Številka 322 TRST, v soboto 21. novembra 1908 Tečaj XXXM — IZHAJA VSAKI DAM tudi eb nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tob&kamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Sčini, Dornbergn itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aad&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko V edinosti Je moč I NAROČNINA ZNAŠA xa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laroenink u n*delJako lzđanj* ,,EDINOSTI" atan« : o*l»-—— letno K 5 20, pol leta a 60 ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulic« Giorgio Gaiatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Gaiatti št. 18. PoStno-hranllnlinl ra?un St. 841 652. TELEFON XL 11-57. ----------------- BRZOJAVNE VESTI Izjava dr. Hrubana. DUNAJ 20. Presumtivni drugi podpredsednik poslanske zbornice dr. Hruban je izjavil v svojem olumuškem glasilu, da je edini predmet, ki ga parlament dovoli uradniškemu ministerstu. proračunski provizorij. Nov podvodni čoln sa avstroogreko monarhijo. REKA 20. Wbiteheadova torpedna tvornica, ki je za avstrijsko vojno mornarico zgradila že dva podvodna čolna, je včeraj iz ročila tretji podvodni čoln. Pruska poslanska zbornica. BEROLIN 20. Zbornica se je bavila z Predlogo o aneksi;i Bosne iz Hercago- interpelacijo centruma glede rudnike nesreče vine Daj zbornica razpravlja še le pod novo parlamentarno vlado. Provizorij v vladi ne sme postati difinitiva in nasproti uradniškemu ministeretvu ni drugega vedenja nego dosledna opozicija. Dršavnozborake dopolnilne volitve. v Hammu. Nemški državni zbor. BEROLIN 20. Zbornica je razpravljala zakonski načrt o davčni ri formi. Francoska zbornica. PARIZ 20. Zbornica je na svo'i pred- PRAGA 20. Na današnji dopolnilni ožji poludanski seji nadaljevala razpravo o vojnem volitvi v državnozborakem volilnem okraju Poračunu ter je vsp rt jela zadnje poglavje Kralj. Vinogradi je bilo oddanih 4023 veljavnih glasov. O d teh je dobil Josip SI ima (narodni socijalist) 2488 in dr. Korner (Mladc-čeh 1535 glasov. Izvoljen je torej Slama. istegs. Nato je bila seja zaključena. Bolgarski rekruti poklicani v službo. DUNAJ 20. „Pol. Kow." poroča, da so INOMOST 20. Na državnozborski ožji' bolgarski rekruti z dekretom vojnega mini-volitvi v Incmostu je bil izvoljen socijalni de- j atra poklicani za 28. t. m. pod orožje. Na-mokrat Holzhammer. Nemško-svobodomiselni vadno so bili poklicanijšc le na Bpomlad. kandidat Rchn propadel. Demonstracije italijanskih dijakov. Mednarodna konferenca. PETROGRAD 20. V merodajnih krogih DUNAJ 20. Dane j predpoludne se )© ge govori, da se Dogajanja z Avetroogrsko okolu 200 italijanskih dijakov podalo pred giede konference nadaljujejo normalno. Zadnji panament. D;jaki so odposlali deputacijo k prjdržki Avstroogrske glede konferenčnega poslancu dr. Bugatto, ki se je skupno z isto j programa nikakor ne izključujejo nade, da podal pred vseučilišče, kjer so čakali dijaki. pridd do 8p0razuma, če se utegaejo tuii Tu je dr. Bugatto imel nagovor, v katerem pogajanja zavleči. le rekel, da bodo Italijani znali svoje zahteve: jz Romunske tudi doseči. Dijaki so z burnim odobravanjem ; , v sprejeli govor dr. Bugatta ter so na to za- BUKARkST 20. Uradni liet poroča, da peli narodne peBmi. Redarji so potem dijake j namerava vlada raztegniti ustavni režim na razgnali, ! °"raJa Constanza m Bulcea. Vendar je vero- Fran BuLć odlikovan. ljetno, da se napove ta reforma v kraljevem SPLJET 20. Ravnatelj c. k. arheologic- *ovoru Po^m otvoritve pariamenta. nega muzeja v Spljetu državni posl. mons. Ursai kralj v Rimu. Fran Bulic je bil povodcm papeževega jub:- RIM 20. Grški kralj Jurij je ob 11. uri leja imenovan za svoje zasluge na starinoalov- predpoludne vaprejel v avdijenci ministra za ckem polju apostolskim protonotarjem ad in- unanje stvari Tittoni-ja. siar participantium. Položaj ob črnogorski meji. DUBROVNIK 20. Tukaj in v Kotoru je mir. Tu;ci napravljajo vsak dan izlete v Čr-nogoro, ne da bi 6e jih kakorkoli nadlegovalo. Nesreče na železnici. NAGV SZENT MIKLOS 20. Danes ob 7. uri zjutraj je iz Hodmezo Vasarhely odišli lokalni vlak skočil blizu postaje s tira. Lokomativa in nekoliko vozov se je prevrnilo. Kurjač se je hudo opekel. Dva potnika sta bila lahko ranjena. VAGHERA 20. Iz Milana došli ekspresni vlak Dunaj-Nica je blizu kolodvora Vaghera trčil skupaj z zadnjim vozom nekega tovornega vlaka. Ea železniški u!užbenec je bil lahko ran en. Od potnikov ni bil poškodovan nikdo. Ekspresni vlak se je kmalu potem odpeljal dalje. Nesreče na morju. AJACCIO 20. Križar j Conde se je tukajšnjem zalivu ponesrečil. REGGIO Dl CALABRIA 20. Francoska paketna ladija Martinique se je s tovorom kolonialnega blaga v minoli noči razbila štiri milje od Canlonije. O usodi moštva — 21 oseb — ni ničesar znano, vedar se sodi, da se je rešilo le sedem mož. PODLISTEK. Selma £agerlof* K petdesetletnici švedske pisateljice. 1858 — 20. nov. — 1908. Novi angleiki poslanik v Berolinu. BEROLIN 20. Cesar je danes v navzočnosti odposlanca Kiderlen Wiichter-ja vspre-jel v nastopni avdijenci novega angleškega poBlanika lorda sir GoBchens. Iz Maroka. LONDON 20. Iz Tangerja brzojavljajo : Belgijski odposlanik, dekan diplomatičnega zbora, je izročil zastopnikom Mulej H&fiia francosko-špansko noto, ki bo jo velevlasti enoglasno odobrile. Iz Kitajske. LONDON 20. Iz Singapora poročajo, da je vsled smrti cesarice-»dove prišlo do velikih nemirov. V Benahu ni 30.000 Kitajcev hotelo priznati novega cesarja, češ, da je manču. Agitacija se je raztegnila tudi na Singapore, kjer je prišlo do večih demonstracij. PARIZ 20. „New-Jork Herald, pariška izdaja, poroča iz Tokija, daje bil general Juan-šikaj, organizator kitajske vojske zastrupljen. Rim 20. Papež ni danes delil avdijence ker te je malo prehladil in je radi Številnih avdijenc zadnjih dni utrujen. Kiel 20. Sodišče vujne mornarice je obsodilo podčastnika Dietricha. ki je prodal voj ike tajnosti, na pet "let ječe, na zklju- čenje iz ?ojne mornarice in na izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let. Pariz 20. Kolonijski minister je prejel iz St. Preire de M'qafeton brzojavko, da se poulične demonstracij od sredo niso več ponovile, in da je sedaj vse mirno. Darmstadt 20. Velika vojvodinja he-senska je danes predpoludae povila princa. Ogrski državni zbor, BUDIMPEŠTA 20. Ministeraki predsednik dr. Wekerle je predložil zakonski načrt o naknadnem kreditu, ker je vlada prekoračila kredit v zadnjem tromesecu minolega leta in v prvih dveh trc-mesecih tekočega leta. V imenu trgovinskega ministra je predložil dva zakonska načrta glede gradnje vicinalnih železnic in več drugih poročil. Na to je zbornica nadaljevala specijalno debato o proračunu. Del. Lovković je v hrvatskem jeziku spisal razmere v Hrvatski ter odnošaji Hrvatske do Ogrske. Predsednik ga je prekinil in opominjal, naj ne nadaljuje svojih protidržavnib razmotrivanj, ker mu bo moral sicer odvzeti besedo. Govornik je na to obsojal postopanje hrvatskih sodišč nasproti osebiD, ki so obtožene radi vele-hrvatskih agitacij in je to postopanje označil za skandalozno. Predsednik je govornik p . klical na red io mu je odtegnil besedo. Posl. Schuller (Sas) je hvalil socijalno politiko vlade in se je izrekel za proračun. Del. Šurmin je izjavil, da listi, ki so v stiki z ogrsko vlado osumljajo nekatere Člene hrvatsko-srbske koalicije kerupcije in veleizdaje. Govornik je pozval trgovinskega mi-nistra Košuta, naj predloži tožadevna poročila zbornici, da se bo vedelo, koga hoče označiti. Pozval je tudi ministerskega predsednika, naj zbornici poroča, kdo da je oni, ki je od druge države prejel denar, da deluje proti interesom Ogrske ali monarhije. Dokler se to ne zgodi, bodo Hrvatje vedeli, s kom da imajo opraviti. — (Klici na klopeh strank neodvisn jati: Mi vemo že davno, s kom da imamo opraviti. Hrup pri_ Hrvatih in klici : Z imeni na dan 1) — Del. Surmin: je izjavil: Mi ne moremo dopuščati, da se razširja take obdolžitve. Od aprila sem se vedao sistematično te klevete ponavljajo. Vedao se glasi, da dobiva srbsko-hrvatska koalicija denarja iz Belegrada. Vsa akcga sloni na razkritjih Nastiča. Govornik je omenil podatke, ki jih je glede Nastičeve oseba objavil neki hrvatski list, da dokaže, koliko je Nastiču verjeti. Zatem je državni tajnik Szterenyi od-povarjal na včerajšnja izvajanja posl. Farkas-bazy-ja, ki je obdolžil vlado in stranko neodvisnosti raznih nerednosti na državnih železnicah. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. IZ BALKANA. Bojkot proti Avstro Ogrski. Reka 20. Ravnateljstvo Ungaro-Groate je prejelo od svoje agencije v Skadru brzojavko, da je pričel tamkaj bojkot blaga iz Avstro-Ogrske. Solun 20. Tukaj se govori, da namerava turško vojno ministerstvo odposlati na srbsko mejo deset batalijonov pehote. Tukaj nastanjena ženijska stotnija poj de baje v Skoplje, da se združi s tamošnjimi tremi Včeraj je praznovala Sc-lma Lsgerlof svoj petdeseti rojstni dan. V nas Slovencih je ime te priznane švedske pisateljice razmeroma malo poznano, kakor tudi nimamo do danes nobenega prevoda proizvodov Eordijske literature na slovenskem knjižnjem trgu. Da ni priobčilo slovensko časopisje v svojih feljto-nih tu in tam kako povest izpod peresa nordijskih pisateljev, zlasti Bjorsona in Ibsena. in da ni vprizorilo deželno gledališče v Ljubljani več predstav teh dveh pisateljev, bi Slovenci sploh ne imeli nobenega neposrednega kulturnega stika s severno literaturo, ki je posezala v zadnjih desetletjih morda najmočneje v življenje vBeh kulturnih narodov. Brez dvoma je dominirala nekoliko čaea francoska literatura, na čelu jej Emil Zola (7 1905; s svojimi velikimi, naturali-; stičnimi in pretresljivimi romani. Ravno tako moramo priznati, da vzbuja pozornost vsega1 bveta r u s k a literatura, pričenši z Leksijem Sergejevič Puškinom (f 1837) in Mihajlom Jurjevič Lermontovom (7 1841). Poleg njiju pozna ves svet £ela mož, kakor so Turge-njev, Doslojevrfri, Tolstoj, "Gogolj, Čehov... Ali kakor Francoska pod Zolo tako vpliva tudi Tuska literatura na ostali svet pred vsem vsled svoje originalnosti in inte-resaatnosti sižejav. Vzrastla je iz domačih tal, iz razmer svoje ožje domovine. Zola in omenjeni ruski literatje niso samo pisatelji svojega časa, ampak tudi pisatelji -s v o j e do aro vine. Lahko rečemo, da jih dela slednje po polarne je in poznatejs od prvega. Vse drugačno vlogo igra nordijska literatura. Henrik Ifeten, najsvitleja zvezda v daneko-švedsko-norveškem slovstva, je nastopi! kakor revolucij onar splošno človeškega duha. P o vb odi, -kjer veljajo danes obstoječe socijalne šege in navade, kjer se kažejo vrline in hibe sedanje človeške generac/je — bodisi na raskib, francoskih, aiaerikeotkih ali slovenskih tleh — porsodi imajo njegova velika dela enak vpliv: eoako nasprotstvo in enako navdušenje ! To pomenja več 'nego golo občudovanje. Svoj čas so bivali na današnjem škan dinavskem pcluotcku,, v tej domovini no rdi j ske literature, Lapo tci Kasneje so vdrle v te severne pokrajio e germanske čete in m podvrgle laponake docaačine. Njih žene se Germanom cgajale : u take se je zgodilo, de stotnijami iu potem odrinejo vse skupaj preti srbski meji. Carigrad 20. Členi mladoturškega odbora poživljajo prebivalstvo v Smirni. Jati io drugih krajih, naj bojkotira avstrijsko pošte. Carigrad 20. Glasilo odbora „Šjraj Uoiet* se bavi z vojno nevarnoatjo ki obstaja med Avstro-Ogrsko in Srbijo, in z govoricami glede sporazuma Turčije s Srbijo, ter pravi, da bi Turčija popolnoma pozabila □a svoje interese, ako bi sklenila kako defenzivno konvencijo s Srbijo in Črnogoro, kajti v tem slučaju bi utegnila izzvati vojno z Avstro-Ogrsko. Deputacija zveze avstr. indus rijalcev pri Aehrenthalu. Dunaj 20. Deputacija zveze avstrijskih industrijalcev je izročila ministru za unanje stvari baronu Aehrenthalu spomenico o sedarjem stanju bojkotnega gibanja v Turčiji. Deputacija je zahtevala jasnosti o boioči uredbi prometa avstrijskega blaga v Turčiji, Baron Aehrenthal je izjavil, da je Avfetro-Ogrska pripravljena dati Turčiji obširne koncesije na gospodarskem io državnofiaančnem polju. Rekel je, da je Avatro Ogrska storila vse možno, da to se z vsemi sredstvi deluje proti temu obžalovanja vrednemu bojnemu sredstvu, to je bojkotu avstroograke industirje in paroplovbe. Ž leti je, da pride do mirnega sporazuma s Turčijo glede tekočih vprašanj. Zato je neizogibno potrebno, da se napravi konec sedanjim razmeram v Turčiji. Balkanska konferenca. Iz Londona javljajo : Turški program za konferenco, ki so ga odobrile tudi Aoglr.a, Francija in Rusija, se glasi: 1. Državco-pravni položaj vztočne Rumelije ; 2. državnopravni položaj Bolgarske vprašanje tributov Rumelije in Bolgarske in njijim delež na turškem dolgu ; 3. državnopravni položaj Bosne in Hercegovine ; vprašanje odškodnine se ne sproži, ker bi to predpostavljalo principij.ini vsprejem aneksije; 4. Srbija in Črnogora ne smeta dobiti nikake kompenzacije na lioan-cijalno ali teritorijalno škodo Turčije ; ali poravnave tega vprašanja je želeti sicer iz razlogov splošnega miru ; 5. Odprava členov 23. (reforme v evropski Turčiji) in 61. (reforme v Armeniji) berolin9kega dogovora ni potrebna vspričo uvedenje koBstitucije v Turčiji ; 6. Sprememba kapitulacij, sesebno glede ptujih poštnih uradov in zvišanje uvozne carine ; 7. Spremembi člena 29. (Črna gora) Turčija ne prigovarja, ker ni interesirana na vprašanju. Črnogora in Kotor. Zadnje dni so prišle iz Kotora vznemirjajoče vesti; prve, da so s planine Lovčen naperjeni črnogorski topovi na Kotor, druge, da so Črnogorci že napadli Kotor. Iz Kotora javljajo sedaj dunajskim listom : Vsem moškim v Črnigori je razdeljeno orožje in strelivo. Ob črnogorski meji so nastavljene straže. Mnogi Črnogorci so se v zadnjem času vrnili v domovino. Črnogorski agent v Kotoru opominja Črngorce, bivajoče v Kotoru in okolici, naj bodo mirni. V Kotoru samem ni došlo do nikakih nemirov oziroma demonstracij. Avstrijski prebivalci Boke Kotorske so povsem mirni. Doslej se ni moglo opaziti nikakih abnormalnih dogodkov. . f je nastal na severu nov narod germansko-laponske krvi. Čistih Laponcev je danes komaj še toliko, kolikor je Slovencev v Trstu ^ stanujejo na ledenem severu Svedije in Rsaije, v pokrajinah polaaočnega solnca. In kakor je imela nekoč Svedija svojo zgodovinsko hegemonijo uad norveško polu sestro, tako ee je povspela sedsj Norveška sad svojo polusestro na polju literature in postala b tem obenem cvet vsega leposlovnega sveta« Peterooglata je bila norveška zvezda: Ibsen-Bjornson-Lie-Kielland-Grrborg. — Kiel-landu je sledil v grofa pred tremi leti Henrik Ibseii, letošnje poletje Jonas Lie. Tako preostaja glavnih fie BjOrnsen, kakor da ima zdražiti 8e enkrat v sebi ves izraz svojega časa. Nekako tako, kakor pred blizu sto leti Joiiaon Wolfgang Goeth^ ki mu očita zato grof Vork, pred nekaj ieti umrli člen pruskega velikega generalnega Štaba, da je bil premalo „naciocalen". „So wenig vaterliiadi-sekes Gefubl auch Goethe besass..." Nordijska literatura ima v sebi nekaj fcfco splofino-evetovnega in tako harmonično-<5loveškega, kakor nemška li eratura Goethe-aeve dobe. Zadnja desetletja so po svoje a notranjem ustroju in po svojem zunanjem življenju i bistveno drugačna od prejšnjih časov. Karak-1 terkraje jih neko prav posebno vrvenje člo-•veftf^a in iz tega -izvirajoča Beanr-eost duha. Posledica industrijalizacije v produkciji je zanesla svojo sled v najvišjo gorsko vas. Nastala so velika centra, ki absorbirajo ves pravi in živi element posamičnih narodov. Nastali so v spolnem kakor v splošno-člo^e-škem življenju popolnoma novi pojavi : žensko vprašanje, histerija, nervoznost, proletari at, kapital kakor plutokracija. Raziskajoči človeški um je našel nova pota v naravo. Dobili smo novo ti ozofijo v veličastnih zi-stemih. Tako so nastale tudi človeške strasti, ideali in socijalni konllikti popolnoma drugačni, nego so bili za časa nemških klasikov. Goethe ni bil samo velik poet, hflrm<.Ličen karakter svoje dobe, ampak tudi eksceleLca in minister. Dejstvo, da so imenovani nordijski pisatelji poetje novega časa, jim daje univerzalen značaj. Mnogo je n. pr. v Ibsenu nam kakor nemumljivo, kakor da resnico njegovih besed in stavb samo slutimo in je še ne moremo prav spoznati. Godi se nam približno tako, kakor Slovencem ob Bleivveisao-vem času, ko so resno ugibali, kdo je ve^i pesnik: Prešeren ali Koseski-Vesel. Veliki pesniki so kakor proroki svojega časa: resnica njih besed leži v bodočnosti in zato je ta resnica nerazrušljiva. Naj si grać sodobniki še tako bUdo proti njej, kak-r se je godilo Ibsenu ali B,ornsonu ob njujem prvem nastopu in kakor se godi Ibsenu — Biran IT ►EDINOST« štv. BSS V Trata, dne 21. novembra 1908 ČRNAGORA Črnogora ne misli na vojno. P ari 2 20. Semkaj došii Črnogorski za-gtop ik Ivo Tcpović je nekemu sotcuduiku „Matina" izjavil, da mora demontirati, da ima Žma^ora bojevite namere. Ljudske manifestacije v Čmogori so le odgovor na vojaške odredbe Avstro-Ogrske. SRBIJA Zemun 20. V sredo so prišli v Beli-grad zastopniki ruske municijske tvornice v Tuli. pri kateri namerava vlada naročiti veče množ':ne vojnih predmetov. Misija Novakovićeva. B e i i g r a d 20. Neki cficijelni komunike prfcVi, da je vest o sklepu vojaške konvencije med Srbijo in Turčijo neresnično. Novakovic je s svojo misijo imel namen, da se informira o političnem položaju na balkanskem poluotoku, ustvarjenem vsled novih razmer. Med Srbijo in Turčijo vladuje popolna ha&monija io piijateljaki odaošaji. Srbija nima kakih namenov in z novopazarskim sandžakom nidrugimi deli turške države. To je tudi imela konstatovati misija Novakovića. TURČIJA. Carigrad 20. Vlada je naročila pri taroki Erhardt 177.000 šrapneiov za brzo-strelne topove. Pogodba ni še podpisana. Carigrad 20. Avstroogrsko poslaništvo protestiralo oroti temu, da brani policija od včeraj vstop v avstroogrski poštni urad v Hambulu. Carigrad 25. Govori se, da je sultan obolel, radi česar ni mogel vsprejeti novega emirja iz Make. Ultimatum Avstrije Turčiji. Carigrad 20. Včeraj je Avstroogrski poslanik opozoril turško vlado na bojkot avstro ogrskega blaga in trgovine v Turčiji, ki postaja že nepristojen. Ako ne najde Turčija sredstev, da to gibanje proti Avstro-Ogrski ustavi, ne ostane isto brez osedepolnih posledic za poiitične odnošaje. V prvi vrsti bo Avstro-Ograka prisiljena prekiniti daljna pogajanja v Turčijo v vprašanju aneksije Bosne in Hercegovine. Istra v očigled novim viharjem. m. Debili smo lekcijo mi, dobila jo je vlada in Italijani — jo dobe! Pa še nekdo jo dobil lekcijo. To so tisti naši slovenski rojaki, ki bi hoteli na vsaki način inavgurirati v Istri neko novo ero — „preporoda". Začele bo se tiste znane agitacije, tisto omalovaževanje vsega, kar Be je doslej storilo v Istri na slovanski strani, tisti poskusi za rušenje oseb, ki so jim na tem mučnem, naj veče abnegacije zahtevajočem delu osiveli lasje, oseb, katerih imena ostanejo neraz-aružljiva z zgodovino bojev, muk in trpljenja, in — vspehov naroda našega v Istri! Rušiti se je hotelo vse, na vseh koncih ia krajih. Hotelo! moramo naglasiti. Kajti dobri genij našega naroda je skrbel, da je zavednim plastem naroda ostal zdrav razum in zdrav smisel, da je odklonil takov „preporod*, in da je ostalo pri — poskusu. A kako so opravičevali novi proroki to svoje razdevaječe početje ? Rekli so, da je medsebojni boj potreben 1 Ko pa je trebalo obrazložiti in s konkretnimi navedbami dokazati „potrebo" „preporoda", tedaj niso prišli preko splošnih fraz, s kakorsnjimi se more sumničiti tudi najpošte-nejo delo, in ne preko insinuvacij in podtikanj, s kakoršnjimi ee more osumničiti tudi naipošteneje osebe. Zelo nebvaležno delo je, ako se hoče koga prepričavati, da je to ali ono potrebno, ali ga uverjati, da ni potrebno. Ako se dva prepirata, da-li je krompir dobra ali slaba jed, imata — oba prav. Enemu ugaja krompir, drugemu pa ne. In nobenemu njiju ni temu prvemu poetu naše generacije — dostikrat še danes. Švedci imajo samo dva večja poeta: Strinoberga in Selmo Lagerlof. Gotovo je, da ni pomen pisateljice La-gerlot tako uaiverzelea in epobalen, kakor njen h imenovanih polubratov.*) Njene besede ne pomenjajo svetlih bli.kov na tirmamentu, niso užgane bak'je, ki pretresajo gledalca kakor Ibaenove drame. Njeno pero je kakor dober h >gran; ki ga je mogoča izcizelirati se.e tedaj, ko je neutruden in jak delavec izkopal iz umazane gruda bloiteče in čisto zlato. Vpliv Selme Ligerlof je pred vsem velik na razvoj švedskega jezika, tako, da obstoji danes že tudi v švedskem slovstvu poseben stil, imenovam „stil Selme Lsgerldf". Tako, kakor da bi hotda biti švedski Puškin. Ali nobenega dvoma ni, da zauzema Lagerlof, med vsemi dosedanjimi ženinimi pisateljicami eno prvih mest. Njeni proizvodi so prevedeni v jezike vseh večjih narodov. Ob tem trenotku, ko se pečajo z njeno osebo vsi večji časniki kulturnih narodov, je samo za nas Slovence, če se spominjamo v teh skromnih vrsticah (udi mi njenega jubileja. C. Pleško. *) Svedci in Norvežani tvorijo prap za prav va naroda, ki sta si sicer zelo sorodna Pis. kaj cčitati. To je pač stvar prirojenega ukusa. Ći se pa suče kontroverza o tem, da-li je kaka politična akcija, kaka politična smer, kako načelo dobro ali slabo, potem je prepričevanje kočljiveje. Kajti tu ne odloča vsikdar pošteno prepričanje, ampak često tudi predsodki, ani^oznost, mala fides, ki trdi svojo tudi proti lastnemu boljšemu j prepričanju. Marsikdo zatrja potrebo tega ali I onega, ne da bi mu tako govorilo lastno prepričanje, do katerega je prišel na podlagi ne-! dvomnih dejstev, marveč trdi, ker mora, kf.r j mu je to naloženo od kake sile, ki jo (nad njim. V takem Blučaju je tudi naj poštene:a beseda, najbolji argument obnemogel. Oni drugi vidi „potrebo"; ni sicer sam u ver j en o njej, toda naloženo, ali sugerirano mu je in — konec je vsaki argumentaciji. Iz vestni gospodje, ki so jeli nastopati v Istri kakor misijonarji nekega „preporoda", so konstruirali posebno formulo, s katero so hoteli opravičevati svoje početje, ki je vzbudilo žalost in ogorčenje v vseh v resnici rodoljubnih krogih. Medsebojni boj je potreben, ker niveč nevaren za narodno b t v a r ! Iz zgornjih izvajanj je razvidno, da se ne mislimo prerekati o „p o t r e b i". V neizogibno dolžnost pa nam je, da najodločneje zavrnemo drugo točko navedene formule. Ker naravnost usodno bi bilo, ako bi Be naš narod v Istri dal zavesti v mnenje, da složno delo — tisto složno delo — ki nam je Istro rešilo in ki je tudi ustvarilo pogoje za nadaljnji razvoj našega naroda v tej deželi, ni več potrebno. Ali še jasneje povedano: da se moremo sedaj brez nevarnosti za narodno ekzistenco — klati med seboj ! Govorili so : sedaj, ko je sklenjen kompromis, ne bo več potreben narodni boj, na volitvah ne bo več borbe med Italijani in Slovani! Ergo: bodi borba za „načela" med Slovenci, oziroma Hrvati samimi! To je bila velika laž :— strup v Brca našega naroda. Kdor je tako govoril: ali ne pozna razmer, ali ne pozna naših sovražnikov, ali pa — ga vodijo zlobni, narodu našemu sovražni nameni. Tertium non datur. Mi smo se takoj uprli taki argumentaciji. Ko smo po svojem prepričanju in na podlagi dobrega poznavanja razmer branili sklenjeni kompromis, smo odkrito priznavali, da ta kompromis nam |ne prinaša vsega, kar nam gre. Ali naglašal: smo, da bo s kompromisom ustvarjeni bolji pogoji za nadaljno delo in nadaljno borbo !! Poznamo narodne nasprotnike in smo vedeli, da so sklenili kompromis le pod silo razmer, ne pa v želji po miru ali celo iz prepričanja, da so delali doslej zločinsko krivico. Takoj prve volitve na podlagi kompro* misa so potrdile to in so nam razkrile, d a so v Istri novi viharji neizogibni. Kdor bi še danes hotel trditi, da se moremo svobodno klati med seboj, ker nam od italijanske strani na preti več irkaka nevarnost, oziroma, da je doba narodnih bojev v Istri za nami: ta je zločinecna narodni stvari! Ali zločinec iz lahkomišlje-nosti, ali pa — iz drugih nečistih razlogov! A kateri je glavni pogoj za vspešnost boja naroda proti narodu ? ! Mari ne : koncentracija vseh sil ?! I V Istri se napovedujejo novi boji. A dejstva govore, da za izdajstvo ▼ Puli bo morala nositi odgovornost italijanska stranka v svoji skupnosti! Jasno je kakor beli dan, da je oficijelno vodstvo hotelo ohraniti le vid^z korektnosti, a da je v resnici odobravalo — nekorektnost. Ta neiskrenost predčrtuje našim boriteijem pot, po kateri jim bo hoditi — v bodočih bojib. Italijanski paragrafi in naše številke. Res mora biti bolno pri srcu vsem „cbiari, illustrisnmi avvccati" : Gasser, Consolo, in kakor ee že zovejo ti Pauliani in Papiniani... Zakreaali so po paragrafdki, da švigajo same ordonance d. da ... . No. . . L, B, J itd., §§§ statutov, vsakjjake Norme; e italijanski jezik kakor da je ustvarjen za ono lapidarno argumentiranje : „Bizantina »juestione quel!a posta che non . . . . *ecc", ali: che i citta-dini hanno diritto, the le loro controvsrsie sieno giudicate, da organi dalle leggi desig- nati....."A potem pomaka pero kak reg- nico!o pri „Indipendentu" in vprašuje nagu-bančenim čelom : Er la sollevata questione di diritto publico c di diriito privato?" Vse sreča, da je mininister za pravosodje daleč od tega ogaja, kajti--— sam Bog te obvari od} tekega bombardementa! Pa potem? Joj proza prozsjična! Eden za drugim prihajajo v dvorano svečeniki Ju-stice ; dolge so jim črne toge, a še daljši resni obrazi. Predsednik tega zbora vstaja in — groza! veli tistim chiarim Papianom-- po hrvatski, da bo njihove argumentacije .... malo resne! Ia Še se niso porušili zidovi stare zgradbe v ulici sv. Martiri. Martiri ti naši Italijani!!! Čitatelji so gotovo že pogodili, Jda govorimo o f i a b c u, ki so ga chiarissimi odvetniki Gasser, Consolo e compagnia doživeli na našem trgovskem in pomorskem sodišču z famoznim svojim odbijanjem štirih naših sodnikov lajikoweščakov, o katerib smo pisali že večkrat. . Včeraj smo priobčili v celoti razsodbo pozivnega sodišča io fiasco odvetnika dr'a Poiacco, ki je hotel biti chiarissimo — vsaj toliko kolikor kolegi mu Gasser in Consolo. Mi smo ta fiasco predvidjali takoj onega dae, ke so Italijani odločili — pobiti zakon po sili. Ob oni priliki, ob pričetku te male revolucije italijanskih odvetnikov, smo mi jedrnato in temeljito prikazali sofisterijo Italijanov ni smo dokazali svoje pravo da se tudi na omenjenem s:dišču spoštuje naš jezik. Tudi mi smo tedaj odprli zakon ia dokazali, da § 1 ministerske naredbe od dne .2. da-cembra 1864 ima trgovska zbornica pravico do predlaganja kandidatov za mesta sodnikov lajikov, a — nič več. Tedaj se italijanske novine citirale zakon o sodni organizaciji od 27. novembra 1896 št. 217 in na temelju tega zakona so začele dokazovati, daje minietorstvo nekako navezano na predloge trgovske zbornice, ker da § 20 omenjenega zakona pravi: „che gli assessori profaoi ven-gono nominati su parere e proposta" trgovinske kamore. Mi smo tedaj odprli še eno stran zakona 1896. o sodni organizaciji in smo od tam citirali ta-le passus: „Die Vorsch'age aind, wie heute, lediglih gutachtlich, die das Ernennugsrecht selbst nicht binden" !! To se pravi: „predlogi (nam reč trgovinske zbornice) so le mnenja, ki nikakor ne vežejo pravice (seveda: miniater-stva) do imenovanja". Torej ne gre tu za parere e proposta, ampak samo za p r e p o b t o, ki je samo parere!! To je: mneje. Pa to je tudi sicer povsem umij ivo. Zakaj naj bi se zakonodajalce povsem prepuščal na milost in nemilost trgovske zbormce, ki jej zakoni zopet ne morejo braniti, da ima svoje muhe in kaprice, ki bi mogle kompromitirati vse sodstvo?!! Kaj vprašati moremo in če bi trgovska zbornica predložila same nesposobne ljudi (nesposobne v smislu zakona), ali, ako bi jej enkrat jednostavno prišla muha, da štrajka in ne predloži nikogar?! Kaj potem? Mari naj bi se potem vprašalo za parere e proposta — Papiniane v redakcijah „Piccola" in „Indipendenta" ? 1 Ali pustimo zakone in paragrafe! K*r smo rekli, smo navedli le mimogrede, da pokažemo na retorične sofizme naših nasprotnikov. O veljavnosti zakona odločujejo drugi, a za naš slučaj more „Piccolova" jurispruden-cija zabeležiti samo en — fiasco. Drugo je, kar smo hoteli naglasiti o tej priliki. Ali ker so nas italijanski paragrafi doveli do preko meje čitateljeve potrpežljivosti, spregovorimo jutri o — — — naših številkah. Mi nimamo ne volje ne časa, da bi svojemu pravu iskali temelje samo v paragrafih zgodovine in zakonodajstva. To arheološko nalogo prepuščamo svojim sosedom, ki v — muzejih latinske prošlosti nahajajo svojo veličino. Nas čaka drugo delo ki uitvarja na te* melju številk sedanjosii za boljo srečo bodočnosti. Mi nočemo biti profesorji, ki po muzejih kažejo na petrefakte in mumije davno minule prušlo9ti, ampak hočemo biti čili delavci na gradbi narednege napredka in narodne svobode za danes in jutri. Da naš pogled seza v bodočnost; mi gledamo naprej. Zato bomo naštevali, kar hočemo in moramo dobiti! Naši sosedje pa naj povejo elegije o onem, kar — so nekdaj imeli, o svojih propalih .... privilegijah! Boj za italijansko vseučilišče Včeraj so italijanski dijaki na Dunaju zopet demonstrirali. Borili so S6 za svoje vseučilišče kakor — po navadi: pevanjera, kričanjem in lepim gororom posl. Bugatto, ki jih je tolažil z gotovo končno zmago. Navdušenje je bilo velikansko, kar se samo ob sebi umeje pri naših Italijanih. Ali poslali so tudi deputacijo k rektorju in tu se pričenjajo le dolenti note : na zaključku svojeg* poročila prinaša „Picculo" grozno vest: vsled odgovora, dobljenega od rektorata vseučilišča, izjavljajo italijanski dijaki, da je od njih s t r a o i prekinjeno vsako pogajanje z vlado in akademičnimi oblastmi!" Evropa trosi se l Ultimatum je za pet jo sledi[o prekipjenje odnošajev. To je navadno zadnji akt pred vojno. Človeka kar arba prsti, da bi se ma!ce rogal. Ali ne! Kcmtatujemo da je bil speh včarajšnje deputacije enak drugim uspehom Italijanov v borbi... Za te čudake velja pregovor; kdor noče slušati pametnih nasvetov, temu ni možno pomagati! ! Hrvatska, Konferenca zaupnikov starčevićanskih disidentov. Danes po pogrebu dr. Davida Starčevića se bo vršila v Zagrebu konferenca zaupnikov starčevićanskih disidentov. f Dr. David Starče ić. V sredo popoludne je umrl v Jaški v 68. letu svoje dobe dr, David S t a r č e-v i <3. Žnjim pade zopet v grob jedna najmar-kautnejih ličnosti iz dobe Ante Starčevića, ki mu je bil pokojnik nečak. Dr, David Starče-vić j8 bil v političnem življenju kakor kip iz granita neodjenljiv — mož, ki je za svoje prepričanje, za svojo ljubav do naroda in domovine pripravljen žrtvovati — vse. Za dobe tirana Khuena je bil pokojni Starčevič najbolj proganjana javnu oseba v Hrvatski. Ali mučenik je bil Se poprej. Z e na jesen leta 1871 so ga vrgli v ječo radi Kvaterni-kove ustaje v granici in \e trpel v jači se svojim stricem Antonom Starčevićem do Božiča. Ali to je bil ša lo preludij poznejim proganjanjem. V saboru je pokojni Starčevid gromel 'proti Madjarom in madjaronom in jim je bil t v strah in trepet. Prišla je strahovlada Khue-jnova. Proti temu tiranu se je David boril j kakor lev. Nepozabna v zgodovini hrvatskega j sabora ostane seja od dne 5. oktobra 1385, ko je prišlo do silnega spopada z nasilnikom I in bo Khuena vrgli iz zbornice. Sledilo je maščevanje. Khuen je dal vreči Davida v preiskovalni zapor in sodniki — sužnji so ga obgodili v trimesečen zapor in j v izgubo vseh državljanskih časti — torej tudi odvetništva. Višje eodišče pa mu je povišalo kazen na pet mesecev. Potem bo si Khuen in njegovi rabeljni izmislili nov peklenski načrt proti Davidu. Obdolžili so ga gol u-ljufije in obsodili na pet let ječe, višje sodišče pa je znižalo kazen na dve leti. Iz tega zapora je prišel leta 1889. Leta 1897 je bil zopet izvoljen v sabor, a povodom letošnjih volitev se je bil prehladil in bolehal, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Njegovo ime ostane z zlatimi črkami zabeleženo v zgodovini hrvatskega naroda. Naj-sijajneji dokaz o njegovi neizmerni ljubavi do svojega naroda je pač dejstvo, da je bil vzik-dar propovednik sloge in jedinstva proti tu-jincem. Po velikem delu je bila njegova zasluga, da je leta 1893 prišlo do ujedinjenja opozicije. NeporušDO se je sicer držal svojih načel, ali kakor pravi patrijot je znal — ko je korist domovine tako zahtevala — podrejati skupnemu interesu, Uprav navdušen je bil, ko je prišlo do sporazumljenja med dvema največima političnima nasprotnikoma : med njegovim strincem Antonom .Starčevićem ia velikim biskupom Strosamayerjem. Zadnji največi dokaz o avojem rodoljubju pa je podal, ko je izposloval, da so se sedanji disidenti Frankove stranke ločili od tega zloduha hrvatske. Smrtne ostanke Davidove so prevedli iz Jaške v Zagreb, a^ od tu jih prevedejo danes na pokopališče v Šestinah, kjer bo pokojni junak počival poleg svojega velikega strica. Ogrska Madjarski vandalkem. V noči od 13. na 17. t. m. je bil v Ba-sendorfu z dinamitom dvignjen v zrak ramun-ski spomenik svobode in kamniti križ na grobu voditeljev romunskih uaT.ašev iz leta 1848. Močna detonacija je vzbudila meščane iz spanja. Oba spomenika sta popolnoma uničena. Ni treba omenjati še posabej, da so to storili madjarski šovinisti. Drobne politične vesti. Na zborovanju avstrijskih mestna Dunaju zastopa meatno občiao ljubljansko magistratni ravnatelj g. Vončina. Zmaga slovanskega železničarjev, Praški „Den" poroča, pa je na volitvi predsedništva peazijakega fonda uradnikov in uslužbencev c. kr. državnih želrznic zmagala lista češko-poljsko-s!oven3kih kaudi-datov. Ministri Beckovega kabineta. Z Duuaja poročajo : Bivši pravosodni minister dr. Klein ostane še nekoliko časa na Dunaju in se petem psda v Meran, kjer ostane do božiča. Bivši naučni minister dr. Marchet ne more odpotovati nikamor, ker mu je obolela hči. Radi tega je že v ponedeljek izročil vodstvo miisisterstva svojemu nasledniku. Bivši finančni minister Koritovski oatauo stalno na Dunaju. Bivši minister Djrschatta, Fiedler, in Prade, ki so državni poslanci ostanejo na Dunaju. Proti ustanovljenju čeških šol na Nižjeavstrijskem. Čehi zahtevajo, da se ustanove češk9 šile ne le ra Dunaju, ampak tudi v mnogih drugih krajih Nižeavstrijskegi, kjer bivajo Čehi. Zveza Nemcev na Nižesvstrijskem je eklenila pričeti agitacijo proti češkim šolam. Za jutri so sklicani protestni shodi v 40 kra-ih Ni?.eavstrr-skega. Dnevns vesti Jagnje božje ...! Veliki svečenik — tc je „II Piccolo" in persona. A jagtja božje, ki naj nosi grehe, je uboga „Caraera di com-mercio" ! Znali s3io, da jih beli, ali vendar joliko... Ali ste čitali včerajšnji „Piccolo*? C^a kolona preti ubogi trgoviniki zbornici, k: koncu konca vsemu kri/a. ker da ni ^dovoli samo protestirati proti „nezakonitemu imenovanju štirih slovanskih prisednikov, ampak trebalo je zagrabili takoj ctrebre cesaranega Dunaja, ptk jih zrahljati. Pereat rnundu*, fiat — iniustitia ! m Torej vemo sedaj tudi io, da je tukajšnja trgovska zbornica prhalo radikalca. premalo italijanika, premalo — piccolovska * Ali tu so Poiacco, Gasser, Coacolo, Muaaft r.. e tutti quanti! Oui že pokažejo, kaj znajor in potem se bodo sramovali v->i oni Demetrio, Ricchetti Busianich in drugih 66 patres patriae, ki sede v \odstvu trgovske zbornice! Kaj stori oedaj trgotska zkornica na lavado „Piccola" — tega ne v*mo. Mi jo samo opozarjamo, naj ne goni lisice, d* iztira — volka ! Naj se gospoda ne mučijo okolo politike! Saj jim je dovcij posla aa vztoku, kjer morejo razvili svoja politično modrost in trgovsko spretnost: Naj so T Trstu, dne 21. novembra 1908 »EDINOST« Siv. 322 Stran TTr raje bavijo s turškim bojkotom, ki kvari posle našemu tržišču! Ako pa žele gospoda ▼ trgovinski zbornici na vsaki način domače šovinistične politike. ako iim res treba če domačih nasprotnikov — pa naj izvole! Odbijajo nas, grde nas in se nam ro-gsjo. Hvaia 1 Ali to bo že naša skrb, da na naša društva, naj uvažajejo naš položaj in naj se po istem ravnajo. Mi pa pojdemo našim društvom vedno radi na roko, v koli kor bodo te njih zahteve opravičene in za nas izvedljive, Iz zavoda sv. Nikolaja. — Opozorjaaio še enkrat na občni zbor zavoda sv. Nikolaja, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob 4. uri pop. v bomo tudi mi apelirali na naše slovenske uiici Farneto 18. Po občnem zboru bo igra dežele, na Istro, Dalmacijo, Banovino, Herceg- deklamacija in petje- Vabimo na to zboro-Bosno, Unogoro, Srbijo in dalje. Bomo vi- vanje Vse gojenke in sploh dekleta in naše deli, kako bodo „italijanski" trgovci v Trstu potem izgledali brez slovanskih — kupcev ! Izvolite gospoda ! Večno preziranje našega jezika. Prejeli smo : Pred časom mi je tukajšnja c. k. davkarija dostavila laški monitorio za osebno dohodarino. Da-si sem že opetovano zavrnil take laške opomine in zahteval slovenskih, je ta urad gluh za take pozive k vršenju najele-mentarneje enakopravnosti. Zadnji opcmin sem jim vrnil z grožnjo, da se pritožim na mini-sterstvo. Cez nekaj mesecev eo mi poslali slovenski opomin, na katerega sem tudi takoj plačal in sicer za vse leto 1908. Sedaj pa so mi zopet dostavili laški monitorio, v katerem me poživljajo, naj plačam za prvi semester 1908 ! 1 No to je le pomota, ki se še da odpustiti ob tu veljavnem načinu tir-janja in plačevanja davkov. Ali, da ne spoštujejo našega jezika niti tedaj, ko zahtevajo naše žulje, to je neodpustno in bomo morali že enkrat začeti z energičnimi sredstvi, da si tudi pri tem uradu pridobimo svoje pravo v jezikovnem pogledu. K. Neprilike zaveznikov. Srčkani bo naši Italijani, kadar so jih njihovi zavezniki — Nemci dovedli v nepriliko. Kdaj je v fronti i o Slavo, e tedaj cmokajo ljubimski poljubi Italijanov in Nemcev, da je kar milina poslušati jih. Ali, kadar se junačijo italijanski dijaki na Dunaju, pa dobivajo od svojih nemških kolegov — batin, tedaj pa grmi o „barbari teutonici". Ipak se Italijani ne spuščajo radi v grobljansko polemiko z Nemci. To bojno orožje je rezervirano samo — nam. Tako n. pr. včerajšnji „Indipendente" kaj uglajeno protestira, ker je nemška banka ■..Union"* nabavila vso Dapravo za svoje nove prostore — iz Gradca. Saperlot, tu je nekoliko deset tisočev kron, zasluženih v Trstu, ki se selijo v tuje mesto, dočim naši vredni daiavci nimajo dela. Da je tako porcberijo storilo katrero naše podjetje, italijansko novinstvo bi pisalo po priliki tako-'e: „orda barbara, ki so inci-diosamente došli v naše moBto, kradejo lopovski naše quattrini Orsu, eroi tretje Italije, naskočite te impostore in brezsramne tu-jince !u rodoljubke. — Odbor. Nova pekarna. Podjetni lastnik pekarne in slaščičarne v ulici San Giacomo št. 7 g. M. Stopper je odprl novo podružnico v ulici Giuseppe Caprin št. 9. Prostor je povsem na novo opremljen z največjim luksusosom, Izven kruha prodajajo se v tej prodajalni« raznovrstne slaščice in sladki prepečenci. Velik požar. Tvornica za testenine na pol uničena. Sinoči malo pred 10*30 uri je policijski inspektorat v ulici Pasquale Revoltella tele-toniral glavni postaji ognjegascev, da gori tvornica za testenino tvrdke Maurizio Mor-purgo & C.o v ulici Casimiro Donadoni, Poročnik Bugliovac je dal takoj pripraviti 3 trene in se je podal na mesto požara. Kmalu potem je prišel tudi poveljnik Paoli. Ogojegasci so morali s sekirami razbiti glavna vrata tvornice, kajti lastnika sta prišla na lice mesta, ko bo bila vrata že odprta. Gost dim med katerimi se je vil plamen se je videl. Kakor se je pozneje doznalo, je ogenj nastal v I. nadstropju (zgrada ima tri nadstropja), in sicer v oddelku, kjer se suši testenina, ter se razširil na vse strani. Stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje, bo se zrušile, vsled silne vročine so namreč kamnite stopnice popokale. Ko so ognjegasci pogasili ogenj v veži. so po leseni lestvici zlezli v prvo nadstropje in potem so pričeli gasiti tudi v prvem nadstropju, Drugo lestvico bo na zunanji zid nastavili do drugega nadstropja, ker je ogenj prodrl tudi do tamkaj, in od tamkaj so brizgali vodo na vse strani. Se le po dveurnem napornem delu so ognjegasci zamogii omejiti požar, tako da je bila vsaka daljna nevarnost odstranjena. Skeda je velika, kajti razun tega, da fcta prvo in drugo nadstropje popolnoma pogorela, je ogenj uničil tudi velike zaloge testenin, druge sta pa pokvarila dim in de loma voda. Na mesto nesreče je prišlo več policijskih uradnikov in redarjev. Ko pišemo te vrstice — 2 uri in pol popolnoči — ognjegasci še vedno gasijo. M POZOR! 21. t. m., POZOR! ofr 8. uri zvečer odpre se v ulici Acqoodotto št. 22 (hiša Trg.-obrtne zadruge) nova in najmodernejše urejena kavarna mmm m Preskrbljena je dobra in> točna postrežba. — Castitim gostom bo na razpolago časnikov slovenskih, italijanshih in nera&kih. Slavnemu občinstvu se toplo priporoča JOSIP KRANJC. ^^ . lastnik. i« Izjava. O ne, tako „Indipendente" ne piše o rUnionutt, ker je — ti ljubi Bog — ta nemški zavod prava matica „italijanskih" denarnih zavodov v Trstu. O — roka roko pere! Poroka. Danes se je poročil g. Dragotin K o d r i č iz Sv. M. M. Spodnje, sin vrlega rodoljuba Vekoslava Kodrič, z gospico Marijo S o 6 i č iz Hojana. — Bilo srečno! Bratski čin zagrebških Hrvatov. Mesto venca na grob padiih žrtev dne 20. septembra je med zagrebškimi Hrvati v korist naše družbe sv. Cirila in Metodija umirovljeni profesor g. Luka R o i ć nabral 1050 K. ..Ako je i malo, ali Vam dolazi od srca, od Vaše braće Hrvata" piše pošiljatelj, a mi nimamo dosti besed, da dovGlj zahvalimo požrtvovalnega prof Roića in vse plemenite darovatelje kraljevega Zagreba. Društvom na znanje! Nahajamo se zopet v polni sezoni društvenih prireditev in s tem . težkem položaju, v katerega nas spravljajo mnoga društva s pretiranimi zahtevami glede uvrščevania reklamnih notic. Nekatera društva zahtevajo, da za njih prinašamo reklamne notice skoraj vsak dan, druga pa, da v isti I številki priobčujemo kar po dve. ako ne celo j po tri reklamne notice. Ako bi hoteli ugoditi! vsem zahtevam, ki se stavijajo do nas, bij skromen prostor našega li>ta komaj zadosto-1 val zi take reklame. Prihajajo nam pritožbe j — in to opravičeno — cd mnogih čitatelje?, j dr. e v našem listu mnogo preveč društvenih vesu in reklamnih notic za društvene prire-; ditve. Mi radi ustrezamo našim narodnim — posebno važnejšim — društvom, prosimo jih pa. da se omejajo kolikor mogoče &0 svojimi; društvenimi naznanili in to ne le v interesu čitateljev, nego tudi v lastnem interesu, kajti j dil^ovezne in bombastične društvene reklamne ■ to ice več škodijo društvom, nego jim ko-! ristijo. Kratke notice se čita, dolge se pa ne-j voljno preskoči. Prosimo torej odbornike društev, naj bodo kratki v svojih noricah, ka:ti sicer jih bomo morali krajšati mi, da np.m ostane nekaj prostora tudi za poročila o nujnih dnevnih političnih, gospodarsk-h in kulturnih pojavih in dogodkih. Tudi naj ne zahtevajo ođ na«, da pri-, olčajeiao reklamne notice, razun v istinito nujnih, izjemnih slučajih, kar po več dni zaporedoma. Kdor želi kaj takega, naj se obrne na inseratni oddelek našega lista. Gospodje, katerih se tičejo te vrstice, naj boio uverjeni, j da iate ni narekoval materijalen iuteres, am-1 pak da jih je narekovala skrb za zboljšanje vsebine lista, katera itak trpi vsled pomanj-j kanja prostora. Oblike lista pa žalibog še ne moremo povećati, ako si nočemo nakopati! izdatkov, ki bi še ne mogli pokriti. Ne preostaja nam torej drugega, nego da apeliramo * * * Pred nekoliko meseci je tudi nastal ogenj v omenjeni tvornici. Tržaška mala kronika. Ponesrečil se je včeraj ob 3. uri pop. v svobodni luki premikat- Ignac Mahorčič, člen N. D. O. Na mesto ^došli zdravnik z zdravniške poBtaje ga je dal prenesti v bolnišnico. Nada je, da okreva. Peskušen samomor. Zasebnica Ivanka Parfant, btara 31 let. stanujoča v ulici Com-merciale št. 13, V n. je včeraj v trenetku obupne zapuščenosti vsled družinskih neprilik umaknivši se v svojo sobico, izpila v samomorilno svrho močno dozo amonijaka. Zdravniška postaja ki je bila takoj pozvana na pomoč, je odposlala na lice mesta zdravnika, ki je dal bolnici prvo pomoč. Zdi se, da je 1 nesrečnica večkrat izrazila namen storiti konec svojemu življenju. Pretep v hiši . .. radosti. — Aron Po-lacco, čien društva proti kupčiji z dekleti, je včeraj naznanil policiji, da je bila prostitutka ; Spodaj podpisani izjavljam da so vse ražaljive besede katere sera izustil proti odboru »Gospodarskega društva na Prošeku« v gostilni g. Vek. Dolenc na Devinšcini in drugod popolnoma neresnične. ■v Prošek, dne 20. novembra 1. 190H IVAN KAPUN od Antona hšt. 144. ZOBOZDBATMI' AIBOLATOEIJ Dr. Viktor Bondel Trst, ulica San Glovann! 7,1. nads. 9-1 3-S Direktni dovoz štajerskih kokoš! is ajc. Specijaliteta : Graške ?oular Cene dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Campanile šf. S6* R. Neumann Srst, Cofso štev. 22. Najboljše obuvalo za moške in ženske. ~ Specijaliteta ameriških čevljev: Humanie e King Stran IV „EDINOST'' štev. 3i2 V Trstu, dne 21. novembra 1908. Ana Lov§iD, stara 17 let, iz Kočevja izba-cnjena iz lupanarja 6t. 45 al. Beccherie v po lev ine m kostimu. ^Madame" se je na po-Iciji opravičevala s tem, da se je ona nesretnica pretepla z neko koleginjo, vsled česar jo je odstranila. Zginil je. — Natakar Josip Eamerle, stanujoč v ul. Media St. 50, je naznanil policiji, da mu je njegov sin Aleksander zginil z doma že od 10. t. m. Potres. — V Celju so čutili včeraj ob 5. uri 10 m n. zjutraj močan potrea, ki je trajal 8 sekund. Potres je spremljalo bobnenje. Več hiš je bilo poškodovanih. Dimnik plinarne ima široke razpoke. Koledar in vreme. Danes : Darovanje Marije De v. Jutri : 24. Ned. po Biak. Cecilija dev. muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +11 Cels. Vreme včeraj : Oblačno, burja. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno s posamičnimi padavinami. Burja. Temperatura znižana. Polagano razjašnjenje. Sodna kronika. Odmev protislovenskih demonstracij 9. avgusta. Sedel je včeraj na obtožni klopi obč. uradnik Earl Lupetina star 26 let. Obtožen je bil, da ko je sprevod členov O. D. O., ki so šli sprejeti goste iz Pule, došle na proslavo obletnice, šel mimo na-mestništvene palače zakričal: „fera i ščavi, abasso i ščavi, morte ai ščavi !* Obtoženec se ni priznaval krivim, pač pa da se je nahajal med demonstranti. Pravil je, da ni nihče čihnil (?), dokler niso Slovenci začeli kričati: „Živio slsvenski Trst". Tedaj da Be je začek) kričati na vseh straneh „abasso" in „fora", ne pa „morte". Sicer pa niti ni priznal, niti zanikal, ila so izšle inkriminirane besede iz njegovih ust ; on da je bil silno razburjen (!). Bi! je aretiran po končani demonstraciji. Ivan Rogelj- policijski inspektor, je povedal, da se je pred namestništreno palačo bila nabrala četa okolo 150 mladičev („Pic-colo" je pravil ^ Trieste tutta!), z očevidnim provokatoričnim namenom. Ko je šel eloven-ski sprevod mimo, so izzivači začeli na vse mogoče načine žaliti elovensko n&rcdnost. Nadzornik je trdil kategorično, da je slišal obtoženca večkrat izustiti inkriminirane besede. Da celo proti njemu kar v lice je provokatorično zatulil besede rmorte ai ščavi4*. Informacije policije o obtožencu so na> slatše sorte („La nostra nobile e generosa gioventu F* glej tedanji „PiccdIo" !) Sodni dvor je konečno obsodil obtoženca na 100 kron globe ali *pa 10 dan zapora. Naše gledališče. Danes zvečer točno ob 8. uri vprizori naše gledališče burko s petjem On in njegova sestra Ta v tej sezoni prva vprizoritev v operetnem žanru vzbuja veliko zanimanje v našem občinstvu, temveč ko je še pri mnogih v spominu, kake salve smeha je žela ta Biična in skrajno originalna burka v minoli sezoni. Glavni vlogi sta v rokah rež. Ve-rovška in gospice Janove, ki bo pela nove kuplete. Sodeluje ves pevski zbor sv. Jakob-ške Čitanice in čitalniški orkester. Omenjamo, da bo orkester med akti zasviral krasne ko made, med temi odlomke iz opere „Prodana nevesta". Jutri bo repriza krasne veseloigre „K a ta k o m b s". Tržaška gledališča: SLOVENSKO GLEDALIŠČE. Ob 8. uri: Burka s petjem „O u in njegova s e s t r a". VERDI. Danes nastopi Novelli prvič v drami „Dante" od Heylose Durand-Rose. TOLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer ob 8. uri bo častnim večercm pevke gospe Frascani predzadnja predstava opere „F a-v o r i t a*. FENICE. Danes bodo v tem gledališču dve predstavi: prva, z opereto „Pomladni dih*, ob 3*15; druga, z opereto „Okolu sveta v 80 dneh", ob 8. zvečer. Jutri se priredita tudi dve predstavi. Društvene vesti. Telovadno društro „Tržaški Sokol" vabi Člane, njih družine in prijatelje „Sokola" na svoj II. „Družabni večer" ki gbo vršil danes Job 8. uri in pol zvečer v Sokolovi telovadnici z raznoličnim programom. — Iz prijaznoiti sodelujeta gospa Štularjeva in brat Jaka Stoka. Elitni salonski orkester „Trgovskega izobr. društva" sodeluje blagohotno pod vodstvom kapelnika brata Friško-viča. Društveni pevski .zbor nastopi pod vodstvom perovodje brata Mehkote, Šaljiva pošta, prosta zabava in ples. Na zdar! Odbor pevskega društva „Ilirija" pri sv. Jakobu naznanja gg. pevcem io gospicam pevkam, da se bodo vršile od nedeljo od H in pol do 4 in pol popoludne za mešani zbor. Obenem se uljudno vabijo gg. pevci, da redoo zahajajo k pevskim vajam ker se dru- štvo pripravlja za večji koncert, na katerem se bodo peli zelo težki zbori, ki zahtevajo marljivega učenja. Pevske vaje so ob torkih in petkih od 8. do 10. zvečer io ob nedeljah i od 2 in pol do 4 in pel pop, Sprejemajo se • tudi novi pevci in gospice, ki imajo veselje do • naše lepe slovenske pesmi, V Čitalnici pri sv. Jakobu se to vi šil , jutri ob 4 in pol uri popoldne pie?. Med plesom šaljiva pošta. Darovi. 0 pr liki odhodnice k vojakom g. Josipa Sigmund se je nabralo za škedenjsko podružnico K 3'20. Nar. delav. organizacija Jutri v nedeljo, dne 22. t, m. ob 10. uri predpoludne se fco vršil v društvenih prostorih esBtanek premi kačev. Ob enem se naznanja, da bo jutri ob 4. uri pop. za člene N. D. O. v društvenih prostorih domača zabava s plesom. Narodna del. org. — V nedeljo se vrši ustanovni občni zbor podružnice „N, D. O." v BeTŠtu. Dne 6. decembra se priredi v prostorih „K, D. O." Miklavžev večer. Vesti iz Goriške. Osebna vest. — Generalni nadzornik čet ^ganeral pehote Evgen baron Albori, ki biva fe dlje časa v našim mestu, se je včeraj rjutraj podal v Gradec. Vesti iz Štajerske. Nemška kultnra. — V noči od 18. na 19. t. m. ao Nemci v Mariboru zopet pomazali hiše in table na prcdajalnicah tlovenskib trgovcev. Kraški teran in belo vipavsko, prodajaj Anton Stare, Trst. ul- Sanj Lazzaro štev. 22, po 96 stotink liter, in belo 72 j stot- Za gostilničaije in krčmaije dogovorne Mii*nHni n**nh napravi, kdor pusti se ali-Hdl UUIII yreil kati drugje in ne v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona Jerkiča v Trstu zraven velike pošte St. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim !_1267 lO.Hnn l/rnn razpolagam ca prvo instala-IO Utrli lil Ull cijo mešetarjev. Ponudbe pod „18.000" na Inser. odd. Edinosti. pod 1828 UJXq novo zgrajena. v okolici, z razgledom na lil«« moije, priprarna za kako trgovino, pri hiši izvirna voda, se radi družinskih razmer proda. Vpra-šati v pisarni Dr. Rybaf-a v Trstu. 1833 V mlekarni „Hrušica" ulica delle Poste št 16 dobiva se naravni med I. vrste. 1794 KliniVII hektolitrov vipavskega vina. — l\U||llll Kdor ga ima naj piše ponudbe pod „Hektoliter" na Ins. odd. Edinosti 1826 Pl||f (visoka pisalna miza) malo časa rabljen, I Ull proda „Inseratni oddelek Edinosti (via G. Gaiatti št. 18, pritličje — Narodni dom). 1784 Prnrioin CD obleke, paletots za moške in riUUdJU OC dečke. Plačilo na obroke. KO-STOKIS, ulica Giosue Carducci št. 16, prvo nadstr., blizu restavracije Cooperativa ex Hacker. 1813 Dve veliki sobi uporabo kuhinje se odda v najem za 22 gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po Scala dei Fabbri na desni. Voda v hiši. 1889 Išče se pekovskega vajenca 14—15 let, ulica Farneto 13 1891 Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v Slovanski brivnici v ulici Saverio Mercadante štev. I (blizu iioTusto Knjigarne) = V. GJTJRIN, brlveo. Onkn z dvema posteljama ena kron 16 druga OUUd bron 12 daje se v najem via Carpison št. 7 II nadat. 1834 Urad za razne zadeve avtorizovavan od c. k. namestništva Rod. Falconetti == Trst, ul. Nuova 21 ----- Informacije. ■ Iskanja. - Azisterrza. - v sodnih in civilnih kakor tudi trgovinskih in privatnih zadevah. | Mehanično posnemanje za strojno prepisovanje. Vsa-kovrstna upisanja. Naslovi in reklame. Konkurenčna tarifa. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobozdravnišketn kabinetu Dr. Čermak m g. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadsi. V novem kinematografu ■„ORFEO £rst, via piazza piccola (za magistratno palačo, Zrst bo od sobote 21. do 24. novembra sledeči intereaanten program : Žetev saracenskfga žita v Britaniji, iz resnice Peklenski ognji, fantazija. Zapuščena žaloigra. Spremljevalka akrobatov, novo za Trst, neprekosljiva komika. V soboto 21. in nedeljo 22. t. m. Matlnee od IO. do 12. opoludne. jp0';c.<. kakor tudi praSka in graška gnjat in „Kaiserfl^ca" Prodaja na drobno in debelo tolminskega, tirolskega In kranjskega čajnega masla. Priporoča se preprodaj., krOmarjcui in gostilniča '-»ia. 8 8 OOOOOOOOOOOOOOOG Kislo zelje m — repa s Kranj ske v vseh letnih dobah v za!og; Josipa Dolčič TRST, ulica Sorgente 7 — Tel. 14-65 :: Prodajalnica in pekarna :: P. PETERME£* je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo štev. 490 Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prej^jega lastnika Wran, Jos.je zopet dovoljena sedanjemu lastniku P. FETEHNEL Jure JVSarJdčević " zaloga dalmatinskega vina ■■ lastnega pridelka Trst, ulica Boschetto št. 22. prodaja na drobno in debelo. - Lastni gostilni v ulici Olmo št. 2. (Ali'Ancoru, in v ulici Majoliea štv. o. (Alla beli. Dalmazia). Velika Izbera oble! "možktinž-:čke Specijaliteta: Površniki, paletot, jopiči, hla ■ i•. oblečice. — Perilo za moške. Ignacij Potocnig - Trst ulica Riborgo — vogal ul. Beccherie Podružnica ulica Ghega štev. 4 - (hiša ex Luna) - Emporij ovratnic in dežnikov za moSke in žen'k^. Ve'.ika [ Izbera lilaga ta moške obleke. Sprejmejo ae naročila po meti JAKO ZMERNE CENE. A. SEMI:LIC Bogata izbera pohištva in tapecirar delamijo Trst, trg Selvedore fttev. 3 Piazza Vydrooo tovorna hranil v Prosi um. izdeluje in priporoča : ,tVydrovko" iitno kavo, pošijjano po poŠti v 5 kg zavitkih za K 4.5« Vydrovo otroško moko 1 kg.......................„ 2 40 Vydrove juhne konzerve (graboto, gobovo, lečno, riževo in rezančno) 1|2 kg 25 porcij)..........1.5© Vydrov juhni pridatek 13 kg steklenica..................„ 3.— Vydrov malinovl grog 1 steklenica........................„ S.— Vydrove oblate, maalence (svetovnoznane> skatlja 25 kosov . „ — Vvdrove oblate „Desaert delicat" z medenim tremom 50 kosov „ «.= Vydrove oblate ,Delicatesse' eadnega okusa in s čokolado 50 kos. „ 2.54» Vydrov ,.Buchtin" d.šava za pecivo 1 4 kg steklenica (zadostuje ravno za 25 moke)..................» 1.— Vydrovo šumeče bombone „Ambo" in tudi s „sidrom" v Stanj olu 50 kosov..................................„ 2.— Vydrovo gorčico (ienof) po franc. in kremžkem načinu 1 4 kg „ — M> :)Di'iaCiPrijatelj", lastniloy. časopis 7. letnik. - Zaiteyajtena ogled! Vydrova tovarna hranil v Pragmi VIII. m PEKARNI in SLAŠČIČARNI ALOJZ GUL Caserma 4 in Via Caserma 17 sta na iioto opremljeni in preskrbljeni z najmo dernejimi stroji. Kruh iz moke J. vrste, svež 4-krat na dan. Naj-fineje slaščice. Velika izbera moke prve vrste. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. — Moke lz prvih a. o. mlinov. — POLJATVE NA DEŽELO. VELIKA. IZBERA FAV V TRHU piazza Sati Giovanni št, 2 se odpre velika podajalnica. preskrbljena s vsakovrstnim maniful-:-*• turnim blagom specijaliteta. 15.000 parov Čevljev in postolov za moške, ženske in otrke. \ el.Ka izbera svilenih dežnikoov. Vsi ti predmeti prodajajo se po jakc zmerni ceni samo v veliki zalogi mm~ Piazza San Giovanni št. 2. "i Gostilna Alla Stella 21 na trgu C, Goldoni in ul. G. Carducci 31 Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock (prve vrste) Kuhinjo urejaje gospodinja sama. Siovensii gostje dobro došli! 44