dalje časa z doma, sreča svojo sosedo in jo vpraša: »Kje pa je vaš mož?« — Soseda: »Umrl Je!« — Sosed: »A zato se tako malokedaj srečava!«
Nerodno povedal. Mož, prekupovalec živine, je brzo-Javil svoji ženi: »Železnica danes ne sprejema bikov, zato se pripeljem šele jutri!«
V bolnišnici sta ležala drug poleg drugega dva bolnika, katerima so vsaki dan nogo drgnili. Eden je grozovito vpil, ker ga je bolelo, drugi pa se je vedno smejal. Nekoč pa je oni, ki je vedno vpil, le vprašal svojega soseda: »Ali lebe nič ne boli, ko ti nogo drgnejo?« — Oni pa je odgovoril: »Nič! Veš, jaz si dam drgniti zdravo nogo, pa me nič ne boli!«
Najboljši lažnjivec. Na vlaku so se vozili Italijan, Madžar, Jugoslovan. Hvalili so vsak svojo železnico. Madžar je rekel: »Naši vlaki vozijo, da se med dvema postajama nimaš časa vsesti na klop!« — Lah je rekel: »Pri nas gre vlak tako hitro, da sem od ene postaje do druge naštel komaj do 10.« — Jugoslovan pa je rekel: »Meni se je pa to-le zgodilo: V Mariboru sem stopil v vlak in sem kihnil, pa so mi že v Ljubljani odgovorili: Bog pomagaj!«
Ni ga razumel. Kmetic je prihitel na kolodvor, pa je vkljnb temu zamudil vlak. Vprašal je postajenačelnika, kdaj gre drugi vlak. Ta mu je odgovoril, da ob 19.27. Mož pa je odgovoril: »Torej šele drugo leto! Bom pa raje šel pel!«
i immmiimiiMnn» mu mu jw»nng—w3»wwB»«5»iuiii« nit «m—a——
Gospodarstvo.
KMETIJSKA RAZSTAVA V LJUTOMERU.
Kakor že povedano na drugem mestu, je razstava v Ljutomeru, nudila vpogled v lokalno proizvodnjo iz treh kmetijskih panog, to je iz vinarstva, sadjarstva in poljedelstva ter se je zategadelj razlikovala v precejšnji meri «d tedanjih «ličnih prireditev v sosednih okoliših.
Prireditev je uspela ter dosegla svoj smoter, akoravno se razen skromnega razglasa v časopisju ni delalo za njo nobene posebne reklame. Obiskovalci so zadovoljnih obrazov odhajali na svoje domove ter trdno sklenili, da se hočejo posvetiti še z večjo vnemo kmetijski proizvodnji, tako v kvalitativnem, kakor tudi v kvantitativnem oziru, »n si na ta način osvojiti široke sloje porabnikov. Kaj drugega se tudi na drugih razstavah ni doseglo, kajti uspeh takšne prireditve gotovo ne obstoja v šumečih časopisnih poročilih, marveč v tem, koliko se je storilo v svrho zboljšanja kmetijske proizvodnje in v kolikor so se dosegli boljši trgovski stiki z odjemalci.
Obetati si od razstave več, ali pa celo trditi, da se je ¡potom razstave dosegla zveza z inozemstvom, pomeni uspeh razstave pretiravati, kajti naše sadje in drugo se je pošiljalo v inozemstvo že dolgo vrsto let pred temi nadvse uspešnimi razsiavami. To vedo povedati razni sadni pre-kupci Ln sadni trgovci, ki sicer niso vselej pokazali smisla za ta posel, ker so s tem izvoznim predmetom čestokrat nepravilno postopali. Zakaj neki ti iizvozničarji tudi vina ne izvažajo? Enostavno iz razloga, ker ž njim preko meje ne morejo radi previsoke carine. Če bi se zahtevala enaka •arina tudi za sadje, bi morda kljub vsem razstavam ne mogli ž njim preko meje.
Razstava v Ljutomeru je pokazala pred vsem, kaj da ■more domača produkcija glede vinarskih, sadjarskih in poljedelskih proizvodov ter naj služi v spodbudo za uspešno teta- nanje med «animanci na tem polju.
F. Turneek, Polzela, j	ELEKTRIFIKACIJA SAVINJSKE DOLINE.
Savinjčani stojimo danes. Že leta se govori o potrebi dobave električne energije, toda še vedno smo pred dvema rešitvama tega dela. Čakamo na velenjsko ali katero drugo elektrarno, kdaj in kako bode kateri njen dobiček kazal potegniti čez Savinjsko dolino daljnovod ter sprejeti na njega priključitev posameznih konzumentov, ali pa pomagati si sami z združenimi močmi ter potom zadruge postaviti omrežje in isto priključiti boljšemu ponudniku. Obedve imajo svoje solnčne in senčne strani, mislim pa, da nam pri treznem premisleku ne bo težka odločitev.
Napeljava omrežja po elektrarni nam nudi to prednost, da ni treba vložiti takoj v začetku iin naenkrat večjega kapitala. Edini stroški bi bili naprava napeljave v domačem gospodarstvu ter prispevati k napeljavi za nizko napetost. Odpadla bi tudi skrb za vzdrževanje omrežja.
Vpoštevati pa moramo, da bode vsaka firma zgradila omrežje le v svojo korist ter da jo bode vodila pri tem | delu le želja po dobičku. Vsaka se bo ozirala na naše želje ■ in zahteve le v toliko, v kolikor bo to njej koristilo. Tudi ( elektrarna drž. rudnika Velenje bode zgradila daljnovod preko dela Savinjske doline, samo za zvezo z rudnikom v Zabukovci. Savinjčani kot konzumenti pridejo šele v drugi vrsti v poštev. Gledalo pa bo vsako podjetje, državno in zasebno, da dobi te izdatke čimpreje in čimboljše povrnjene in mi bomo omrežje v podobi višjih cen večkrat pre-plačali. Izročeni pa bomo tvrdki na milost in nemilost. Lahko nam bo navijala cene, lahko v slučaju spora odtegnila tok in škoda, katero bomo trpeli konzumenti, bo vse-j kakor večja od one producenta. Izgovor, kakor je sklenitev pogodbe ali pa odpoved toka, ne drži. Najboljša pogod-j ba se lahko prelomi, če nista obe strani enakomočni. Edi-; nost za enoten nastop se ne bo dosegla nikoli in tvrdka bo j izigravala ene proti drugim. Znan mi je slučaj, kako je neko industrijsko podjetje vzdignilo cene toku, katerega ou-daja okoliškim vasem za celih 100% ter zagovarjajo povišanje s povečanimi režijskimi stroški» in podraženjem ma-teriiala. Povišanje je vzbudilo precej hrupa, pripravljal se je protestni shod itd. Podjetje je izjavilo, da -povišanje ne velja za njene delavce in teh malih kmetov in drugih je bila tretjina. Obrtniki in gostilničarji so tudi utihnili, dobiti ni bilo mogoče niti prostora za protestno zborovanje, katero se pa pozneje celo zunaj ni moglo vršiti, ker je prišlo — samo pet ljudi. Ko so se pa čez par tednov konzumenti pomirili, se je dvignila cena še ostalim in — mirna Bosna. | Slični slučaji bi se v sporu dogajali tudi pri nas, v slučaju i odpovedi toka bi pa zopet imeli največjo škodo posamez-| niki že vsled tega, ker bi jim ostala napeljava in stroji j mrtvi.
Nasprotno bi pa postavitev omrežja v lastni režiji za-: htevala v začetku od konzumentov precejšnje izdatke. Na-; peljava daljnovoda in postavljanje transformatorjev bi po-i menilo precejšnjo obremenitev. Potrebovali bi ljudi, stro-! kovnjake za vodstvo cele stvari, za popravila 'in vzdrževa-\ nje omrežja.
Prišle bi pa tukaj v poštev naše želje in zahteve, kajti j glavni namen omrežja bi bila naša korist. Popolnoma neodvisni, kot eden konzument s približno 10.000 žarnicami in nad 200 motorji, bi dobili tok najmanj za polovico ceneje kot pa 2000 konzumentov s povprečno 5 žarnicami. V slučaju spora bi stali producentu nasproti enakomočni i ter se pri morebitnemu nesporazumu lahko priključili | drugam. Vsako izigravanje bi bilo izključeno. S povzdigo obrta in industrije bi se dvignila tudi uporaba in z večjo j uporabo se znižala cena energiji. Stroški za popravilo bi se enakomerno razdelili po uporabljivi množini ter bi se j sploh ne čutili.
Mislim, da je po zgoraj navedenim vsakemu jasno, ka-: tero pot naj krenemo, da dosežemo najboljšo in najugodnejšo elektrifikacijo Savinjske doline ne samo za sedaj, j ampak tudi za prihodnjost. V težkih časih in pomanjkanju bomo šele lahko pravilno ocenili dobroto elektrifikacije zadružnim potom. Le v združitvi in čimvečji samostojnosti našega gospodarstva je naša bodočnost. Vpoštevajmo to i tudi pri elektrifikaciji.
PITANJE SVINJ.
Zelo kočljivo v našem kmetijstvu, osobito z ozirom na dobičkanosnost, je pitanje svinj. Malokje je kmetovalcu račun in gospodarski preudarek tako potreben, kakor pri pitanju. Saj ravno tu lahko napravimo v kratki dobi izbo-| rem dobiček, ali pa tudi veliko izgubo.
Pitanje najbolje splačajo angleški ali požlahtnjeni podeželski prašiči, to so domače pasme, katere se je svojčas požlahtnilo s križanjem angleških in nemških svinj. Težo, ki jo doseže nepožlahtnjena domača žival v dveh letih, je pri zboljšanih pasmah lahko doseči že v polovici te dobe.
Pri pitanju gre predvsem za to, da-li nam je proizvajati meso za pečenje, ali nam je rediti le na slanino. Prvi način pitanja, ki je običajen predvsem v industrijskih državah, osobito na Angleškem, je V krajih z veliko uporabo finega, s tolščo, oziroma mastjo poraslega mesa najdobič-kanosnejši. V tem slučaju se začne s pitanjem živali s težo 40—45 kg, v starosti 5 mesecev. Pitanje je dovršeno približno v starosti 9 mesecev pri teži 80—90 kg.
Ako hočemo pretežno proizvajati slanino, pa je debe-liti odrasle živali v starosti 1—leta, oziroma plemenske svinje, ki so že doslužile svojemu rejskemu namenu.
Z ozirom na način krmljenja razlikujemo dve vrsti pitanja: pitanje s pri nas običajno kuhano krmo v obliki kaše in pijače, ali pa takorekoč suho pitanje. Pri prvem načinu pitanja je temeljna krma krompir. V prvi dobi tega debelenja se najboljše splača dodatek ječmenovega zdro-ba; pozneje je dodati tudi koruzni zdrob in je krmo pokla-dati stopnjema v Tedkejši obliki. Zadnje tedne pitanja je krmiti petkrat dnevno.
V novejši dobi se splošno priporoča takozvano suho pitanje, katerega posebno zagovarja ing. Ranninger, ravnatelj kmetijske šole v Edelhof-u. Suho pitanje obstoji v I tem, da v oddelek za debeljenje postavimo posebno pripravo ali avtomat, nekako leseno omaro; v to nasujemo potem gotovo količino suhih krmil, predvsem žita, s katerim se krmijo prašiči sami, oziroma avtomatično. Predno-i 9ti suhega pitanja so:
| 1. Odpade pri suhem pitanju draga kurjava kotlov itd.
2.	Odpade tudi mnogo dela, ker se krma dene kar ¡ca par dni v leseno omaro, oziroma avtomat.
3.	Živali zrejo, kadar se jim zljubi in vsled tega tudi mnogo več in dalj ležijo, kar je posebno važno za uspeh de beljenja.
4.	Krmo iz aparata zamorejo dobivati živali le počasi, ker pade naenkrat le malo žita iz priprave; vsled tega mo-
) rajo prašiči krmo dobro žvečiti in jo osliniti in jo vsled tega tudi mnogo bolje izrabljajo in prebavljajo, kakor pri : hlastnem žrenju kuhane, tekoče krme.
5.	Glavna prednost suhega pitanja pa je v tem, da se j živali odebelijo že 6—8 tednih ter vsled tega dosežemo
isti uspeh debeljenja že v dobi 6—8 tednov, kakor drugače pri običajnem pitanju s kuhano krmo v več mesecih. Pri temu načinu debeljenja se glavnica torej izredno hitro obrestuje.
i 6. Kakovost mesa in slanine suhim potom pitanlh pra šičev je prvovrstna in plačujejo zanje mesarji navadno višje cene. Osobito na dunajskem trgu so te svinje posebno priljubljene.
Aparat je suho krmljenje je povsem enostaven ter je tako napravljen, da krma pade vsled pregibanja, oziroma suvanja posebnega ročaja v korito. Suvanje izvršuje žival z rilcem.
Dnevno se uporabi pri tem krmljenju približno 4—5 kg krme na žival. V prvih štirih tednih je najboljša krma fino zmlet ječmen, kateremu je pridjati 4—10% ribje moke. Za zadnja dva ali' tri tedna pa se priporoča zmes iz polovice ječmenovega in polovice koruznega zdroba ter ribje moke. Tudi grah, oziroma fižol služi dobro pri suhem pitanju.
Ribja moka, ki jo je dobiti zadostno pri Kmetijski družbi, je vsekakor dodati zmletemu žitu, ker ribja moka dopoliiuje žito z onimi redilnimi snovmi, ki temu manjkajo, pred vsem s potrebnimi solmi.
Pri suhem pitanju je tudi neobhodno potrebno, da imajo živali vodo v neomejeni množini in vedno na razpolago, ker živali pri tem načinu debeljenja porabijo mnogo vode. Svinjaki za pitanje naj bi bili po možnosti temni ker tema in mir pospešujeta debeljenje.
V splošnem se računi, da znaša pri pitanju prirastek na živi teži približno 1 kg na dan. Ker pa je med prašiči najti vedno kako zaostalo žival, ki se slabo redi in slabo poplača krmo, je živali vsakih 14 dni stehtati ter ugotoviti prirastek na živi teži in tozadevno dobičkanosnost ali pa tudi izgubo. Živali, katere se dnevno ne zdebelijo za H kg, navadno ne splačajo pitanja ter jih je pred dovršenem de-beijenjem zaklati.
Ing. Ranninger smatra takozvano suho pitanje brez-dvomno za najdobičkanosnejšo panogo v našem kmetijstvu, v katerem ni specijalnih kultur (hmelja, sladkorne pese itd.) ter bi kazalo tozadevno tudi pri nas poskusiti.
Fran Wernig, kmet. referent, Laško.
Mariborski trg dne 13. novembra 1926. Lepo vreme (+ 12° C) je privabilo več kmetov in kmetic v mesto. Na trgu je bilo 55 s-svinjskim mesom, 40 z zeljnatimi glavami, 50 s krompirjem, zelenjavo, čebulo in česnom in 15 s sadjem naloženih voz na trgu. Slaninarji pa tudi domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah. Čeravno so cene živini znatno padle, pa tudi po gostilnah se cene jedilom niso prav nič spremenile. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo 1500 komadov, med katerimi je bilo videti več kot 100 puranov. To pa zato, ker se približujejo božični prazniki, radi katerih so tudi cen perutnini in jajcam poskočile.. Piščanci in kokoši so se prodajali po 25 do 60, race in goske 40 do 80, purani 40 do 120 Din komad. Tudi domačih zajcev je bilo mnogo, ki so se prodajali po 8 do 50 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. Cene krompirju se dvigajo radi slabe letine in so bile po 1.50 do 2.25 Din kg, zeljnatim glavam 0,75 do 4, ohrovtu in endiviji 1.50 do 2, karfijolu 3 do 8 Din komad, paradižnikom (kateri so se podražili) 6 do 8, kislemu zelju 3 do 3.50, kisli repi 2 do3 Din, medu 25 do 30 Din kg, mleku 2 do 2.50, smetani 12 do 14, oljčnemu olju 30 do 50 (po trgovinah 26), bučnemu olju 18 do 24 Din liter; maslu surovemu 38 do 44, i kuhanemu 44 do 48, čajnemu 50 do 60 Din kg, jajcam (ki so se podražile) 2 do 2.25 komad. Sadju: jabolkam in hruškam 3 do 10, breskvam 10 do 14, grozdju 8 do 12 Din kg, kostanju surovemu 2 do 3.50, pečenemu 6 do 7 Din liter. Cvetlicam, katerih je bilo prav malo 0.25 do 6, z lonci vred 10 do 75 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad, lesenim grabljam 8, brezovim metlam 2.25 do 5 Din komad, koruzni slami 25 Din vreča. — Seno in »lama na mariborskem trgu. V sredo, dne 10. novembra je bilo radi slabega vremena samo 7 vozov sena, v soboto, 13. novembra pa 16 vozov sena in 8 vozov slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 100 Din, slami pa 40 do 55 Din za 100 kg.
i rrirm ik ¡i Ti r« c bh » » n « n a n ii k h a a a u n T a » t u » ii a t u a 1r».
NAJBOLJŠA REKLAMA — STENSKI KOLEDAR! Trgovci, ki želijo svojim odjemalcem za Novo leto pokloniti stenski koledar s svojo reklamo, naj čimpreje koleaarje na-roče pri TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. Koledarji
bodo po izredno nizki ceni in prav lično izdelani.
Javimo vam, da so našli zlatnike v Gazela milu sledeči: g. Marija Simoniß, Vinji vrh pri Semiču, kupila milo pri Prvem delavskem konzumnem društvo, Semič; g. M. Rebcrnik, Krško, kupila milo pri tvrdki Anton Vahčič, Videm-Krško; g. Justina Be-ranič, Majšperg, kupila milo pri tvrdki J. Beranič, Majšperg, pošta Ptujska gora; g. Erna Bregar, Podsreda, kupila milo pri ! tvrdki Bezenšek, Podsreda pri Rajhenburgu; g. Terezija Rakar, Hrastnik, kupila milo pri Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku; g. Ivana Prosen, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5-II, kupila milo pri tvrdki Josip Satran, Ljubljana; g. Marija Borovšck v Ga-berkah pri Šoštanju, kupila milo pri tvrdki J. Langus, Šoštanj; g. Frančiška Blaznik, Kropa, kupila milo pri Konzumnem društvu, Kropa; g. Marija Vidrih, Rakek, kupila milo pri tvrdki Tomo Svetina, Rakek; g. Terezija Bore, Mengeš, kupila milo pri tvrdki A. Rihar, Mengeš; g. Dobcršek Mihael, štore, kupil milo pri Železarni in Rudnik, Štore; g. Ivan Škrajner, Ljutomer, kupila milo pri tvrdki Gospodarska zadruga, Ljutomer; g. Petar Melič, Virje, kupil milo pri tvrdki Oto Steidl, Virje; g. Antonija Strccha, Bjelo-var, kupila milo pri tvrdki Samojlo Stern, Bjelovar; g. Ing. Ko-nič, Brod na Savi, kupil milo pri tvrdki Vilko König i drug, Brod na Savi; g. Marija Colarič, Brod, kupila milo pri tvrdki Prvo delavsko konzumno društvo, Sv. Križ pri Kostanjevici; g. Jurij Ger-binek, Sv. Jurij ob Pesnici, kupil milo pri tvrdki Ivan Schautzer, Sv. Jurij ob Pesnici; g. Anka Stimac, Otočac, kupila milo pri tvrdki Petar Brankovič, Otočac; g. Francka Zupan, Brcznica, kupila milo pri tvrdki Finžgar, Breznica, Gorenjsko; g. Ančka Miklavčiž pd. Voršovčeva, Dobravšce, kupila milo pri tvrdki Ciril Mezek, Trata, Gorenjava«; g. Angela, Mulec, Dolenja vas pri Cerknici. 1505
Mnogi ne vedo, da Je glavni vzrok mnogih trpljenj in tioJenri Sabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnjevanje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaško Elsa pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa pomado za lase, Blsa mila zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnem vonju, temveč tudi koristnim sestavinam, Id oplemenjujejo kožo, Elsa mil se dobi šest vrst: Elsa lili-jino mlečno milo, rumenjakovo, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročiti dva lončka pomade za 38 Dim; 5 mil za 52 Din z za-vojnino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubioa Donja, Elsatrg štev. 341, Hrvatsko.
Nevarnost priti prepozno ne preti cmemu, ki ima pri sebi zanesljivo uro. — Ure, ki gredo do sekunde natančno, so Suttnerjove ure. Popravljanja slabih ur stanejo sčaso-mo več kot ura sama. Svetovno znane so »Iko«-ure iz lastne švicarske tovarne ur razpošiljalnice H. Suttner v Ljub-Ijali št. 992. Bogato ilustrovani divot-cenik, ki ga pošilja tvrdka H. Suttner na zahtevo zastonj, je vreden pazljivosti in čitanja in vsebuje mnogo praktičnih nasvetov.
Mala oznanila.
▼ »Malih oznamiihc stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko rpošiljajo tudi ▼ znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je pri« ložena znamka (2 D) za odgovor.
mmmmmmmmMmmMmmzm
Vajenca sprejmem takoj za krojaško obrt Franc Melavirk, krojač, Ptujska gora.	1598
Priletno dekle želi službo k svinjam; je že vedno pri svinjah. _1587
Viničar s 4 delavskimi močmi se sprejme s 1. februarjem v Bre-sternici. Naslov v upravi. 1600 _2—1
Viničarja s 4 delavskimi močmi se sprejme. Naslov v upravništ-vu._1591
Učenca za trgovino z mešanim blagom in z deželnimi pridelki, zmožen slovenskega in nemškega jezika, vzame trgovina K. Kre-peunik, Slov. Konjice. Takojšnja predstava.	1588 2—1
Dvostanovanjska, nova, davka prosta hiša z gospodarskim poslopjem in z dvema vrtoma, na zelo lepem kraju, četrt ure od mesta Maribora, s takojšnjo vselitvijo, se po ceni proda. Vprašati pri upravi.	1607
V najem se da gostilna, sredi mesta. Izvršuje se lahko zraven vsakovrstna trgovina tudi z lesom. Potrebni kapital 30.000 Din. Ponudbe na Matevž Mecc, Pod-boč, Poljčane.	1599
Prodam posestvo v lepem kraju. Hiša stoji tik glavne ceste, 5 minut od farne cerkve sv. Marjete pri Moškanjcih. Naslov pove upravništvo.	1606
Trgovski lokal na prometnem
prostoru odda 1. jan. 1927 z inventarjem kraini šolski svet Slivnica pri Mariboru, kjer so tudi razvidni pogoji. Ponudbe do 1. decembra 1926.	1597
Za gospodarska vprašanja: kakor prodaja, nakup, zamena, najem, izročitev posesti prihaja sedaj ugodni čas. Prve prijave brezplačno sprejema »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4. 1602
Gostilna, obstoječa iz enega go-stilnišk£ga poslopja, enega stanovanjskega poslopja, z mesnico m klavnico, primernim lokalom za trgovino, gospodarskimi poslopji ter približno štirimi orali posestva v neposredni bližini Gornje Radgone se proda za 150 tisoč dinarjev. Vpraša se pri po-sojilnici v Gor. Radgoni. 1578
Malo posestvo želim kupiti, in sicer od 3 oralov naprej. Ponudbe na Josip Pesek, Račje 60. 1579
Malo posestvo z vinogradom se «roda. Radizel 65. Slivnica pri
Pr
M
ariboru.	1581
Prodam posestvo, 1 oral na solnč ni legi, pet minut od okrajne ceste; stanovanje takoj. Cena 8000 Din. Anton Kidrič, Stoperce 56, Rogatec. __1582
Proda se zidana, z opeko krita hišica, obstoječa iz dveh sob, shrambe in kleti, ter ene podstreš ne sobe. Zraven je sadni vrt. Hišica je na lepi solnčni legi ob cesti, dve minuti od farne cerkve, ter deset minut od žel. postaje od daljena. Cena po dogovoru. Naslov se izve v upravi »Slov. Gospodarja« pod »Mirni domc. 1584
Večerni kuharski tečaj na zavodu »Vesna« se začne v sredo, dne 24. t m. Informacije daje vodstvo dnevno od 10. do 11. ure. 1608
Nova rimska snknja, težka, za voanike (špeharje), se po ceni preda. Martin Pravdi* Maribor, Stomftkov trg 14	t|(M
[ELEGANTNA OBLEKA
iz mednega še-
vijota D 560.— fina športna 720.—, zimska trpežna suknja 400.—, močne delavske hlače 60.—, suk-nene hlače 120, krasna fantovska suknena obleka 120.—, močne štajerske hlače 45.— ter vse konfekcijske robe
Srodaja po ze-i snižanih ce-■ah Industrija konfekcije
Mermecki
Celje, št. 24. Vožnja se nakupu primerno povrne. Cenik z čez 1000 slikami zastonj. Trgovci eagros cene.
Prikrojevalni tečaj in tečaj za umetno tsrojno vezenje (na vse stroje) se prične v Celju v Narod nem domu; pričetek v pondeljek, dne 15. novembra 1926. Vezenje poučuje gospod Paušer. Učni zavod za prikrojevanje Ivan Bizjak v Celju.	1577
En par novih ženskih čevljev št.
41 se proda. Gosposka ulica 23. Maribor, pri hišnici.	1603
Pozor! Kdor želi kupiti prvovrstno trsje za saditi naj si ze sedaj naroči pri gosp. Martinu Vi-dovič v Bresternici pri Kamnici res dobro blago. Se priporoča vsakomur. Županstvo ončine Je-lovec prj Kamnici nad Mariborom.	1604 2—1
Več Ia jabolčnih in hruškovih
divjakov je za oddati. Poizve se pri Frangež Franc, ekonom, Bohova 32, p. Hoče.	1583
Borove in smrekove hlode, 8 m
dolge, od 16 cm naprej, debele kupi za zimsko dobavo večje količine. Naslov v upravi. 1589
Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce in sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debelo.	1486
Prostovoljna javna dražba se
vrši v nedeljo, dne 21. t. m., ob 8. uri zjutraj pri g. Vilku Kukec, posestn. in gostilničarju v Žalcu štt. 39. Proda se vsa gostilniška, kuhinjska in kletarska oprava, biljard s pripadki, pohištvo, priprave za točenje piva z in brez ogljenčeve kisline, različno orodje, pralna in druga posoda. 1601
Tiskovno društvo v Ptuju, r. zad. z o. zav. ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 21. novembra t. 1., ob 11. uri v gostilni »Pri Zamorcu« (g. M. Brenčič) v Ptuju s tem-le sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. potrdilo letnih računov; 3. slučajnosti. Vsi cenjeni člani so prijazno vabljeni.	1590
Najlepša darila sy. Miklavža
□ □
H □
□
H
H □
H H H H H H H
eo:
lepa knjiga • slikami, lepimi povesticami, pa razne šolske potrebščine. Vse to bo letos Miklavž kupoval v
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
Priporočamo vam posebej sledeče knjige: Mala slikanica 20 Din; Moji ljubčki 15 Din; Moje živali 30 Din; Trnjulčica 16 ali 20 Din; Snegulčica 16 ali 20 Din; Nuša in Pavluša 24 do 30 Din; Robinzon 20 Din; Mali palček 20 in 30 Din; Na prvem potu 12 Din; Deca r&ja-vija vaja 15 ali 25 Din; Pepelka 25 ali 3« Din; Obisk na pristavi 20 Din; Lahkih nog na okrag 40 ali 48 Din; Blažek in Tomažek 24 ali 30 Din; Pravljice 24 Din. Poleg teh pa še celo vrsto drugih mladinskih spisov. Vse dobite v
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
H
H □
a
H
H □
H □
□
H H
H □
□
Zamenjam stanovanje
trisobno ali dvesohno s trgovskim lokalom št. 7 v novi mestni hiši v Smetanovi ulica, s pet- ali večsobnim stanovanjem. Ponudbe na upravo lista.	1609

Fr. Ent, Kr&jnc-s naslednik
MABTIN GAJŠEK, Maribor, Glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
posteljnih odej
lastnega Izdelka na drobno In na debelo. •—* Zahtevale
ceniki	11*1
Pozor!
Pozor!
Tvrdka Sohweitzer
nudi svoje prvovrstne šivalne stroje z 10 letno garancijo z uro 2500 Din, s štikarijo 2800 Din, ženske in moške bicikle 1600 do 2000 Din, vse vrste plašče »Mihelint itd 80, 90 in 100 Din, zračnice »Mihelin« itd. 30 in 40 Din.
GLAVNO ZASTOPSTVO IN ZALOGA R. WRAČK0
v Kaniži pri Pesnici menjava in zamelje vsako vrsto zrnja pod najugodnejšimi pogoji. — Izmenjava se tudi bučno olje za bučnice.	1605
□ □!□>□□□□ □OiOODD □□!□!□ QiD
Najbolje In najvarneje naložite svoj denar pori
Okrajni posojilnici y Ljutomeru
r. a. ■ n. a.
ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojila na poroštvo, zastavo ln vknjižbo.
Uradnje od 1. maja 1926 vsak delavnik od 8. do 12. ure.
□□□□□□□□
■jj. )(M IL-Ji-JL-JlmlL-JisIi
D
w
71
Bolnikov na pljučali
že tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji NOVI UMETNOSTI PREHRANJEVANJA,
ki je že mnoge rešila. Pri vsakem načinu življenja se lahko moja nova umetnost uporablja in pomaga, da se bolezen hitreje premaga. Nočno potenje in kašelj zgineta, telesna teža se zboljša in vedno večje apnenje bolezen ustavi.
RESNI MOŽJE
zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode in se strinjajo ž njo. Prej se začne moja metoda rabiti, toliko
boljše je.
POPOLNOMA ZASTONJ
dobite mojo knjigo, iz katere se poučite o vsem potrebnem. Ker ima moj založnik samo
10.000 KOMADOV ZASTONJ razposlati na razpolago, pišite takoj po njo, da še imate srečo njo dobiti. Naelov: AUGUST MARZKB, Berlin, Wll»ersdorf,
Bruehsaleretraese 5. Abt. 847.	1647
Človek brez sna

je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celega telesa s Fellerjevim Llagodišečim »Elsafluidomc poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja samozaupanje in zivljensko radost. — Fellerjev Elsa-fluid je ono, bolečine olajšujoče domače sredstvo in koa-metikum, katero so že naši očetje in dedje najrajše uporabljali od zunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečinah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje.
¡tn ¡no liane:
ved M naroči naenkrat. Z zatojnlno in • poizkuanih ali « drojnattt ali t ipedjalni «teklenid 81'— Din
H • • 2 ■ • A ' ' iSr '
160*—
Naročila naaioriti razločno takole:
Eugen V. Feller, lekarna v Stubicl Donji, Elsa trg št 841, Hrvatska.	pi. IL
1549
}Vse har potrebujete
za sebe, svojo družino,
svoje prijatelje najlepšo zlatnino in srebrnino, ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dalje aparate za britje in rezanje las, nože, škarje^ doze za cigarete, denarnice, listnice, godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti brez vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogato ilustrovani divot-cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 992.
Prage bukove in hrastove
14-14-24 cm ter 2.60 m dolge, potem kostanjev taninski les, hrastove, bukove, javorjeve in gabrove hlode, ter brezov les kupuje
IE3"a.d.clf IDergra n, trgovec, Liašlza
ter prosi tozadevnih obveznih ponudb.	1593
Mestna duhovščina v Ptuju naznanja tužno vest, da je preč. g. zlatomašnik
Martin Movič
inl. prošt, konzistor. svetnik, mestni župnik,
danes dne 16. novembra v 80. letu svoje starosti v Gospodu preminul.
Pogreb blagopokojnika se vrši v četrtek, dne 18. t. m., ob pol 3. uri popoldne iz proštij-ske cerkve po opravljenih mrtvaških molitvah na mestno pokopališče.
Slovesna zadušnica bo v petek, dne 19. t. m., ob 8. uri v tukajšnji proštijski cerkvi.
Ptuj, dne 16. novembra 1926.
Zalivala.
Podpisana se zahvaljujem vsem, ki so v času dolgotrajne in mučne bolezni sestersko mi olajševale postrežbo in skrbi moje nepozabne prijateljice
Elizabete Lukman.
Posebna zahvala čč. duhovščini, g. dr. Kovačiču za večkratno podelitev sv. zakramentov, stolnemu župniku g. Moravcu za ganljiv nagrobni govor. Najiskre-
zveze g. K. Bauman za njeno velikodušno požrtvovalnost, kakor tudi predsednici kongregacije Marijinih lpnije gdč. Jerici Jančič, gdč. Roziki
nejše se ^a zahvaljujem predsednici Krščanske ženske
iVi
otrok stolne župnije gdč. Kores, vsem Marijinim družbenicam in drugim do-brotnicam, darovalcem venca in šopkov, ter vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Zalka Kuplen, 1594	globoko talujoča prijateljica.
Službo arganista in cerkovnika želim nastopiti kje na deželi, pri kakšnem dobrem g. župniku. — Naslov v upravi.	1568
Gospa, $0—<0 let stara, močna, ljubiteljic« živali, se išče. Začetna plača 700 K i a delo zgolj pri perutnini. Ponudbe na naslov »Perutnina rs tro Velenje». 151B _3-1
Vinko Hraatnik, ekonom, St. Iii pri Velenja nudi prav krasno trs-
f'e, cepljeno na Göthe št. 9 in Rip-'ort ter večjo množino sadnih •divjakov. Cene izredno nitke, z» rast se garantira 05%, «a prisl-oost sorte 100%.	1541
Na Göthe cepljeno izabelo oddaje Ia komad po 1.50 Din; razpolaga tudi z rkoreninjeno šmarnico. Antoa Hrastnik, St. Ilj pri Velenja.__' IMS
Vinogradniki, pozor! Več tisoč cepljenih trt na prodaj, kakor muškatni silvanec, laški rizling, beli burgundec, šipon na najbolj priporočljivih podlagah nudi Jožef Bratuša, trsničar v Ljutomeru. Ceniki na zahtevo «astonj. Cene nizke!	1544
Srastov okrogel les proti takojšnjemu plačilu trtina žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica.	1400
kupuje elek-
Kupuje» »talno borov, »mrekov in jelkin les za rudokope. Plačilo „zajamčeno. Ponudbe na Dragotin Korošec, Rečica ob Paki. 1401
£od« vseh velikosti ima vedno v silogi Fran Repič, sodarsko podjetje v Ljubljani, Trnovo. Cene unkurenčno nizke. Postrežba letna.	1032 16—1
^»jeenaje kapi manufakturno
ia špecerijsko blago, železnina, Alfe, cement in vse stavbene potrebščine pri Karla Sima v PolJ-
*&nah. Tam se tudi kupuje po naj višjih cenan kosti, cunje, staro 4ale*e in vse poljske pridelke.
1283
OKLIC.
Marija Flašker, prevžitkarica na Zg. Ročici št. 36, okraj Sv. Le-aart v Slov. gor., ki je umrla dne :20. aprila 1926, je zapustila opo->roko, v kateri je potomcem Jere Valh, katerih imena in bivališče ni znano, volila neka volila. V
aeza V alti. 2. .potomci lerezije Valh. 3. Potomci Lize Rop: Edvard Rop in Albertina Milič roj.
poštev pridejo: 1. Dva otroka Janeza Valh. 2. Valh. 3. Potom vard Rop in A Rop. Našteti pot maj se v svrho sprejema volil oglase ustmeno ali pismeno v pisarni Frana Stupica, notarja pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 1557
»—1
Kmetje
najboljše zamenjate in prešate v tovarni bučnega olja
J. HOCHlftrLLER v MARIBORU
•pri starem mostu juž. breg Drave Po nizki ceni dobite najboljše <olrofee in prgo.	1026 12—1
Izšla je
Blasnikova
lEimo n»«TiKi
V~P!
za navadno leto 1127,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA» je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pra-dedov najbolj vpoštevan in j« še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opo-
zarjamo na davčne spise, koje mora vsak či-tati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj ia koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se narodi po dopisnici pri
I Baznka
tiskarna in lltogralični aavod
Ljubljan, Breg SLU.
Inserirajfe!
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek
okusen i cenen.
Dobiva se v vseß
dobro asorllranlO kolo ni i al ni O trgovina/).
• -vi
T-J" f**-"" '
FORDSON NAJ NE POČIVA!
VfcEko napako bi napravil vsaki poljodclcc, lastnik Fordsona če bi ne držal ta stroj stalno v pog-onu. Ni letnega časa, v katerem Fordson nebi bil potreben. Razen pri orenju, setvi in vlaženja, rabi se Fordson tudi za košnjo in mlatenje. Fordson j« neophodno potrebna pomagač od začetka do konca poljedelskih del Pustile Fordson vedno (klati. Vi bodete dosejrli veliko večje vspehe z manj žimi stroški.
Fordson obdeluje v štirih arah hektar zenlje, opravlja z lahkoto delo 6—8 konj, ne zahteva vetikih obratnih stroškov in še te le tedaj, kadar delo. ' Poprašajte in poakuite

Osna traktorja Dinarjev 37.500'
Praafa» Rakek, or*
hddck od Ford Motor Company
nailh bfetStevileäi imlmyiihjny %
C« pridat« v Mnribsr, pt trudite m f iaaara.-a.falst-a.rrio trgovino
Fran j o Majer
na Glavnem trgu št. I i|e* dobite ratoo rimsko Hat«, n. pr. odeje, koče, beitfe«» 8«s ffioiko 1b iensko sukno, platno, rimsko perilo itd M& po velo nlskih eenah.	IMA
• \rm anw*
Kosfameva drva ra an n
neobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, neklana, k»* [ pa je stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, event proti akreditvu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega uliea 4.
Posredovalci dobijo provizijo.	14»
V trgovšnž
tj
morate kupovati, ker
tam dobite de&re blage pt
nizki cr i.
Velika izbira bl«fa vseb vrat 1098
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tis-i kovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajee in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik BERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG ŠTEV. % poleg glavarstva.	1290
j Priporočam svojo špecerijsko trgovino, kjer se dobi vedno sveže blago, beli amerikanski petrolej, karbolinej, špirit za mizarje, šelak, in vse drugo špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah. Nadalje kupujem jajca, fižol, pšeni-| co, orehe, vinski kamen in vse druge poljske pridelke po najvišji dnevni ceni. Pridite in prepričali se bodete, da je
pri meni vedno sveže in dobro blago ter solidna postrežba.
■ifii»
Hnko Krefc trgivee v Ptuja
_nasproti gostilne Zupančič.	1484
Za bodočo zimsko sezono, kakor tudi za
miklavževa darila
se zaradi pomanjkanja prostorov sledeče stvari razprodaja jo s 25% popustom: domače čevlje za gospode, dame in otroke v volni in usnju, samoveznice, pipe, doze za tobak in zigarete, ustnike, pisemski papir, kakor tudi igrače, denarnice za gospode in dame, damske ročne torbice itd,
»iosip Mlinaric, Maribor
Glavni trg 17.	1503
iliilBllliiiiilllliill
V manufakturni trgovini	1528
Srečko P i hI ar
Marfili^r, (viiipdika ulica 5
kupite dobro, lepo in poceni. — Velika izbira lepega in dobrega blaga za moške in ženske obleke. — Oglejte si pred nakupom zalogo in izložbe. — Najnižje cene.
Ravnateljstvo Združenih mlekarn v Ljubljani sporoča, da bo proti vsem, ki raznašajo govorice, da bo njihova podružnična mlekarna v Ptuju poslovala le čez zimo ter spomladi obrat zopet opustila, nastopala sodnim potom. Vse naše prijatelje pa prosimo, da nam imena raznašal-eev teh govoric sporočijo.
Res je nasprotno, da bo naša mlekarna v Ptuju poslovala redno v jezo in škodo vseh onih, ki raznašajo govorice o opustitci obrata. Namen naše mlekarne v Ptuju je, da kontrolira cene za mleko, ker se je jasno videlo, da so hoteli prekupčevalci z mlekom, ko je bila naša poslovalnica v Ptuju dva meseca zaprta, dobivati mleko zastonj ' ter so ga plačevali že po K 3.50 za liter. Kakor hitro smo začeli mi poslovati, so se pa cene za mleko za 50% zbolj-šale. Brez dvoma je torej v korist mlekodajalcev ptujskega okraja, da naša mlekarna posluje, vsled česar pa je tudi njihova dolžnost, da isto podpirajo ter ji oddajajo vse mleko.
1585	Združene mlekarne d. d., v Ljubljani.
Iijiava.
Podpisana Neža Zupanič, posestnica iz Hudoš, obža-ljujem, da sem dne 1. 11. t. 1. žalila Antonijo Matjašič, po-sestnikovo hčer iz Slovenje vasi, na hajdinskem pokopališču, vsled česar jo prosim odpuščanja ter se jej zahvaljujem za odstop od tožbe. Vse tozadevne stroške prevzamem podpisana v svojo plačilno obveao.
Ptuj, dne 0. 11. 1920. 1580	Neža Zupan».
^ Jíakor ¡Q delala že Üasa ¿tara mati,
bilo /c pravilno.
Kuhala ie svojo Kavo samo s
Ta je done s še vedno tako fin kakor izvrsten pridatek K z mali In žilni kavi rer bo to hudi zmeraj ostal


fripinit m
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
Za poljske krile ■i mnogi želijo Kristusovo podobe (korpuse). Da ■streže ljudem, jih Je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 560 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki j>o 80 D, 100 cm veliki p«
liki po 550 _
veliki po
850 D in p« 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
Stenski kriii
a lesen« podobe (korpusom) stanejo Velikost 20 cm p« 43 in 77 D, 25 cm po K5 in 90 D, 30 cm po 77 iB 100 D, 85 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D.
Stenski kriii > kovioasto podobo stanejo v raznih velikostih p« 4, 12, 18 in 24 D.
StojeSi kriii
■ kovioasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po E2, 24, 28, 30 in 56 O.
Izpeljava je zelo okusna In solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. (Sirila v Mariboru.


3(ssH
¿5
Najboljše in zelo trpežno blago
u moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno bla-§D, barhent, eefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke In perilo kupite najcenejše le v trgovini
J.N. Soštarič, Maribor,
ALEKSANDROVA CESTA.
»H«'<r»'t(»»ti»'w*»»«'t> »'»>»» it »'»»'<> »»<>»» i» «»n »»o»»»»» »»»t»»» « »'»»»i
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici
je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tia-kovino, platno, svilene in eajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po žanih cenah samo v manulaktumi trgovini
•06
Za obilen obisk se priporoča: K. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9.
v Celju
registrirani zadrugi i neomejeno zarezo
Cankarjeva ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	50
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.

Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!

m £
Q) J*
NB
I
O
S
A
Dober glas gre t mesta in dežele
Ter tndi k nam ss novice te prispele,
Da kupiš dobre manufaktumo blago in po ceni,
V mestu Celju, tam pri nemški cerkvi.
Aka nisi bil tam še osebno,
Gle|, da zapomniš si za vedno,
Da v Celju je mnogo raznih trgovin,
A najcenejše kupiš redno le pri
falentin Hladm, Celje
Prešernava ulica. Sama sraven nemške cerkve!
1249
ms,**.** ** **,**■,** m*:**,»* **:** ** ** ** r* r* ** ,** ** >v >V!
«V	ki1ki'ii k. J K J t. J k > k J LJ	K J	k d ► >
Sreča Vai išče!
Kje? Tam, kjer si nabavite vse manufaktumo, galanterijsko, špecerijsko in železninsko blago po res nizkih cenah in to le pri: Mihajlo Lapuh, Konjice št. 93.	1487
MaiaiaHBHMBIBHHiHHRiHiBHHmt«
Čujtel	ffiejktf
MARTIN SDMER, KONJICE
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora ▼ Kom)!«« D* leti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni daffci — Za prav obilen obisk se uljudno priporočam f
□ OOO OO O O O O O O O O O O O O O O O O □ O DOOOO 0:00
!! Varen j te z denarjem !!
pri nakupu manufakturnega blaga. Fredno kupite, si oglejte velikansko zalega
in čudovito nizke cene v
manufakturni In modni IrgoTlnl
FRANC DOBOVICNIK
Celje, Gospoika ulica 15
Stranke iz dežele dobe popusti — Krojači in šivilje posebne cea«!
N» drobno!	i244	N» debele !
O O O O O OiO O O O O O O OO OOO OOO OOO O O O O o

Edino najboljši
foletoo 811
šivalni stroji in koles» so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
= znamke Gritzner, Adler in PhOnli =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski p!etilni stroji znamke »Dubiedc. — Pouk O vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
48
Strupi C«lj<
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, «vetiljk ogledal, raznovrstnih iip, lepih okvirov Itd itd. — Prevzema vsakršna steklar •ka dela. >— Najsolidnejše cene in točna postrežba.
Na drobno la u debelo.
Na dobro la u dobo»

2 Ii H 2 23 11 H H I! U
a u x s
««J
D
Zadro2na gospodarska banka d. d.
HIIHIIIII8 rv-r» miiiiiiiiiiiiimi
11 HLH IL» U.UI1
Poilriiiiile» (Vftarlbmr*
»
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 5„ pred frančiškansko
cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantnejše! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računa.
^oohMfceul pmdaialec srefik dri razr. loterije.
K) S3
IZ!
cd
CD IZ! IX IS QD IZ!
en
IX
IX IX IX IX IX
■ ■ ■ ■ ■ ■
8
au
MHMmMMi«MMi
najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici t Maribora
Stolna ulica št. 6	r. z. z n. z.	Stolna ulica št. 6
Hranilne vloge brez odpovedi po ( Na trimesečno odpoved po 8%
Somišljeniku Urite naš list! j
Tiskar: Tiskarna «v. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
>lvja«, predstavnik: Jani Golea, novinar v novinar v Mariboru.
Iadajatelj: Konzorcij »Slov. G«q^