340
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
195.
Kava v Egiptu in Carjemgradu. Neprijatelji kave.
Kava v Indiji.
Ni trajalo dolgo, pa je od Adena dospela kava v Meko. Tu so se shajali božjepotniki z vseh krajev, pa so se s kavo upoznali, in njim na ljubo so odprli tu prve javne kavane. Božjepotniki so raznesli kavo sedaj po vsej Arabiji. Arabske kavane so začele koj s po-četka znamenito vzdigati društveno življenje. Tu so se sedaj začeli shajati igralci, da pri šahu kavo srebajo; tu so se našli prijatelji, da se v živahnem razgovoru zabavajo; le-sem so pritiskali ljudski pesniki in narodni pravljičarji, ker so vedeli, da hočejo prav tu dobiti največ zahvalnega ljudstva, katero hoče njihove pesni in pravljice rado poslušati.
Z Arabije je došla kava kmalu v Egipet. S početka šestnajstega stoletja nahajmo v Kaoiri že več kavan, a 1630. 1. jih je bilo do 1000. Te kavane so postale šole modrosti, kakor so jih sami nazivali. V kavanah so se zbirali razni postopači, pri katerih so dobro grebli godci, pesniki, pravljičarji, čarobniki, plesači in njim enaki svet.
341
V prvej polovici šestnajstega stoletja so začeli kavo piti po mnogih mestih v Siriji, a zlasti v Damasku in Halebu. Leta 1534, za vladanja Solimana II., dospela je kava tudi v Carjigrad. Došla sta dva tujca, jeden z Damaska, jeden s Haieba, odprla sta dve kavani in uredila sijajno po zahtevah turške udobnosti. Bili sta to prvi kavani na evropskej zemlji. S početka so pohajali kavane samo odličnejši ljudje, duhovniki in učitelji, sodniki in zdravniki, in radi ozbiljnega razgovora, ki se je tu vodil, nazvali so jih šole modrosti.
Pitje kave je zadelo v mohamedanskem svetu dosta zgodaj ob hude neprijatelje. Prvo gibanje proti kavi se je dogodilo 1511. 1. v Meki. Egipetski sultan je imenoval novega namestnika v Meki, ki kave nikdar ni videl. Ko je namestnik prišel v neko veliko mošejo, zelo se je razsrdil, ker je v jodnem kotu našel derviše pri kavi. Izgnal jih je iz hrama božjega, potem pa sklical v zbor najučenejše bogoslovce, pravnike in uglednike, da se določi, ali vera dopušča kavo piti. V zboru je bila zelo živahna razprava, ker so tu sedeli hudi nasprotniki kakor tudi osobiti ljubitelji kave. V7 hudem prepiru je spravil jeden nasprotnik kave celi zbor v smeh, ker mu je ušla beseda, da se je od kave prav tako opil, kakor od vina. „Aha, ti si tedaj vino pil!" zakričali so protivniki, in namestnik je dal nesrečnika kar v zboru po podplatih nabrisati, ker se je proti koranu pregrešil. V zboru se niso mogli nikakor zjediniti, zato je poklical namestnik dva perzijska zdravnika, dva brata, da izrečeta svoje mnenje. Ona sta odločila, kajti izrekla sta, da kava zdravju škodi, in je toraj ne more niti vera dopuščati, da si niso bili vsi v zboru volje na to mnenje pristati. Namestnik je dal pa vendar vse kavane pozapreti, vso kavo spaliti in uničiti. Tudi je prepovedal kavo piti, in kdor bi ne slušal, zapretil mu je, da ga hoče sramotno na oslu skozi mesto voditi. Mej tem je poslal glasnika k sultanu v Kahiro, da mu on sporoči, ali je pravo pogodil. Kmalu je dobil od sultana pismo, katero kratko in malo ni bilo laskavo, ker je v njem stalo : ^Zdravnika v Meki, pa tudi sam namestnik so vsi vkup osli. Naši zdravniki in pismoznalci v Kahiri, ki dalje vidijo od vaših, trdijo, da je kava dovoljena in zdrava pijača, in da radi nje ne bode noben pravi prerokov sin raja zgrešil/ Namestnika so začeli sedaj zasmehovati, a oba zdravnika je dal turški sultan Selim I. ubiti, ko je 1516. 1. Kahiro posedel. Tako je kava slavila novo zmago.
Leta 1525 so ustali v Kahiri znovega proti kavi, in 1534. 1. je nastala v mestu prava vojska proti kavi. Neki prenapet človek je začel pridigovati proti kavi in dokazovati, kako je to bogomrzka pijača, in da bodo kavopivci na sodnji dan ustali črnejši od same kave. Ko so pobožni poslušalci prišli iz hrama božjega, bili so tako razjarjeni, da so se razleteli po kavanah, razbili posodje in pohištvo, goste pa pretepli. Vse mesto se je na to poburilo, in nastali sta dve stranki gotovi na ljuto klanje.   Vrhovni sodnik je sklical vse pismoznalce,
in le ti so se soglasno izrekli, da je kava dovoljena in tudi koristna, Sodnik jih je na to sam pogostil s kavo, in tako je kava znovega zmago slavila.
V Carjemgradu je zadela kava tudi na neprijatelje. Duhovništvo se je jelo pritoževati, da svet rajše zahaja v kavane kakor v mošeje, in kedar je muftija izjavil, da se pitje kave ne zlaga s koranom, pozaprli so vse kavane. No prišel je nov muftija, ki je kavo rad pil, in za njim so jo udarili dvor, duhovenstvo in ljudstvo, in kmalu so zopet bile kavanam vrata na stežaj odprta. Svet je z novega vrel v kavane, in v treznem razgovoru pogosto pretresel politiška vprašanja. Vlada je začela pisano gledati to početje, bala se je uporov in zarot, in zato je veliki vezir za vlade mladoletnega Mohameda IV. pozaprl vse kavane v samem mestu, samo v predmestjih jih je pustil. Pa tudi ta zabrana se ni obdržala. Ljudje so se bili že tako privadili kave, da so pozneje ženske izvojevale pr<vo, po katerem smejo zahtevati ločenje od moža, ako jim brani kavo piti.
Kava je pri mohamedanskih narodih postala pravi blagor. Radi hude in razdražljive naravi je imela zabrana vina dobre posledke, a gotovo se je ne bi tako ostro držali, da niso našli v kavi dobre zamene. Kava je tu prav res vino do celega zamenila. Arabski in turški pesniki so slavili v svojih pesnih kavo isto tako, kakor so v Evropi presljavljali vino. Kakor pri nas sprejemamo gosta s čašo vina, tako po vsem vzhodu podajajo milemu gostu čašico kave. Kavi se je tu povsodi pridružil še duhan, in Przijanec veli, da je kava brez duhana tisto, kar je jed brez soli.
S spredje Azije je prešla kava dosta zgodaj tudi v Indijo. V onem času, ko v kulturnih zemljah evropskih niso kave še poznavali, prevažali so jo že Holandezi z Arabije v Indijo. Tako se omenja, da so že 1642. 1 Holandezi v Indijo prodali nad 40.000 % kave. Kako je* v tem času bila kava Evropejcu še nenavadna pijača, pričajo nam besede holandeškega trgovca Wurfbeina, ki jo takole popisuje: „Cauwa je neka vrsta graha, kateri navadno raste samo po brežičkih okoli Moke. 2 njim se čez mero in vsak dan radi zdravja služijo ne samo v Turškej, temveč po vsej Indiji. Ta grah na ognju ožgo, da je črn kot oglje, potem ga stolčejo in kuhajo, in od njega pijo tako vročo vodo, da še skoro kar vre."
(Dalje prihodnjič.)