107PRESoJE okrnjeno prezentacijo angleške romarske kulture in svetniškega kulta Thomasa Becketa, ki je svoje mesto dobil tik ob izteku razstave. Velika vloga razstave je bila v predstavitvi predmetov, ki jih obiskovalec sicer težko vidi, ker so skriti v vatikanskih in privatnih zbirkah, obisk pa je bil primeren tudi za to, da se človek tehnološke dobe zave ponižnosti, vere in človeškega dostojanstva, ki so jih premo- gli tisti, ki so molili, naročili ali ustvarili relikviarije, da jih mi danes s časovne distance lahko občudujemo in se iz njih učimo. Tanja Tolar Nekega neprijaznega zimskega dne v nabiralni- ku čaka pismo. "Mackenzie. Minilo je že nekaj časa. Pogrešam te. Naslednji konec tedna bom v kolibi, če bi me hotel videti. Očka" A je to poštarjeva neslana šala? Kdo je Očka? Kako ve za kolibo? … Ker je bil tam. Ker je tam. … W. P. Young je bil nekoč povprečen Američan, mož in oče šestih otrok. Svojo literarno žilico je izkoriščal bolj kot ne za razveseljevanje družinskih članov. Tako je nastal tudi pričujoči roman – sprva je bil le preprosto božično darilo, sedaj pa je ena najbolj branih knjig v državah čez lužo. Willie je na nek način še vedno povprečen Ame- ričan, a največje skrivnosti krščanske vere so postale za marsikaterega (ne)vernika dostopnejše in 'uporabniku prijaznejše'. Avtor nas na samem začetku popelje v prijateljev – Mackov – svet. To je najprej svet Velike žalosti, iz katerega Mack nikakor ne more zlesti. "Včasih je čutil, kako se Velika žalost kot smrtonosne lovke hobotnice počasi zateguje okrog prsi in srca in mu iztiska tekočino iz oči, dokler se mu ni zdelo, da je zmanjkalo še zadnjih zalog." Radovednost in močna slutnja bralca kar posrkata skozi prvi del romana, kjer išče razloge za takšno bolečino in brezizho- dnost. In tudi dobi odgovor. Kdo, ki veruje v Boga ali pa tudi ne, si ne bi želel srečanja z Njim? Iz oči v oči. In to ne samo z Njim – s Trojico, ki je eno: z Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Z vsako osebo v njegovi zagotovo nenavadni, a domači podobi. Takšno priložnost je dobil Mack – priložnost, da se sooči s svojo izgubo, žalostjo, razočaranjem, obsodbami … z ljubljenostjo, veseljem, odpuščanjem, upanjem … Kljub začetnemu dvomu in strahu je zbral pogum (za vsak slučaj je imel v roki pripravljeno pištolo) in se odzval vabilu. "Kljub jezi WILLIAM PAUL YOUNG kolIba KJER SE TRAGEDIJA SREČA Z VEČNOSTJO 108 TRETJI DAN 2012 1/2 in potrtosti je Mack vedel, da potrebuje odgovore. Ugotovil je, da je obtičal, nedeljske molitve in cerkveno petje niso bili več dovolj, če so sploh kdaj bili. … Bil je naveličan Boga in Božje vere, vseh majhnih verskih družabnih krožkov, ki niso pripomogli k nobeni pravi spremembi. Da, Mack si je želel več in dobil bo več, kot je pričakoval." Od trenutka, ko se zima v nekaj trenutkih prelevi v pomlad, se branje upočasni. Z vsako obrnjeno stranjo se postavljajo nova vprašanja – ki dobijo tudi odgovore. Odgovori so razumljivi, dojemljivi in sami po sebi kličejo k veri – veri v Božjo ljubezen in dobroto; k skoraj otroškemu zaupanju v Njegove načrte. Zakaj pa ne! Koliba. Po besedah avtorja metafora, ki predstavlja prostor, ki ga od rojstva najprej gradimo v sebi. Prostor duše in srca; prostor, kjer smo ranjeni in kjer smo obtičali. Sam je potreboval osemintri- deset let, da je prišel do nje, in enajst let, da jo je prečesal. Izkušnjo svojega ozdravljenja je stisnil v konec tedna. Tudi zato, da bi meni, bralcu, pokazal, da je Bog večji, kot si ga predstavljam. Da je morda moja slika Boga, ki ni na moji strani, napačna. In če je odgovor na bistveni vprašanji "Ali je dober?" "Ali je vpleten?" da, potem je to podlaga, na katero lahko naredim trden korak. Marsikdo vidi knjigo kot nevarno, med drugim ji očitajo tudi herezijo, lažno preroštvo in newageovsko teologijo. Prvi odgovor takšnim očitkom je gotovo dejstvo, da je knjiga roman in ne predstavlja teološke resnice. Prav zaradi tega pa je potrebno biti pri branju pozoren. Eden izmed spornih primerov je avtorjevo dojemanje Cerkve. Jezusu položi v usta besede: "Mack, to je zato, ker vidiš samo ustanovo, od človeka ustvarje- ni sistem. Nisem prišel zgradit tega." Toda Jezus Kristus je tisti, ki je ustanovil Cerkev in teh besed njemu prav gotovo ne bi mogli pripisati. Vsa- kega dovolj odprtega bralca knjiga zagotovo spodbudi k raziskovanju lastne vere ter iskanju pravih odgovorov in zato jo je vredno prebrati. Ali kot v knjigi izzove Jezus: "Ne pojdi, ker misliš, da bi moral. Tako pri nas ne boš dobil točk. Pojdi, ker tako hočeš." "Za konec še nekaj opozoril: če ste po naključju naleteli na to zgodbo in vam ni všeč, vam Mack sporoča: 'Oprostite … vendar ni bila napisana samo za vas.' Toda mogoče je bila." Metka Jagodic Po letu 2006 spet dvajset predstav zgodbe o Kristusovem trpljenju: vse od leta 1926. Tudi kot spogledo- vanje z ostalimi evropskimi in svetovnimi tovrstnimi predstavami? NAMESTO UVODA Pasijon izhaja iz latinščine (passio) in pomeni "pripoved o trpljenju". V teološkem pomenu je to v evangelijih opisano Jezusovo trpljenje. Čas njegovega trpljenja se v cerkvenem letu in koledarju začne s septuagezimo, tj. s sedemdesetnico, kar pomeni deveto nedeljo pred veliko nočjo, ali natančno na pepelnično sredo (po pustnem torku). Teden Jezusovega trpljenja ali veliki teden se začne vsako (krščansko) leto s cvetno nedeljo, ko so v katoliškem cerkvenem obred- ju najbolj popularne prav pasijonske igre; pa najsi gre za njihovo vključitev v cerkveni oz. mašni ordinarij ali pa so del posvetne ali/in cerkvene "folklore". Posebno mesto in vlogo ima pasijon tudi v glasbi, saj pomeni slednjo uglasbitev evangeljskega besedila, ki (spet) govori o Kristusovem trpljenju. Na začetku so ga FRANC KRIŽNAR Pasijon V aVstRIjskem st. maRgaRethnU I. b. 2011