St. 170 MtfM »Wjg Ufaijs, lzvzemR pondeljek. vuu Aslflkega It 30, L nadstropje. D pisnu m ae sprejemajo, rokopisi Anton Ocrbec. — LartnUt a mesec L 7.—, S mesece L tati trni* . i H>1 nbftfH V Trstu. ¥ tetrtefc t* luIHa 1M3. Posamezna tfevilka 20 cent. Letnik XLVIII Zs laosemstvo mesečno 4 lire Tet — Telefon poSljiJo 1)0. IsdsJatelJ la otlm llnost Tisk tisksrn« Edino«. pol lets L 31.— In celo M* L ic* in oprave it llJT* Posamezne Številke v Trsta Is okolici po, 20 cent — Oflssl se rsčonsjo v Miokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sabvje, poslanico la vabila po L 1.—, oglasi denarnih as vodov mm po Ll — Mati oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se poMJajo iskljsčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AslSkega Stev. 20. L nadstropje. — Telefon jredniltvs In npravo ll-ST. Povodom debate o volilni reformi1 sta predložila naša poslanca dr. Wil-fan in dr. Stanker zbornici sledečo resolucijo: « Zbornica priznava umestnost in potrebo, da se drugorodnim manjšinam zagotovi parlamentarna zastopstvo*. Poj zaključku generalne debate se je ogLasil k besedi g- dr. \Vilfan ter je razvijal gornjo resolucijo v daljšem govoru, ki je napravil na zbornico glob-ck vtis, katerega raso mogK zabrisati običajni sovražni medklici desnice, kjer se je predvsem odlikoval poslanec Giunta. Danes prinašamo ta pomembni in važni govor našega neustrašenega poslanca in neutrudljivega borca za naše pravice v celoti po stenografskem zapisniku. Dr. Wilfan je izvajal: Wilian: Naravno je, da eden nas malo se sodba o zakonitosti izvolitev nekemu vrhovnemu, nezavisnemiu sodišču! (Zelo diobro! Medklici na dlesni). Tobov bfagor države in vlada pridoda zaslugam, ki lahko misa da jih ima, največjo zaslugo, če pripravi zbornico do tega, dla prenese končno razsojanje o veljavnosti izvolitev na sodišče, ki bo popolnoma nezavisno. (Medklici na desni). Ni nikaka novost, kar predlagam. (Ropot na skrajni desnici. Ploskanje). Na desni: Medklici skrajne levice. Prerekanje medi skrajno desnico in skrajno levico)-. Razmišljajmo za trenutek o tem, kakšna bo po predpisih, ki se ohranijo v veljavi, verifikacija izvolitev v novo zbornico, sestavljeno na podlagi zakona, o katerem razpravljamo. Predisednik zbornice, ki mu je imenovati verifikacijski odbor, bo po vsej verjetnosti izbran izsred tričetrtinske slovanskih "kancev " pot^e b£e£Tv ali štiripetinske večm^ tej razpravi, predvsem zato, da oznaci naše vsa, po vecim sestavi,en iz pripadnikov stališče z našega posebnega vidika. Mnogi, bolj poklicani, so govorili s splošne strani 0 reformi, za katero gre, in jaz bi si pač prisojal preveč, ko bi se podal v takšno razpravo, naj bo tudi samo ob razvijanju svoje resolucije. Govorili so z upravičeno veljavo in so podali dokaze političnega izkustva, politične modrosti in velikega patriotizma. Vendar se pa ne morem zadržati, da ne bi tudi jaz napravil ene skromne splošne opazke. Zakon, ki se razpravlja o njem in mu na^ sprotuje, kakor se zdi, večina te zbornice,... Glasovi skrajne desnice: Bomo že videli. ...ki je vsekako naletel na nasprotnike katere je treba upoštevati ne samo radi njihovega števila, nego tudi radi teže njihovih razlogov —, ta zakon bo lahko tudi dober do neke meje. Ni nič posebno: novega v njem. Podobni načrti so bili predloženi, kakor nam pravi poročilo, vlade, tudi v drugih državah in od drugih strani. AH, gospoda, meja, ni odločilen zakon sam zase in zdi se mi, da sem slišal tudi od gospoda poročevalca večine komisije (za volilno reformo), da je najbolj važno uporabljanje zakona. V tem pogledu pa menim, da se nam je vsega bati, a prav malo ali nič dobrega nadejati. Zakon, kakršnega prinese iz sebe na dan vladavina, ki ni samo dosegla oblasti z nasiljem, — saj ie to navadna metoda vseh revolucij, nego si tudi ohranjuje oblast z nasiljem, takšen zakon, menim, zanese v italijansko javno življenje, in posebno v najbolj kritične hipe tega življenja, a to so politične volitve, tudi tiste klice nasilja, ki so mu morda še manjkale. Giunta; Naše ali ljubljansko življenje? Predsednik: Posl. Giunta, pustite govoriti! Wilian: Da prihranim, kolikor je mogoče takšne medklice sebi, in samim klicate- 1 jem, in zbornici, prosim, da me imejte za to, kar sem; za italijanskega, ne tujega državljana. 4 Giunta: Tu notri pač, a ne tam doli! Vi ste longa manus (podaljšana roka) Bel-grada! Predsednik. Posl. Giunta, ne pretiravajte! ^ri!ian: Verujte mi, da govorim naravnost in odkrito, poln najboljših namenov! (Daljši medklici poslanca Giunte, ki ga predsednik posvari). Reklo se je, da bi mogla stranka, ki drži oblast, izvesti nove volitve tudi po sedanjem sistemu in vendar d-eseči večmo, ki bi več ali manj odgovarjala tisti, ki naj bi bila zagotovljena z novim zakonom. Mislim, da ima prav, kdor je to rekel, a da ima prav tudii gospodujoča stranka, da si ustvarja še ugodnejši položaj. Zakaj naj bi se pač omejevala na to, da doseže uspeh, za katerim stremi, samo s tistimi sredstvi, ki so bila. doslej na razpolago in so se dtoslej rabila? Zakaj naj ne bi izvedla volitev z večjo udobnostjo v širšem okviru, na bolj prostem polju, kjer lahko i doseže zahtevani uspeh i ne bo primorana se potem: braniti proti obtožbam radi nasilja? A vendar, vkljub vsemu temu, se bojim, da bomo bu/di ob tem zakonu, ki bi moral dati vladajoči stranki gotovost popolne image, gledali še dalje pri prihodnjih volitvah, tisto, kar smo opazili in — pretrpeli v preteklosti. Za nas nove italijanske državljane je spomin volitev majnika 1921. leta, prvih, ki smo* jih mi prebili, neizbrisen. Jaz sem torej gotov, in z menoj so gotovi moji rojaki, da ne bo zadostovala vnema pošte nih funkcionarjev, "da ne bo zadostovalo posredovanje korajžnih karabinirjev, da. niti beseda gospoda ministrskega predsednika, da se prepreči, da se pri novih volitvah ne obnovijo v še večji meri vsa nasilja, v se nezakonitosti, ki so omadeževale prejšnje volitve. Mislim tedaj, da je nasilje, kadar se povzdiguje v vladni sistem in rabi stalno in neprestano v javnem življenju nacije, veliko zlo. In mislim tudi. da je to nasilje zlo, ki mora roditi, kakor že poraja, še večja zla. In zato smatram, da je sedaj, ko se bliža odločitev o novem volilnem zakonu in bo ali sprejet z glasovanjem ali naložen z ukazom, da je prav sedaj čas, da se spomnimo tudi sredstev, da se ta zla kolikor mogoče bolj preprečijo. Moj predlog, ki sem ga omenil tudi ob drugi priložnosti, bi bil ta: naj se volitve izvedejo po kateremkoli zakonu, ali naj se izvedejo po zakona in naj vsa^ po veecni sestavljen iz. ve- čine v zbornici. In zboru, ki na ta način nastane, bo soditi o veljavnosti in zakonitosti volitev, katere bodo izvedene v razmerah, ki si jih lahko vsi predstavljamo. (Pripombe). V sedlanji zakonodajni periodi smo imeli verifikacijski odbor, ki je bili gotovo sestavljen iz odličnih mož, a se vendar, to moramo* obstati, ni mogel odtegniti čisto polit, pojmovanju svoje naloge. (Medklici). Ne samo po mojem skromnem, mišljenju, nego po mnenju zelo merodajnih mož, bi morala funkcija verifikacijskega odbora biti čisio sodhijska. In ker take funkcije ne more dobro vršiti zbor, ki je pretežno političen, vidimo na pr. na An-gležkem, da se je dolnja zbornica odpovedala pravici potrjevanja izvolitev in jo odstopila. nekemu vrhovnemu sodišč m. (Pripombe). Če vlada misli, da stvori nekaj dobrega vsilivši to premembo vodilnega zakona, potem naj mu vsekako pridoda tudi reformo postopanja za verifakacijo volitev. Sedaj pa moram napraviti nekaj opazk z našega posebnega vidika. Ko se je predložilo, naj se napravi eno samo volilno okrožje za vso državo, je neki tržaški dnevnik pisal, dla je prva pobuda, za ta načrt izšla' iz Trsta in se rodila iz premišljevanja, ki se je tikalo drugorodcev. Reklo se je* imamo razna volilna okrožja, v katerih so drujgo-rodci dosegli s proporcionalnim sistemom večino, in to moramo onemogočiti, potiš-nivši drugorodfce, da bodo neznatna manjšina tudi tam, kjer prebivajo kompaktno in bi morali imeti naravno številno pretežje. Na ta način, častiti kolegi, zadobiva voiifcia reforma tudi poseben pomen aa dlrugorod-ne manjšine in stopa, z druge strani, v krog splošnega vprašanja o ravnanju z din*-gorodnimi manjšinami. V tetn se lahko postopa po dveh metodab: ali po metodi več ali manj nasilne asimilacije ali pa po metodi ohranitve. Tudi Italija lahko sledi eni ali dir'u-gi, a sledeč prvi, naanareč metodi asimilar cije, se ne bo mogla ogibati konfliktom, ki ne ostanejo omejeni na razmerje med manjšino in večino. In to iz dveh razlogov: prvič, ker misel chranitve druigorodmh manjšin vključenih v enonarodne države ni več aspiracija samo dotičnih manjšin, nego postaja v edino bolj aspiracija kulturne vesti vsega sveta, in drugič, ker bodo konflikti neogibni posebno za Italijo radi čisio posebnega dejanskega položaja, ki ga ne maram natančneje določiti, a ga je lahko uganiti. Italija ima interese, ki se tičejo etničnih italijanskih manjšin v inozemstvu, —in to je dovolj. • ' ; = - : Ali eno ali drugo, ali asimilacijo ali -ohranitev drugorodnih manjšin! Lahko pa tudi igraš, da se ogneš nevarnosti težjih konfliktov, ki jg> zidiružena z asimilacijo, dvojno igro: lahko z ene stremi dušiš drugoroidiie manjšine, in se z druge strani kažeš kulturnemu svetu prijatelja in celo palatdina ideje zaščite drugorodnih manjšin. In tako se lahko zgodi, da na primer vi, gospod ministrski predsednik, odkrito preglasite vrhovno potrebo za to državo, da se asimilirajo ;Jrugorodne manjšine, (in za toliko odkritost smo vam hvaležni), ter izbrišejo z italijanskega zemljevida, in da vi, gospod naučni minister, izjavite zastopnikom odnesla mnogo mostov. Tri ladje trčile skupaj; dve sta ss pa- greznili na dno morja LONDON, 17. Tri ladje so radi geste megle, ki jo je povzročila vročina, - trčile nekaj milj severno od' Great Yarmouth druga ob drugo. Najprej je švedski parnik «Eldorado» zadel ob španskega «Begona». Kmalu nato se je «E1 Dorado» pričel potapljati. Posadka se je rešila na «Begonou. Četrt ure pozneje je priplul angleški parnik «Sheridan» ter zavozil v «Begono*. Poslednji je zadobil veliko razpoko na strani ter se v kratkem času potopil. Mornarje je sprejel na krov «Sheridanv, Nemflja AngLe&i zastopnik ni glasoval za podaljšanje blokade zasedenega ozemlja FRANKOBROD O. M., 18. ^Frankfurter Zeitung» poroča iz Kolna, da ni bil angleški zastopnik v medzave^niški po-renski komisiji navzočen pri sklenitvi podaljšanja blokade Porurja. Poostritev krize v nemški industriji — Strašno naraščanje brezposelnosti PARIZ, 18. Listi poročajo iz Diisseldorfa, da so industrijski in trgovski krogi zelo v skrbeh rada poslabšanja gospodarskega položaja, ki postaja od dne do dne bolj kritičen. Tekstilna industrija trpi vsled uvedbe prisilnih kurzov na nemških borzah, vsled) česar je nemogoče nabaviti si inozemske devize za nakup surovin in angleškega premoga-. Mnogo tovarn je moralo ustaviti avoje delo. Ravnotako ne delajo več plavži Kruppovih delavnic in tovarne boehumske zveze, ki so imele zaposlenih 22 tisoč delavcev. Francozi zaplenili 27 miljard mark BERLIN, 18. Pri Elivilleju v Porurju so Francozi zaplenili v nekem vlaku 27 miljard mark. Železničarji, ki so bili v tem vlaku, so bili aretirani. Francija sili nemške železničarje, ča bi vstopali v službo pod francosko upravo BERLIN, 18. Wolfova agencija poroča, da se opaža v nekaterih mestih v essen-skem in dortmundskem okraju hujši pritisk s strani francoskih oblastev. To spremembo v postopanju s prebivalstvom v zasedenem ozemlju pripisujejo prizadevanju Francozov, ki hočejo prisiliti nemške železničarje, da bi vstopili v železniško službo pod francosko upravo. Železničarji, ki nočejo iti na roko francosko-belgijskim oblastvom, se izganjajo. Konferenca v Lausanni Delo na lausannski konferenci zaključeno — Mir bo podpisan v torek LAUSANNE, 18. Včeraj se je vršila zaključna seja treh odsekov konference. Politični odsek je odobril zapisnik o odhodu zavezniških čet iz Carigrada, ki se bo moral izvršiti takoj po ratifikaciji mirovne pogodbe s strani Turčije, najkasneje pa tekom šestih tednov. Italija, Francija in Anglija bodk> umaknile svoje pomorske « a « EDINOST* enote, vendar pa bodo. smele držali i v nadalje v turških morskih ožinah po eno križarko ali po dve torpedov ki s potrebnim pomožnim ladjevjem, dokler ne bo stopil v veljavo dogovor o merskih ožinah. Tudi je Turčija sprejela zavezniški predlog o amnestiji ter se obvezala, aa bo skrbela za povrnitev armenskih beguncev. Na koncu seje so predsedniki vseh treh crfeekov izrazili svoje zadoščenje za dosežene uspehe in se zahvalili švicarski zvezni državi za gostoljubnost. Kom. Momtagna je nato zaključil sejo ter naznanil, da bo mirovna pogodba podpisana 24. t m. Ženska kot častnica v turški armadi CARIGRAD, 17. V nedeljo se je podial kalif Abdul Medjid Effendi v mošejo, da tam opravi božjo službo. Spremljala ga je četa vojakov pod poveljstvom poročnice Kara Fatima Harvcmu, ki se je udeležila bojev proti Grški. Po glasovanju zbornice Z nenavadno vneme, mestoma celo s sr- ju se očita, da so» se za hrbtom ostalih) po-ditosijo se je v preteklem tednu opozicija ga jal i z nasprotniki ter na tai način škodo- borila proti volilnem« zakonskemu, načrtu. Vse opoziciona! ne stranke so poslale v boj svoje najboljše govornike, ki so skušali z so stvarnimi razlogi prepričati zbornico, da bi se z večino izrekla proti predloženemu volilnemu zakonskemu načrtu, zakaj ta načrt, ko bo uzakonjen, bo uničil manjšine. S posebno vnemo so1 šli v boj socialisti, deloma tudi popolari. Toda; jasno je bilo že pc odstopu don Sturza, dh. popolari ne pojdejo do skrajnosti, ampak se bodo v zadnjem času upognili pred voljo fašistovskega vali opozicionainemju nastopu tovarišev. Kakor je videti, je nedeljsko) glasovanje zaneslo tako zmešnjavo in demoralizacijo v opozicionalne vrste, da more biti Mussot-lini dVojno vesel svoje zmage. Če se ozremo za dve leti nazaj ter primerjamo tedanji položaj današnjemu', tedaj stojimo naravnost pred neverjetnostjo. Pred dvema Letoma, je bila italijanska masa pa svoji ogrosnni večini sociaisiično-komu-nistično orientirana*. nin» odredbam si je mogoče to razložiti tem, da se je v duievnoieti mase izvršil preobrat in sicer tako naglo, kakor nado je prevzel množice poprej bo&eviiki duh. In naglica tega duševnega preobrata in te nove orientacije naroda je ono, kar nas mora presenečati. Ne bomo se dalje dotikali govora ministrskega predsednika, dasi je zelo zanimiv in poučen. Gornja razmotrivanja smo napisali, kot bt bili neprizadeti opazovalci za nas nerazumljivih pojavov. Sedaj pa si poglejmo ta najnovejši politični dogodek z našimi očali. > Mimogrede bodi povedano, da so se nekateri gospodje poslanci, ki zastopajo vladno stranko, prav nedostojno obregnili ob naše zastopnike, ki so pojasnili stališče J ugo® love nov v Italiji napram novemu volilnemu redu. Žaljivke, ki so jih bili deležni naši zastopniki, padajo po nas vseh in vzbujajo v nas ogorčenje nad nezaslišanim postopanjem vladajoče stranke .proti naši manjšini. Ne glede na to, ali je ta volilni red za Italijo boljši ali slafcli od prejšnjega, kar bo pokazala bodočnost, je treba naglasiti, daj bi se bila* morala vlada ozirati na na- orientirana*. Socialistični mogoč- i__ ITL•« """ ■» _ • t;l 1 1 » vi• i sloveni v Italiji ne bomo imeli več zaston- pnn cipu za vladni načrt, zahtevali so'le neznatne1 izpremembe, ki bi v bistvu ne tangirale vladne predloge. Mtissolini, ki dobro pozna svoje nasprotnike, se ni hotel niti za las ukloniti posredovalnim predlogom popola-rov. In glasovanje je pokaralo, da je imel prav. Za zaupnico vladi so glasovali tudi popolari, pri glasovanju za; volilni zakon pa so se vzdržali in tako omogočili Mussolniniju zmago«. Popolari niso rekli ne da, ne ne, in so se na taj način nekako zma-zali iz močvirja, v katero so zašli vsled napačne premice, da se bo pustila vlada ostra-šiti, ko bo vid'ela po$>olare v opoziciji. Mus-solini ni popustil, ker hoče ohraniti intaktno svojo politično postojanko in ker noče žrtvovati niti najmanjšega dela svojega prestiža. Ni pa izključeno, da so se za kulisami vršila pogajanja; med popolari in vlado in da je bilo glasovanje popolarov že vnaprej domenjeno z vlado. Ako bo vladia> pri obravnavi posameznih; členov volilnega reda upoštevala izpremin je valne predloge popolarov, tedaj se bo dalo iz tega sklepati o tajnem sporazumu. Ni dv cma, da je dosegel Mussolini sijajno zmago v parlamentu. Njegova stranka predstavlja manjšino, z neznatno] manjšino je tudi zasiop*una v parlamentu in vendar je znala vsiliti svojo voljo večini. In nekateri v tej večini so zagrizeni sovražniki sedanjega režima in vendar so glasovali za vlado. To nam dokazuje, da so grožnje fašistov nekaj izdale, drugič pa da znajo v Italiji mnogi rodoljubi zatreti v sebi strankarske strasti, ko se gre za to, da se država ob- in treba jim je bilo le hoteti, pa bi zasedli državo, Mussolini je to tudi očitai socialistom v svojem polemičnem zaključnem govorili pred glasovanjem, tako-le: «Poslanec Bentini ima zmedene pojme o politični taktiki in strategiji; mogoče je zmagati v mnogih bitkah in vendar izgubiti vojno, in narobe. Kaj se vam je pripetilo? Imeli ste sijajne taktične uspehe, potem pa vam je zmanjkal pogum za končna, dejanja v srvrho diosege končnega smotra. Zavojevali ste nešteto občin, pokrajin, ustanov toda niste raizumeli, da je balo vse to zastonj, ker se niste v gotovem trenutku polastili možganov in srca naroda, to se pravi, ker niste imeli poguma za politično strategijo. Vaša vrsta je danes prešla in zastonj si delate prevare. Gotove priložnosti se v zgodovini ne ponove.» Gotovo je, da so sccialasti izgubili množice, © katerimi so razpolagali. Že samo dejstvo, da je fašistovskai stranka izdala že približno miljon izkaznic, dokazuje, da je pestala stranka mase, kakor je že večkrat poudaril tudi načelnik fašizma in vlade. V kljub diktaturi, vkljab nasilju in izjem- Italiji ne bomo imeli več zastop nikov v rimskem parlamentu, če se sprejmejo vsi členi načrta, kot jih je predložila vlada Rekli bi, da se je vlada posebno pobrigala, da. spravi vse Jugoslovene do zadhjega človeka v eno edino volilno okrožje, diai bi ja ne> dfobili v kakšnem drugem okrožju 300 potrebnih' podpisov. Še ne moremo verjeti, da nas misli rimska vladaj na takšen nezaslišan način oropati še ene malenkosti političnih pravic, ki smo jih bili deležni do sedaj, da smo mogli poslati v rimsko zbornico predstavnike' naših teženj. Še enkrat moramo občutiti, da nas vladiaj ne smatra za državljane, ampak za sužnje, za brezpravno rajo. Z našega stališča moramo obžalovati, da je današnja oficijelna Italija tako nepri-stopna za. vse naše težnje, pritožbe, za naša stremljenja. Nič drugega ne vprašamo, samo to, da. nam dičujo živeti življenje vredno človeka na tej zemlji, ki jo posedujemo že nad tisoč let. Toda zastonj. Z visoke tribune se nam mečejo psovke, ko zahtevamo svoje pravo. Beseda «ušivci» (pi-docchiosi) nam zveni v ušesih in potem vemo, kaj nami je pričakovati. časno dovoliti v«e v to potrebne olajšave. V isti meri in istočasno kakor jc dolžnik zrnc-zen v prestopkih izročati upnikom vrednostne '^P1^' ki so solidno zajamčeni, v isti meri kakor le-ti zadbbijo vrednost na mednarodnem trgu, se vrši plačevanje dolga, v isti meri vračajo upmki dolžniku jamstva, ki so si jih pridržali Sicer pa lahko dolžnik plača tudi v denarju, v devfca-h itd, ako mu je stavilo kako zunanje posojila na razpolago potrebnih sredstev, & Ako pomislimo, da pušča ta načrt Franciji popolnoma proste roke glede zasedbe Porurja in tudi glede odmerjenja odškodnine, se nam ne bo zdelo prav nič čudno, da zagovarjajo ta načrt skoro vsi francoski listi in tudi vlada. Gotovo je, da ima tudi Baldurinov načrt za poravnavo angieikega dolga Ameriki ter po istem kopitu izdelani načrt za rešitev odškodninskega vprašanja, svoje hibe, kakor n. pr. da precej ovira ustaljenje tečajev in občutno ovira, ako sploh ne izključuje, gospodarsko povzdigo Nemčije. Toda na drugi strani nam versailleska pogodba dovolj jasno kaže, kam privedejo pogodbe, ki pustijo gotova, vprašanja nerešena, kakor se je zgodilo ravno z odškodninskim po te? pogodbi1. Ali ni morda tudi res, da je Nemčija ravno vsled dejstva, da versailleska pogodba ne določa višin« oš kod -nine, skušala pretiravati 6vojo V Trstu, dne i9. julija 192* narod čil svoj narod misliti «staročeško* m evropsko obenem« in da je s tem .odprl pot, ki je vodila do sreče«. Najznamenitejše Jumgmannovo delo je bilo «Slovar češkega jezika». Gigantsko delo«, ki mu niso mogli postaviti vrstnika vsi češki filologi do današnjega dne. Bilo je to nadčloveško delo, ki mu tudi sovražniki niso megli odrekati občudovanja. Jungmann je prvi zasnoval načrt za češko enciklopedijo, bil je soustanovitelj «Češkega muzeja», muzealnega časopisa, založništva- «Češke Matice« in sotrudnik pri raznih znanstvenih in leposlovnih podjetjih. Postavil je temelje modernemu češkemu pesniškemu jeziku, kakor Dante italijanskemu književnemu jeziku. Neizmerna in za bodočnost češkega naroda odločilna zasluga Jungmannova je bila, da je mladini vsadil v srce kot temelj značaja zapoved, naj ostane- sebi zvesta, naj čuva in razvija svojo in narodno individualnost: naj Čeh ne bo tujinec v svoji dofticvini! Ta cilj je Jungmann sijajno dosegel. Še ne v sto letih po njegovi smrti se je narod , »■ . * t, * ri' gospodarsko njegov — ki ga je nekdaf cb neopisnih te- « ČCr ^J? p k° -Udi.Sama ****** PrI"jžavah skušal vzdramiti iz skoro 'smrtnega pomogla k zasedbi Porurja, ki ne ogroža samoL^^in „ a i t , . ^ njenega gospodarskega levita, ampak tudi I" 2 u^ ^ ** ra? vse Evrope? Dr. L. Berce. tak.° da ,so se — kulturna in poli- tično — izpolnile skoro vse proroške besede, ki jih je Jungmann grmel svojim ma-lovernim sodobnikom in v katere si mnogi niso upali verovati. Jungmannu jc prišla; v delež sreča, da so delo, ki ga je zapustil mlajšim rodovom, sprejeli sposobni in vdani možje, ga dalje razvijali ter udejstvili s presenetljivo močjo, da je bilo končno ovenčano s politično osvoboditvijo. . . Kakor je ogromen zaklad v Jimgman-novi literarni in znanstveni zapuščini, isto-tako dragocena je zapuščina v njegovih narod!no-političnih naukih. S čutom globoke hvaležnosti se morajo narodi, kf se morajo boriti za svoj« Josip Jungmann Ob 150, obletnici njegovega rojstva Dan 16. julija je za češki narod velik spominski dan. Tega dne v elu 1773. se je rodil Josip Jungmann: velik jezik jšlovec, ustvaritelj modernega češkega književnega jezika, buditelj in dramitelj naroda, glavni tvorec narodnega preporoda v 19. stoletju, prežaloetnih časih češke zgodovine; v dobi krutega nasilja, ki je zamorilo v na-rodta osebni in narodni značaj. Večina se je suženjski uklonila pred avstrijskim absolutizmom ter je v vaiovju ponemčevanja po-1 Porama medzausznisKrn fiolgou in otffMnMo uprafanje zabila polagoma na svoj narodni izvor in izgubila narodno zavest. Jungmann pa je vendar verjel v bodočnost v zavesti, kako vzvišen je genijalni, inicijativni in značajni človeški duh nad nesamoGfc>jno5tjo> in topostjo večine. narodno bistvo, spominjati njegovih jasnih zgledov in naukov. V najtemnejših časih narodnega in političnega suženjstva, koi je obupavalo malone vse, je bil Jungmann glasnik svojemu narodu: naj ne obupuje in naj veruje v svoje vstajenje! Učil je: Pesnikih in svojemu učencu"Antenu Ma-!«Nagc življenje mineva kot sanje; kar pa reku je pisal Jungmann: * Pretežni del smc storili za domovino, to ostaje !-> Kot ljudi se kaže kot — opičji rod, ki slepo ! proletarec se je težko prebil skozi življe-bega za sledovi mase ... Ne iz prepričanja, I nje, dokler si ni ustvaril znofljive eksi- marvečkerso — opice. To pa me ne straši I stence. S pomoč jc svojega duha — gov€<-nikakor, da bi bil manje Slovan ter dk ne Uimo zopet z besedo dra. Chalupnega — se oi, kjer je le možno, pomagal našim zane-li® pospel do plemenitega aristcikracizma, marjencem! Da bi "le mogel, kakor bi "i ga pa — kakor mnoge druge — ni od-Jj^telf^ ! vračal od dela za nared. Nasprotno; V teh njegovih besedah — pravi dr. Em. | vzpodbujal ga je k prizadevanjem, da cd-Poravnava medzavezniških dolgov — mislim v letu 1921 895 milijonov, lanskega leta Se 835iChalupny — je ključ za razumevanje zna- j Pravi kulturno zaostalost ^oje^a ljud- iHi na rtnletemo t^^n-m.ilrmiluVitn« __D„_ J_ zJr-aia fn AttlnvsmT» Jmirfmannnuprta TtŠpI : StVa. V CaSU, KO SO najboljši OSlaVCl V2 varuje nevarnih zapletljajev v notranji politiki. Zakaj gotovo je, da bi bil šel Mussolini tudii preko parlamenta k svojemu smotru in bi ga bil tudi dosegel. Bržkone bi v na-fprotnemi slučaju (to je, če ne bi bila zbornica glasovala po njegovi volji) razpustil zbornico ter razpisal volitve po prejšnjem volilnem redu in če premislimo vse okoliščine in se spomnimo na volitve v letu 1921., tedaj ni težko ugeniti, kdo bi imel večino v novoizvoljenem parlamentu, četudi po prejšnjem proporcionalnem) volilnem sistemu. In novoizvoljena zbornica bi brez vsake težave in nevarnosti opozicije sprejela! tak volilni zakon, kakršnega bi predložila vlada. Pa mogoče se ne bi mudilo sedanji vladi razpisati volitve in bcgve koliko časa bi živeli v eks-Ieks stanju, ki bi ga. fašisti do konca izrabili. Morda so bili to oni pomisleki, ki so odsvetovali popolarom iti db skrajnosti in poraziti Mussolinija v parlamentu, kar bi morali posebno oni drago plačati, ker so bili tisti jeziček na tehtnici, kt so odločevali za ali proti. V zadnjem tudi na dolgove zaveznikov napram Ameriki milijonov dolarjev primanjkljaja. Res je, da je — in odškodninsko vprašanje sta v tako lesni, tudi v predvojni dobi znašal primanjkljaj 500 medsebofai zvezi, da vsaka izprememba v pr-'-milijonov dolarjev; toda ia primanjkljaj je An-vem najde odmev v drugem vprašanju. Po- ,g!ija prav lahko krila z rentami amerikanskih temtakem morajo navzkrižja mnenj glede na-j vrednostnih papirjev, ki jih je imela v posesti, čina poravnave medzavezniških dolgov roditi medtem ko jah -danes nima več. Temu primnj-navzkrižja -tudi glede rešitve odškodninskega kljaju se sedaj pridružuje še plačevanje dolga vprašanja. Ameriki v dolarjih. Odkod naj Anglija zajema J1 je bil čevljar in j polju narodnega dela, tako1 starejša, kaker i Bsrounctt Štu-' mlajša generacija, okupa val i na bodočnosti čaja in delovanja Jungmannovega. Izšel te iz siromaštva; — oče mir cerkovnik v HttbHcah pri_________ a-iral je v Pragi filozofijo« in pravoznan- i čehoslovaškega naroda, je Jungmann s stvo. Končno pa se je posvetil profesuri. i proroško zgovornostjo in znanstveno po-Poučeval je na srednjih šol^h, a v letu [zitivnostjo neomajno vztrajal v svoji veri 1839. je bil rektor vseučilišča v Pragi. \ v bo dočnost naroda. V letu 1810. je pasal , , ... . ^ ^^V - ^i1}}3-. Sadicvi nie^ove^a znanstvene^ in knji-1Mareku: «Va§a malovernost nam ne more In ravno navzkrižjem mnenj Aj^lije in Fran- sredstev za poravnavo tehj primanjkljajev, ako njeprvega ^n^nsivenega m c.TT>OT_T1- ci)c glede poravnave zavezniških dolgov mo- hoče obdržati tečaj Hr.e šterline na isti višini? zevnega delovanja predstavijo neizmerno. biti v ^ernko . . . Se šteje n^rod nad ° — - nji__}. ■____t___-__ ________i____pl . rl____ n.m^A C t/un m;y<.4im n*lH atilHTU Ho_ Odtod ravno izvira ona grožnja angleškega javnega mnenja in bržkone tudi vlade same, da se bo Anglija v slučaju, da Francija -ne popusti v odškodninskem vprašanju, najprej sporazumela a Nemčijo, nato pa pritisnila na Francijo, da poravna svoje dolgove napram njej Gotovo ni bilo slučajne, da je dala angleška vlada podrobnosti o sporazumu z Ameriko v javnost ravno par dni pred BaIdwinovimi izjavami v dolnji zbornici o odškodninskem vprašanju. Sporazumi Anglije z Nemčijo bi obstojal v tem, da bi le-ta plačevala- Angliji letno približ- ramo pripisovati enega izmed glavnih vzrokov sedanje napetesti med omenjenima državama. Seveda ne moremo govoriti o vzroku v strogem pomenu besede, t. j. da hi iz teh navzkrižij bila pognala kal današnjega spora med Anglijo in Francijo; katjti vsakdo ve, da so ta navzkrižja le poznejši izrastki, ki koreni-ni;o v kali sedanjega spora, t. j. v boju med omenjenima državama za nadVladje na evropski celini. To še tsoliko lažje trdimo, ako ne verjamemo neprestanim izjavam francoskih državnikov, da francoska politika ne stremi za tem, da bi odškodninsko vprašanje, kateremu tako rada daje strogo gospodarsko lice, izrabljala tudi v politične svrhe, t. j. da bi na tako nedolžen način pripravila grob celokupnosti nemške države. Znano je, da je Anglija napravila prvi odločilni korak za plačilo medzavezniških dolgov. Sedanji angleški ministrski predsednik Baldwin je namreč preteklo zimo izdelal načrt za poravnavo angleškega dolga napram Ameriki; na podlagi tega načrta je bil pozneje dosežen popoln sporazum med prizadetima državama Sporazum vsebuje v glavnem ta-le ^ vsak način morafc preoe: popustili od enih določila: Anglija bo poravnala svoj doig, ki nn m.__i_x____ m«™*;;« svoto. S tem svojim nad poistoletnim de--šest mil jo no v češko govorečih; ta narod je 1________J- _« • Lil 1______ i___t «« ' cfa roiči J-^.A Manrvl&nn!! Jn Franpj (rocnril I generacxjo ------- ------ teljev, vzgajal in ji je ustvaril nepo-jbil zatiran dva tri stoletja, se more v rušno podlago za vzgojno, literarno, pes-! dvajsetih ali petdesetih letih zepet okre- 1 rt iJ T^n /v rl O Ij^I ' Hi Ti ^ deloi: je pa staro- niško, žurnalis-tično in politično obnovljen, moderniziran jezik, ki ohranil osebni in jedrnat značaj ( češčine, obogaten z zakladom) pesniške i popolno zmago njegove vere in njegovega in, znanstvene terminologije, ter je postal} zajupanja. instrument za vsako kulturno dfelo. Pa-] Blagoslovljen bodi spomin velikega če- piti> S tem zaupanjem je deloval Jungmann neumorno in potomci njegovi so doživeli no 700 milijonov zlatih mark skozi- diobo 62 lackv «oče naioda» je ob stoletnici! škega dramitelja in preroka Josipa Jung Inl vrnnl« 1*1 lm L A ^rit * * _ — - I---1---_ ' ' ' ' « « « • I ______ _ • let, vsote, ki jih Anglija potrebuje za kritje dolga Ameriki. Naravno je, da je Anglija tudi glede rešitve odškodninskega vprašanja ostala dosledno zvesta načelom, na podlagi katerih je^ sklenila dogovor z Ameriko za poravnavo svojega dolga: višino dolga, oziroma odškodnino, kr jo ima plačati Nemčija, je treba že vnaprej natančno določiti; v ta namen je potrebno, da kaka komisija ali tudi mednarodno razsodišče ujgotovi plačilno zmožnost Nemčije. To bi seveda imelo za posledico, da bi Francija Jungmannoivega rojstva rekel, da je nau- manna! znaša 4 milijarde 600 milijonov dolarjev v leku 62 let in sicer tako da bo plačala v zlatih do- hipu so se torej premislili in izbrali srednjo ?2 i?1 m ,"T* - ♦ f V w S TVlf Ma f a T1Q PITI znamn av torjev, med temi tudi svetovno- znani, je za šlo v precej neprijetno konfuznost, ko skušajo ugotoviti vplačilno zmožnost» Nemčije in. se postavljajo na stališče, da je treba poravnati dolgove v zlatu v gotovih obrokih, ko trdijo, da se mora že sedaj znižati odškodnina na vsote, o> katerih se zdi, da bi jih mogla nemška vlada postopno izpremeniti v zlate dolarje ali kak drugi zlat denar v teku gotovih let. Ti avtorji ne poznajo razlike med pravo plačilno zmožnostjo in zmožnostjo kake države za nabavo rimes v tujem denarju.» Nadalje govori M. Thorburn o prepiru med Anglijo in Francijo, nakar nadaljuje: <= Razprava bi zadobila popolnoma drugačno lice, ako bi katera izmed zavezniških držav predlagala naslednjo rešitev. Zavezniki bi se sporazumeli, ne da bi prej skušali ugotoviti skupni znesek nemškega dolga, (podčrtal član kar v teh točkah: 1) da ne bodo od Nemčije zahtevali plačila v zlatu ali devizah, ki bi skoro gotovo preprečilo ustaljenje tečajev; 2) da bodo skupno ukrenili vse potrebno za pospešitev gospodarskega ozdravljenja Nemčije ter za to, da dobi vsak zaveznik svojim tinatvam primeren delež od njenega postopno naraščajočega bogastva. Za to potrebni ukrepi bi bili: 1) denarna preosnova v Nemčiji; 2) kontrola, ki bi jo vršila reparaci)6ka komisija; 3) jamstva, ki bi jih dala premoženja v Nemčiji 4) posebne pristojbine, ki bi jih plačevali nemški lastniki nepremičnin; 5) pridržanje 26% plačila deviz, ki bi izvirale iz odškodnin.» V smislu Thorburnovega načrta bi bila v glavnih potezah rešitev odškodninskega vprašanja ta-]e: Nemčiji se dolg vnaprej ne bo znižal; kajti edino poizkuftnja » pokaže njeno praw plačilno zmožnost Najprej si je potreba poiskati primernih jamstev, nato napraviti poživlja v se svoje poverjenike, da poberejo članarino za tekoče leto pri članih svojega kraja. Članarina znaša kakor doslej, L 4 letno in 50 stotink pristojbine za izkaznico1, skupaj torej L 4.50. Važnosti in pomena političnega društva pač ni treba posebej povdarjati. Če kdaj, bi mora! sedaj vsak naš človek postati član političnega društva «EĐINOST». Društvo vzdržuje svoj urad, kamor se naši ljudje zatekajo po nasvet in pomoč v vsaki zadevi. Kako zelo je urad potreben, pričajo neštevilm njegovi obiskovalci. Politično društvo «EDINOST» bo zamoglo vršiti nadalje svojo nalogo le, Če bo imelo dovolj zaslombe od strani našega ljudstva, Napro-šeni so torej vsi člani, da poravnajo svojo članarino za tekoče leto in da pridobe društvu več novih članov. Odbor Pol. društva «Edincst» v Trstu, ul. S. Fraacesco d'Assisi 20, I. Pred tržaškim civilnim in kazenskim trifcunalom se je razpravljala pravda Cg II a 823/22. Proti razsodbi izdani dne 2. decembra 1922 je tožena stranka vložila priziv in prizivno sodišče, sestavljeno iz sodnikov dra. Orbanich-at Lupin-a in Paulin-a je rešilo ta priziv s sledečim sklepom z dne 30. maja 1923, katerega podajamo tu v dobesednem prevodu: Ob priliki ustne razprave v prizivni stopnji se dvigne kot nična izpodbijana razsodba ter predhodno postopanje in se vrača zadevai prvemu sodišču za novo razpravo in izdajo dnige razsodbe; pravdni stroški prve in druge stopnje so kompenzirani med strankina. Razlogi: Vsi spisi pravde vštevši priziv 90 napravljeni v slovenskem jeziku. Ustna razprava se je vršila tudi ▼ slovenskem jeziku. Vprašanje tičoče se sodnega jezika se je stalno smatralo kot vprašanje, v dolžnikovem gospodarstvu red ter mu za- ki tfa ima rešiti sodnik kakor vsako drugo [vprašanje tičoče se vsebine pravde. Vsle6 tega, je prizivni dvor kot sodišče druge stopnje poklican, da sre izreče o veljavnosti in zakonitosti postopanja prve stopnje glede rabe sodnega jezika. Vsako kršenje v tem oziru, ki bi utegnilo in bilo pripravno napasti načelo suverenitete države, se mora vzeti v obzir uradnim potom. Sama volja strank ne m'Cre spremeniti omenjenega: pravila tičočega se načela, da mora državna suvereniteta ostati nespremenjena in jo morajo tudi stranke upoštevati v izvrševanju svejih pravdnih činov, kadar jih napravijo predf sodnim ■oblastveni države. Dejstvo, da c rabi jezika ni odredb, ne more sodniku, vzeii dolžnosti, da prouči vprašanje s procs-sualnega vidika. In da sodni jezik v sod-nijskih uradi-hi mesta Trsta ne mere biti drugi kakor italijanski, in sicer na katego^-ričen in absoluten način, to je stvar, ki jo mora vsakdo razumeti ne samo vsled starinskega italijanskega značaja mesta, ampak radi spremenjenega političnega položaja, vsted katerega tvori mesto Trst sestavni del državnega ozemlja na podlagi izvršene aneksije h kraljevini Italiji — in zato bi bil zastonj vsak poziv na bodisi-katero drugo določbo, ki bi eventualno stala v nasprotju: s sedanjim pcjmcoi državne suverenitete; kot sodni jezik v Trstu se mora kakor omenjeno smatrati edino in izključno italijanski jezik. Kršenje tega postopanja tvori ničnost, katera se mora -uradno ugotoviti. "Naravno Oima ta nične-st podlage v btsedilu zakona, arrupak izvira iz sedanje politične uredbe in izhaja neposredno in naravnost iz suverenitete države, in kar je bistveno, kot kršeča to suvereniteto spada na polje javnega prava in se mora vzeti v obzir u-raano. — Tako glasi ta dokujnent. Jedro je to, da kadar gre za pravice našega jezika, ne velja več zakon, ampak vse drugo, kar se raznim Perišičem, Breličem, Or-baničem in drugim -ičem zljubi. Gospodu Orbaniču ni treba da dokazujemo, da je njegovo postopanje n-eeak-onito, ker sam priznava v svoji razsodbi (to je iiniku>m!), da razsodba nima podlage v zakonu. Seveda Gospod Orbanič ima višjo skrb: On V Trstu, dne 19. frtiki 192* •EDINOST* naglasa izrecno, da je Tolomei razvijal profram vlade!! Sport ia politika. Nedavno smo čitali v uradnem listu, da je dovolila italijanska vlada za skupine italijanskih športnikov, kateri se bodo udeležili letošnjih mednarodnih olimpij- mora skrbeti za suvereniteto države. Priporočali bi mu, da bi vzel v roke ustavni zakon, da vidfi, kdo ima skrbeti za suvereniteto države. Sodniki ne! Bas s tem, da si lasti pravico skrbeti za suvereniteto države, je gosp. Orbanić kršil to suvereniteto! Ali se gosp, Orbanić zaveda, kako spričevalo je dal s to razsodbo sebi in pravosods tvu ? Lep pojav je sodnik, ki se požvižga na zakon in skrbi rajši za suvereniteto države, in sicer države, ki ima u-stavo in vlado in parlament! Tak sodnik postopa kot državljan nepatrijotično, kot sodnik nejuridično in kot človek nedostojno, Sodnik, ki vidi pomanjkljivosti v zakonu, ve, kam ima poročati, in dokler se stvari ne spremenijo, ima soditi naprej po zakonu. Da si pa že vsak Orbanić lasti pravico delati zakone in skrbeti za državno suvereniteto, to je vendar nekoliko preveč. Vprašali bi samo še gospoda Or-banića, v čem je trpela suvereniteta države v pravdi, v kateri sta bili obe stranki slovenski, oba odvetnika Slovenca-, sodnik in zapisnikar Slovenca, vsi skupaj pa italijanski državljani? Program raznorodovan/a manjšin. Ime Tolomei — mož je menda profesor — je že žalostno znano ne le južno tirolskim Nemcem, ampak tudi nam v Julijski Krajini. Opetovano smo se že bavili z njegovo borbo proti vsaki narodni pravici južnotirolskih Nemcev. S cinično -brutalnostjo, ali z brutalnim cinizmom zahteva neizprosno raznarodovanje narod, manjšin. Tudi v govoru, .ki ga je imel te dni v bocenskem mestnem gledaličšu, je ponovil in razlagal smernice, ki naj jim sledi manjšinska politika vlade. Naj poberemo nekoliko cvetek z gredic To-lomei-evega brezsrčnega šovinizma. Fašistovska vlada hoos na široko odpreti vrata italijanstvu, ki se utrja, ter pospešuje vsako obliko prodiranja: asimilacije tega obmejnega ozemlja v «veliki enotnosti naroda ». Vlada in fašizem hočeta sicer z vso dobrohotnostjo skrbeti za gospodarsko blaginjo ozemlja ob zgornji Adiži. To p aizključno le potom lokalnih oblastev in naprav, nikakor pa ne s ka-, , , , . . . , kimi pogajanji z «Nemško zvezo«, ki \z organi- dern11 ^venec je hotel s tem reci, da bo za-zirana v sovraštva ia opoziciji proti italijan- nesel Vidmar slovensko ime pred večje šte-stvu. V zvezi S tem je hvalil pokrajinsko raz- IJ.ud,» Pred šlfši forum, nego Prešeren, delitev in opredelitev volilnih okrožij, kakor frav. *e im.el- moderen je bil naš Slovenec, ju je ukrenila sedanja vlada. Pri reviziji opcij- znal P^vilno oceniti vrednost in vaških prošenj naj bodo prefekti previdni ini ?DOSt lavn«Ha mnenja Lord Northcliffe, kateri strogi. Vsi tisti, ki jim je bila opcija odklonjena. I ^ organiziral in razvil za časa svetovne vojne naj se nemudoma odpravijo preko Brennerja!!lf a ° ° propagando proti Nemcem, je h Tolomei zahteva izjemen zakon, ki naj za go-| * zaveznikov mogoče več dopri-tov čas in vse ozemlje ob zgornji Adiži pre-|?^te tankl {r8ncoskem preča stalno priseljevanje novih Nemcev. Kar J1.šču; Ce S1 Pred«5"]c^o pomen javnema mne-qe tiče začasn2ga bivanja, naj se to dovoljuje n?a 3m razumevanje, ki ga ima baš italijanski i-2 za tri mesece in cb obnovitvah s potrebno Jr0J* £a J.° naJvlsi° človeško instanco, potem bo čitateljem razumljiv hrup, ki je nastal v poslanski zbornici, ko- je naš posl. Wilfan za hip pritisnil na električni gumb, za katerim stoji velikanska sila, češ; «Kaj poreče svet?» Priboljški državnim upokojencem. Predsedstvo italijanske zveze vpokojencev v Rimu je zagotovilo društvo državnab upokojencev Hali oglasi m. skih iger, svoto 100.000 lir. Sedaj čituto/dfojj&adatelfi: Mkk;°Adamič, Savin, Ipav'ic'in Ger-ltalijanski odbor za olimpijske igre poleg tega - - - - " ~ * *" — Glasbami večer iole «GMwu Matice*. V soboto« 21. t. m. priredi šola «GL Mat.» s svojimi gojenci glasbeni večer t dvorani D. K. D. pri Sv. qakoou. Na sporedu so zastopani poleg v pnn>nnGTf ... „ .. ^ x ~ - i v PRIPROSTI vik na deželi, 20 minut od ze- | ZLAT. srebrn in papirnat denar te kupuje (J prodaja po zmernih cenah. Menjalnica viaf i GiacintG Gallina 2, (nasproti hotela Mon« ; cemslo). Telefon 31-07. Govori se slovensko. slovanskih in drugih tudi naši domači priznani zbira prispevke, da bodo tisti, ki se bodo udeležili olimpijskih iger, Ihko v vsakem oziru dostojno nastopili, narodu v čast. Odbor se fe z nabiralno pol o najprej predstavil ministr-Sikemu predsedniku, on. Mussoliniju, in čitamo, da je Mussolini nabiralce zelo prijazno sprejel ter kot prvi podpisal svoj osebni prispevek 2000 lir. Tudi drugi Člani vlade so sledili zgledu svojega načelnika. To skrajno dobrohotno podpiranje sporta s strani vlade bi znalo marsikje caleteti na nerazumevanje in kritiko. Kritiki pa nimajo prav. V t«m zadržanju vlade napram športnemu snovanju moramo na vsak r.ačin videti pozitiven, koristen nastop. Dva razloga sta, ki da jata smer zadržanju vlade. Prvi tiči v velikanskem pomenu, ki ga ima sport za zdravje in razvoj naroda. Vsi narodi že priznavajo ta pomen in slovanski narodi, posebno Čehi in Jugoslove-ni, smo bili med prvimi, ki smo to spoznati. Čeravno je okvir sokolske misli širši, vendar se lahko v tej zvezi s ponosom spominjamo na sokolski pokret; zakaj noben narod na svetu ne more kazati na tako staro in tako razsežno organizacijo kakor mi Slovani s svojim Sokolom. — Drugi razlog, ki v>odi italijansko vlado, je pa že deloma politične narave. Sport je danes eno najboljših sredstev, ki nosijo ime naroda v svet. Telesna vzgo- čajnosti. — Vabljeni so tovariši in prijatelji ja je v zadnjih desetletjih zadobila tak razmah.j društva. — Odbor. da Ppmjni nazadnjaštvo, če bi se hotelo to pre-| _ Danes ob 13<30 revizija društvenih knjig, pirati. Nasprotno, danes morajo celo državniki kjer se ^ vršija zadnjič seja. Odborova seja kjer sestanek. lezniške postaje, s senčnati mvrtom, vodo v hiši, se odda stanovanje, obstoječe iz 2 sob in kuhinje in pritiklin, predvsem mali družini brez otrok. Primerno za vpokojence. Naslov pove upravništvo. 989 bič. S tem glasbenim večerom poda šola »Gl. M. i tiče ^ javnosti nekak obxačun svojega celoletnega delovanja. Zato se nadejamo, da bo naše cen j. občinstvo prihitelo v polnem številu na tovažno prireditev. )osEL ge ^ M L 300. Via del Lloyd 22. Občni zbor -Sokola* pri Sv. Ivanu bo danes prodajalna jastvin. 997 zvečer ob 9. uri. Edina točka dnevnega reda ■ ■ ..-.. je: odstop staroste. j HIŠICA na obrežju, s kuhinjo, 4. sobami, fe- Dijaška Matica* V soboto, 21. julija se bo raso, hlevom in malim vrtom, se proda, vršil ob 19. uri izredni občni zbor s sledečim. Pojasnila daje Živec, brivec, Barkovlje 122. dnevnim redom; j________998 1) Določitev števila članov visokošolskega UT „ , . , odbora; 2) organizacija agitacije za D. M s «"1«!«® «» drusgib, najnovejše kon-posebnim ozirom na sodelovanje dijaštva; stnikcije, s strojem na nafto m pogonom 15. 3) slučajnosti. — Ker se tiče občni zbor le] konjskih sil, na ugodnem središču Rupe, v dijaštva, je bilo tudi samo to povabljeno. blmm PostaJe Sapjane, na cesti Reka—Trst, Posamezni člani, kateri bi se ga hoteli ude- »c ugodno proda. Pojasnila daje občinski ležiti. dobijo informacije v društvenem uradu.l naoelm* v Jelsanah,_999 f Matica' j POSTELJE od L 60 naprej, chiffoniers 220, Slov. alead. fer. društvo <«Balkan«. V so-j nočne omarice 50, vzmeti, žimnice; popolna boto, dne 21. julija se bo vršil ob 20. uri XXV.] soba L 800. Fonđeria 3. 991 redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: - . ■ ... ■■■■— ---- 1) Nagovor predsednika, 2) čitanje zapisni- BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-ka zadnjega občnega' zbora, 3) poročilo od-! bezniva oskrba. Govori slovenski Zaajm-bora, 4) poslovniki, 5) referat o srednjeSol-i. čena tajnost. Corso Gatibaldi 23, I. 995 skem gibanju, 6) volitev novega odbora, 7) , volitev članov podpornega sklada, 8) slu- SREBRO, zlate inbriljante plača več kot drugi Pertot, vin S. Francesco 15. II. 45 Št. 1334/23. Razpis natečaja. » Pri županstvu občine Dolina je razpisano mesto , \ občinskega sluge. Prošnje za podelitev mesta* naj se d'opow Šljejo županstvo* najkasneje do 4. avgusta^ opremljene s sledečimi spričevali: 1. Potrdilo o italijanskem državljanstvo,. 2, Starost ne pod 20 leti. Spričevalo o dobrem moralnem in poliV tičnemi vedenju. Prosilci morajo razven tega dokazat?t da imajo potrebna svojstva za redno izvr* ševanje razpisane službe. Neobhodno potrebno je poznanje slo« venskega in italijanskega! jezika. ŽUPANSTVO OBČINE DOLINA ~ dne 13. julija 1923. f> Župan; Zobec, K r, \ računati i dejstvom, da so miljoni ljudi, ki sodijo ugled in moč naroda po tem, kar pokaže na športnem polju s športnim orodjem v roki. Popolnoma pravilno. Tista visoka, navišja človeška sodna instanca, ki ji pravimo javno mnenje/ je prevažna, da bi mogel narod prezreti tudi najmanjšo politiko, ko se ji la&ko približa v dobri luči. Zelo moderen je bil tisti Slovenec, ki je pred približno 15 leti, ko je naš Šahovski mojster dr. Vidmar utrgal prve lo-yor}fce na mednarodnih turnirjih, rekel, ida bo Vidmar Slovencem v mnogih ozirih mogoče več koristil, nego Prešeren. Naš mo kontrolo. Zahteva ponovno ljudsko štetje potem državnih občinski1!* tajnikov in drugih državnih funkcionarjev. Uradni jezik v vseh dr žavnih, deželnimi in občinskih uradih je italijanski. Nemški uradniki od onkraj Brennerja naj se odpustijo in nadomestijo z italijanskimi. Del domačih nemških uradnikov pa naj se pre- . mesti v stare pokrajine^kjer si morejo priučiti ^ Jul. Krajino, da bo znesek 75 miljonov italijanski jezik! Za nemške uradnike, ki ostanejo v deželi, naj se otvorijo tečaji za pouk v italijanščini. Ob razpisu vsake državne ali občinske službe naj se zahteva dobro poznavanje italijanskega jezika, VSI URADI morajo občevati z državnimi oblastvi v italijanskem jeziku. FašisLovska vlada nikakor noče trpeti nemških korporacij, kakor je n. pr. politična organizacija "Nemška zveza», ki je polna sovrašiva proti italijanstvu in programatično izključa italijanske elemente. Će se zgodi še kak * izzivalen čin od strani «Nemške zveze», ne bo Mus- vse življenje v občini, naj bo Italijan ne le v listih občinah, ki so pretežno italijanske, marveč v vseh, ali vsaj blizu vseh. Ce je potrebno, naj mu — radi krajevne prakse — ostane ob strani stari tajnik. Dopisuje pa naj s prefektom le italijanski tajnik. On naj bo središče, shodi-ščt, podlaga za italijansko upravo občine. Po-vspešuje naj se priseljevanje «bivŠ«hr bojevnikov) kot poljedelcev, posebno iz Lombardije in Benečije. Iz sosednih trentinskih dolin naj se povspešuje priseljevanje z nakupovanjem nepremičnin s pomočjo subvencij, Povspešuje naj se poitalijančevanje nsmških šol. Kjer je prebivalstvo pretežno nemške naroenasii, naj bo šola dvojezična. V nemških občinskih šolah naj bo pouk v italijanskem jeziku obvezen kot glavni predmet. Nemški učitelji in duhovniki naj se strogo nadzorujejo. Vse srednje šole naj se potalijančujejo postopno, da prenehajo biti protidržavna, penemčevaka središča. Učitelji Kalupka, Lokvenc'in Eckel. Ne vem, te mi je dovoljena v tem oziru mala se vrši ob 19.30 v prostorih, Redni sestanek se vrši ob 20.30. S. D. A. priredi v nedeljo, 5. avgusta kolesarsko dirko na progi 50 km. Odhod bo iz Razdrtega. Dirkači bodo morali preteči sledečo progo: Razdrto, Senožeče, Štorje, Sežana, Povir, Divača, Senožeče, Razdrto. Darila, štiri po številu, se bodo razdelila takoj po dirki. Obenem bo odbor SDA razdelil tudi darila dveh prejšnjih dirk. Vpisovanja pri * Gasilnem društvu* v Razdrtem in pa pri tainiku SDA (2erjal Drago, Guardiella 801). ' Toliko na znanje vsem slov, društvom v Jul. Krajini, da odpošljejo svoje dirkače na to po izkušnjo. — Odbor, Planinsko društvo v Trstu opozarja vse tiste, ki se mislijo poslužiti na izlet na Nanos kamjona, da je danes zadnji dan prijave. Kani jon bo odšel iz Trsta cb 21. izpred kavarne «Fabris» ter bo dospel v Razdrto ob 23. Cena tja in nazaj L 10 na osebo, dočim stane vlak približno L 16. Na kamjonu je prostih samo še nekaj mest, vsled česar se ne bodo mogle upoštevati kasnejše prijave. Prijave sprejema g. Pavlica (tel. 10-48), pri kateremu je treba tudi položiti znesek L 10. Dolžnost vseh planincev in prijateljev narave je, da slede klicu, ki ga je izrekel leta 1921. izpred oltarja cerkve sv. Hijeronisna g. župnik Janko Maierhofer: «Kdor ljubi naravo in zahaja z ljubeznijo. in razumevanjem vanjo, ta bo prišel vsako leto na Nanos.» Naj ,vsak izmed mas dela na tof da postane izlet na Nanos vedno veličastnejši narodni tabor za lepoto naše zemlje vnetih planincev iz celega Primorja. — Planinsko društvo ima danes ob 19. uri odborovo sejo v prostorih g. predsednika, po .21. uri pa prijateljski sestanek na navadnem mestu. Nogometni odsek S. D. A. ima danes ob 20. pri Sv. Jakobu sestanek. Člani so napro-Šeni, da se ga gotovo udeleže, — Načelnik, Iz tržaSkeea življenja Konj ga je brcaiL Medtem, ko je kočijaž Nello Calzi, star 40 let, stanujoč v Rojanu v na Tra i rivi, včeraj zjutraj vpregal konja h kočiji, ga je žival brcnila v levo roko. Mož, ki je zadobil široko rano, se je podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Živčni napad. Železničar Viljem Santan- o nogometu, sem se začel tudi jaz zanimati zast,ar ^ »^mgoč na trgu Valle št. 2 ta sport, in rad prebiram dotičra poročila v! >« V*el ^era, popoidtae. medtem ko je bil listih. Minulo nedeljo sta trčili na Reki dve !!u^bcno zaposlen na južnem kolodvoru, hud taki društvi skupaj: reška «Gloria» in dunajski fVČQ1 lck,om .ka^f Padel M «F. C,». Kakor znano, je Reka italjiansko me-iter, ?f pobil na desni rok«. Mo^a so z — sto (Gabriele D'Annunzio leta 1921 ), Dunaj pa f0^1.^® resiiDC P06 ' prepeljal, v nemško (Vo)ksblatt 1922., Neue Freie Presse^ bolnišnico. 1922., 1923. in &koro gotovo tudi 1924.), zato so si stali nasproti za Reko sledeči igralci: Mila-vec, Milinovič I., II. in III.f Gramer, Sardoč, Negrič, Rebec, Buhvič, Gost in Spadavecchia; za Dunaj pa sledeči: Šemicki, Peha, Tobijas, Popek, Kustl1, Kepetko, Jasinovič, Listopad, lir enakomerno razdeljen med vse stare pen-zioniste (izpred oktobra 1919), ter da je nedopustno tu razlikovanje med upokojenci iz starih in novih pokrajin. Lintist'pni koncert. Znani tržaški liutisti-čni kvartet (Pressan, Mchelcich, Ratzmann in Gasperini) bo imel danes ob 20.30 v dvorani Modulno (Via Chiozza 7) svoj drugi letošnji koncert. Na programu so sledeči skladatelji: Grieg, Winiav^skv» Raff, Cberubini, Alabier-Konckv, Dvorak, .... i j ti i .»j ,. t Nogomet — Prejeli smo: Živimo v dobi žoge. soiinijeva vlada oklevala z razpnstjtvi/o Javna Ni . nedelje ^ k|er M frčJ, vaj nosi na služba ne bo imela v dru£h kra^i žoga ^to pa pravimo tej igri tudi navadnega obsega, marveč se — v sjrho pok- nogomct> g da k cnhn iž . kate„h lahko ti enega vplivanja in narodnega produraaja — ^ 7 ut^ ^ pomnoži z večjim številom tenenc, postaj xn oddellf^v. Občinski tajnik, ki je odločilen za scdeluj2š tudi z glavo kakor pri taroku in šahu, a igra ne postane, pa igraj še tako spretno, nikdar rokodelstvo, kajti roke pustiš prav lahko doma. Kar je pa največjega pomena in največje vrednosti, je to, da igra ni nikakor politična, se ne meša v politiko, in če bi bili narodi pametni, bi se bili že kedaj lahko sporazumeli brez diplomatov, konferenc in raznćh za-sedeb, edino le z žogo. Odkar piše «Edinost»i Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni ALOJZIJ BUROER hotelir in posestnik po kratki in mučni bolezni, v najlepši mladeniški dobi 24 let, preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 19. t. m. ob 5 pop. iz hiše žalosti na tuk. pokopališče, kjer se položi v družinsko grobnico. POSTOJNA, 18. julija 1923. ŽALUJOČI OSTALI. 414 & • fV- k j. sesate?"-' (DELAVSKE ZADRUGE) Nadallule se izredna prodaja popust 20 do 40°lo Crepe Georgette . . Crepe charmeuse, debel Crepe marocaine . • Crepe de Chine, tiskan Foulards^v barvah • • Pailette...... Talfetas, debel v barvah Surova svila (sama svila) avto-mestno a, ker se bavim s sportom komaj borih deset dni, a jaz ne morem molčati in izjavljam, da moti igralec Spadavecchia narodnostni značaj italijanske na srednjih šolah na} bodo apostoli narodne kulture; če le možno taki, ki poznajo «tukaj-šnji iezik in običaje*. — G. Tolomei je zahteval še mnogo drugega v svrho čim izdatnejšega raznarodovanja Nemcev in iztrebljenja nem-štva. Vendar je imel žalostnega — kako bi Jekli? — poguma, da je protestirat prc'i temu, bi se mu hotelo podtikati sovraštvo prolt Nemcem. Stvar je vele-res^a. Ker tu ni govoril le kak razgret političen krićač, ki razgraja na svoj račun in na r^in-.-i, _ "_ "T 7~ . ^ ' . . 'i - ! • ciovek dandanes res ne ve, kdaj se komu za- svoto ca^ovornost. tolomei ve naglasal izrecno,' „ ^ »t^ i„i ji- t' * . ■ . • * j V KJ^ i-, 7 / v. t i i celo 6 tako nedolžno igro kakor ie notfo- da e te «smermce» odobril «veliki fasistovski: mpf i.! xjr j svei . In U je danes potenca v državi, ki pred-j ^ oTaviut^oSIko ,-e,,,,• njaci vsej vladni politiki. Saj so odnošaji med n>Lm in načelnikom vlade splošno znani kot', Vodstvo zasebne šole pri Sv. Jakoba ura-zelo — intimni. In če bi bil še ^iak dvom v' duJ*e »obotah od 10. do 11, ure. tem pogledu, ga je odstranil n *Piccolo», ki| ■ Poslano*) Stavbena zadruga za Julijsko Krajino naznanja svojim članom, da so zborovanja, sklicana za 19. t m., pre-nešena na nedoločen čas. •J Za iknk« pod tem naslovom odgovarja und* Reke" in Eckel*"l^rodno^ni*^značaj nemškega! al4tvo U tolsko kolikor "BU x*kon veltva-Dunaja. Ni izključeno, da zastopaj'o ostali so-' igralci narodne manjšine, to je pa seveda moje osebno mnenje, ti Vam ga, gospod urednik, ni treba priobčiti, Če se bojite po novem načrtu ministrskega sveta ukora od strani prefekta. Milena Uršič Ivan Mihelič poročena Bovec, 16. julija 1923. (415* Crčpes, črtani Etamine, fantazija, L 27.- »» 39.— it 60.— tt 18.— a 21.50 it 18.50 19 25.— ft 18,— L 3,50 razne barve • . Crčpes, črtani ni L 4.—t 11.50, 16.50 in i barva- L 8.50, 10.—, 11.50 . . L 12.—, 12.50 Bosata izbera SKLADIŠČA Pinzzn della Borsa 6 pritličje I. in II. nadstr. L 3.20.—, 4. Gobasto blago • Perkal, tiskan • Gobasto blago za kopalne plašče 150 cm . ... L 17.— Zefir za srajce • ♦ . L 4.80, 5.60 m Baffineria 3 I. in II. nadstr. Oglejte si naša izložbena okna ž PODLISTEK V/1LKJE COLL1NS: v belem 133 nepre-je bila . Ko sem se vrnil v Blackwa*er Park (s povabilom za gospo GIyde), sem ugotovil, da j'e bedasta zdravnikova metoda poslabšala, Marijaaina bolezen. Mrzlica se ije izpreobr-nila v tifus. Gospa Glyde je skušala na dan mojega povratka priti v sobo svoj'e sestre, da bi ji sama stregla. Jaz in ona si nisva bila sorodma po čuvstvih; ona je bila meni in Per-i Givahi na potu toda kljub temu mi je moje velikoaušje branilo, da bi jo izpostavil nevarnosti nalezljivosti. Istočasno pa ji nisem stavil ovir, ko se je sama podala v nevarnost, Ce bi se ji bilo to posrečilo, tedaj bi bil zamotani voze!, ki sem ga tako počasi in potrpežljivo motal, po drugih okoliščinah presekan. Toda zdravnik je posredoval in je šla iz sobe, 2e poprej sem priporočal, da je treba iti zdravnika v London, zdaj so me poslušali, o je prišel, je zdravnik potrdil moje mnenje dan, potem je bil tifus ugotovljen, smo začeli (njegov moralični pogum je potreboval upati za našo drago bolnico. Medtem Časom stanih dražljajev), in gospa Michelson sem bil samo enkrat odsoten iz Blaekwater silno prestrašena, ko ji je gospodar nekega Parka. Nekega jutra sem se odpeljal v Lon-'dne izjavil, da namerava opustiti tamkajšnje don, da sem uredil vse potrebno za svoje hišno gospodinjstvo. Poslali smo proč vse slu-#stanovanje v St. John Wood, da sem] žabništvo izvzemšl eno deklo, katere kmetska -skrivaj poizvedel, ali stanuje gospa' zabitost nam ie jamčila, da ne bo mogla ni-Clements še vedno v istem stanovanju,! česar opaziti. Ko so bili ti proč, nam je preo«* m da sem še neka pripravil z gospodom Ru- stala de gospa Michelson, ki jo je bilo treba gospa Clemento še vedno v »tem stanovanju,' odstraniti. To smo dosegli ma ta način, da in da sel še nekaj pripravil: z gospodom Ru- smo poslali spoštovanja vredno damo v neko morsko kopališče z naročilom, naj najme stanovanje za nas. Razsnere so bile sedaj natančno take, kakor so odgovarjale mojim zahtevam. Gospa ospoc bclle. Vrnil sem se še tisti večer. Pet dni pozneje je izjavil zdravnik, da je naša interesantna Marijana zunaj vsake nevarnosti in da ne potrebuje druigega kakor dobre oskrbe. To je bi! trenutek, ki sem ga našel. Zdaj, 'ko Glyde je bila živčne slabosti priklenjena r„ ni bila zdravniška oskrba več potrebna, sem \y svojo sobo, in tisto deklo (njeno ime sem napravil prvo šaiuovsko potezo, da sem na- f>ozabil) smo zaprli skupaj z njo v sobo. Ma- stopil proti zdravniku. On je bil ena mnogo- " " —J— 1 — ---" številnih prič, ki jih je bilo treba spraviti proč. Živahen besedni prepir je to vpraviL S straš- je _ _ ^ nim besednim plazom ogorčenja sem naskočil Persivala in mene. ni bilo živie duše pri 'hiši. na reveža ter ga poenetel iz hiše. j Zdaj so bile vse šanse na naši strani^ zato se rijana je ie vedno ležala, dasi je dobro napredovala v zdravljenju, m madame Rubelle e čula pri njeni postelji. Razen moje žene, Tudi služabništvo je bilo na potuL zato je mi je zdelo umestno napraviti drugo Šahovsko o bolezni. Kriza je bila resna. Toda na j>eti! moralo proč. Poučil sem ie enk>at Persivala potezo. Namen druge poteze je -bil pripraviti gospo Glyde do tega, da zapusti Blackwater Park brez svoje sestre. Tneba ji je bUo vliti v gjavo, da je Marijana že odpotovala v Cumberland, sicer nr bilo nikakega upanja, da bi prostovoljno zapustila hišo. Da bi nam pa verjela, smo skrili našo interesantno bolnico v neko neobljudeno sobo v Blackwater Parku, bredi nočne tišine smo to opravili moja žena, madame Rubelle in jaz (Persiva! ni bil dovolj krepak, da bi nam mogel pomagati). Prizor je bil zelo slikovit in dramatičen- Kemične pomoči nismo pri tem uporabili, ker ni bilo potrebno. Naslednjega jutra sva odpotovala z ženo v London, Marijana pa sem prepustil oskrbi gospe Rubelle, ki se je dobrohotno obvezala v prostovoljno ujetništvo z Marijano na drugem koncu hiše. Predno sem odpotoval, sem izročil Pepsivalu povabilno pismo, gospoda Fairlieja, v katerem priporoča nečakinji, naj na potu v Cumberlaiuf prenoči v Londonu. Persivalu sem naročil, naj pokaže gospe Gly-đe to pismo, kakor hitro prejme sporočilo od mene. Tudi sem zahteval od njega, naj mi da naslov umobolnice, kj'er je bila Ana Catherick zaprta, in pismo na imetnika zavoda, s katerim naznaja povratek bolnice. Ko sem bil zadnjič v glavnem mestu, sem naročil, da mora biti naše skromno stanovanje pripravljeno za naš 9rprojem že zjutraj, ko sc pripeljemo z jutranjim vlakom, Vsled te mojs previdne odredbe smo mogli še istega dne napraviti tretjo šahovsko potezo — polastiti se namreč Ane Catherick. Tu je oni važni datum. Predujem lastnosti čuvstvenega človeka, pa tudi praktičnega. Vse datume morem na prstih našteti. V sredo, 24. julija 1850. sem poslal svojo ženo s fiakerjem, da spravi s poti gospo Cle-ments. Dozdevni poziv gospe Glyde, ki da se nahaja v Londonu, je zadostoval, da sem to dosegel. Gospa Clements se je vsedla v fia-ker, moja žena pa jo je pustila samo (opravičila se je, da mora nekaj kupiti), je torej ušla in se vrnila, da bi sprejela pričakovani obisK v St. John Wood. Ni -treba še pos&be pov-dariti, da je bil ta obisk služabništvu naznanjen kot «gospa Glyde». IV. V Trstu, dne juti*« 1923. Oslcpari tržaško banko, kjer je bil usložben, jamči, da ne bašo pleaald obćirtiH nikak« "O&i* ter zbeži ▼ Genovo, a tam pride t roke pravice. Pri tukajšnjem bančnem zavodu Societa di Credito Coimnerciale, ki ima svoje urade v ul. Mazzini, je bil svoječasno nameščen kot pisarniški Sef knjigovodja Alojzij Marcolin star 34 * stanujoč v ul. S. Marco SL 12. V zadnjem -asu njegovega uradovanja je ravnateljstvo omenjenega zavoda pri pregledovanju knjig prišlo na sled raznim nerednostrm pri postavkah, tičočih se kreditov na račun italijanskega državnega posojila. Marcohn, ki je bit odgovoren za te nerodnosti, je izjavil, da jih bo v gotovem času popravil ter se obenem opravičil. Par dni potem je Marcohm izginil brez sledu in ravnateljstvo zavoda je prejelo od njega pismo, v katerem je priznal, da je odprl kredit raznim osebam, od katerih je navedel tudi imena. Pri sledečem drugem pregledovanju računov pa se je ugotovilo, da so imena izmišljeita; istočasno se je dognal primanjkljaj kakih 50.000 lir. Tedaj je bilo seveda neizpodbitno dognano, da gre za sleparijo. Vsled tega je bil Marcolin naznanjen na kvesturi, katera je poslala vsem italijanskim kvesmram tiralnico za nepoštenim uradnikom. JCer je ta svoječasno poslal nekemu Silovich v Genovo znaten znesek denarja, je bila tamošnja kvestura opozorjena na to cikolščino. Pred včerajšnjim zjutraj so prišli policijski agenti v Genovi v Silovichevo stanovanje, kjer so presenetili tudi Marcolina, ki je stanoval tam po svojem begu iz Trsta. Marcolin in Silovich sta bila seveda aretirana in bosta v kratkem spremljena v tukajšnje zapore.- Dijaki! Znano vam je, da se je ustanovila za^ četkom tega leta Dijaška Matica. Skrbela naj bi za siromašne srednje- in visokošolce s podporami in posojili. Da bo res mogla D. M. uspešno izvrševati svojo nalogo, zato potrebuje ogromen fond. Matica se je obrnila na naše ustanove in zasebnike, na naša društva, krožke itd. Na stotine okrožnic se je razposlalo, toda malo je bilo onih ustanov, društev in zasebnikov, kateri so nam sploh odgovorili, še manj pa onih, kateri so se odzvali s kakim prispevkom. Zakaj to? Prvič: ker je še cela vrsta isto-tako potrebnih narodnih društev, katera kličejo na pomoč. Drugič pa, in temu razlogu bi D. M. lažje nego vsako drugo društvo cdpomogla s pomočjo številnih dijakov, drugič, ker se mnogim ljudem, kateri zelo radi dajejo v narodne namene, ne olajša izročanje darov. Komur ni treba drugega kakor seči v žep, ta trikrat rajši in prej da, nego oni, ki mora nositi denar na pošto ali drugam. Plod šestmesečnega, dela D. M. je majhen in sredslva prahajajo le po kapljah v blagajno, V jeseni, ko se mora pričati podporna akcija, ne bo dovolj sredstev, da bi zadovoljili le tretjino, le desetino vseh prosilcev, če gre v tem tiru naprej. Če se tekom počitnic položaj temeljito ne izpremeni, je Dijaška Matica obsojena da ostane mrtvorojeno dete. Dijaki! Do tega ne more in ne sme priti, potem kol je bilo treba toliko dela in truda, da se je D. M. sploh ustanovila. Držite se načela samopomoči! Na tem načelu je zgrajena Matica. Po pravilih sami odločujete o podporah. Sami morate gledati, da bo nekaj tu, o čemer lahko odločujete. Saj vas je ogromna množica v naših krajih: preko 1000 srednješolcev in okrog 300 visokošolce v. Sedaj, ko se vračate na počitnice, pričnite z delom, nabirajte prispevke za D. M., širite misel našega društva! Vzbujajte zanimanje za Dijaško Matico pri posojilnicah, društvih, krožkih itd. Ko ste v veseli družbi, spomnite se D. M., spomnite se je na izletih, prireditvah, veselicah in ob vseh veselih, in žalostnih prilikah. Vsak mali znesek je kamen k zgradbi D. M. Saj če nabirate, kažete, da ste kulturno dovolj zreli, da razumete pomen Dijaške Matice za dijaštvo in končno delate vedno le zase. Naš narod razume -v polni meri potmen dijaškega vpra-mev. Pričakujemo, da bo našel ta poziv malo več odmevp kot so ga našli dosedanji. Samo oni dijaki, kateri bodo res kaj naredili za D. M., samo oni bodo lahko reflektirali na podpore ali posojila. Kdbr se Bc bj zanimal za društvo, kdor ne bo niti član D. M., ta ne bo smel računati na to, da mu D. M. v potrebi priskoči na pomoč utrujenosti. Društvo preskrbi izletnikom vina, malinov-ca, limonade in dobre pitne vode. Kave tudi ne bo manjkalo. Preskrbo jestvin pa letos opusti, na kar se vsi izletniki opozarjajo, da prinesejo potrebnih krepčil za želodec v nahrbtnikih. Vsa pota (steze) bodo na novo markirana, da bo vsem možno brez vodnikov do izletnega prostora. Kres se zažge na Grmadi. Zabavni prostor je na vzhodni strani le-te, zalo se vsi po nočni došleci obveščajo, da ne lezejo navzgor do kresa, temveč severno od kresa pod Grmado, kjer bodo postavljena posebna znamenja in po možnosti tudi vodniki. Služba božja v planinski cerkvi sv. Hijero-nima se bo vršila v nedeljo ob 8. uri zjutraj. Zborovanje političnih komisarjev furlanskega fašizma. V četrtek dne 12. t. m. so se zbrali v Vidmu politični tajniki furlanske fašistovske zveze ter so podali zveznemu tajništvu, zastopanemu po Ubaldo Dorcmi-ju svoja poročila. Tajnik tolminskega faŠja TazzoH je sprožil tudi vprašanje o tujtrodcih in o stališču fašjev napram slovenskemu «iredentisti-čnem življu*. Zastopnik zveznega tajništva Domini je obljubil, da bo razpisana posebna razprava na licu mesta, kjer se bo o tem vprašanju podrobno razpravljalo. Omerjena razprava se bo vršila v kratkem v Tolminu ali pa v kakem drugem središču v soški dolini Odbor goriškega lašja razpušcen. Kakor smo svoječasno poročali, se je vršil dne 24. junija t. L občni zbor goriškega fašja, na katerem je bil mesto dotedanjtga tr^unvirata Berti-Ma-iero-Godina izvoljen nov odbor. 2e takrat smo omenili, da se bodo noti Sinil spori v goriškem fašju nadaljevali t adi pod novim vodstvom. Sedaj prihaja vest, da ie tajništvo furlanske fašistovske zveze razpus'.'io novoizvoljeni odbor in da je imenovan za komisarja prof. Ve-nezia. Ne gre, pa ne grej Novi viceprefekt. le dni jr; na:-! o pil svojo službo novi vioeprefekt comm. Nicoiotti, ki je do sedaj službovat v Tokuezzu. Ob tej priliki je naslovil na njemu, fodrpjene obiastnije, županstva, fašje in patridruštvi okrožnico, v kateri med drugim obljubuie, da se bo vestno držal smernic, ki jih je začasno označil videmski prefekt ob priliki svojega posK-onj' ga poseta na Goriškem. To pojasnilo nam j.cpolnDmi zidostuje in kaj drugega tudi pri^ikovaii nismo. Vipavsko plan. drratvo vabi vsa slov. plan. društva, da pošljejo vsaj po enega zastopnika na izlet vipavskega plan. društva na Nanos dne 22. t. m. v svrho razgovora glede reorganizacije planinskih društev v Julij. Krajini. Končna ureditev tega vprašanja je nujna. Naj ne bo v naših vrstah «živih mrtvecev^! Odhod oo. kapucin o v iz Gorice 2e dolgo se je širila vest, da bodo morali dosedanji prebivalci celic v goriškem Si.-mo?tani no. kapuci-nov, ki niso italijanski državljani, zapustiti svoja mesta. In res, te dni so se poslovili od Gorice ter so umaknili kapu« inom, prišed-šim iz starih pokrajin. Pai težku jhn je moralo biti slovo od mesta, v katerem so službovali dolga leta, od cerkve, katero so zgradili s pomočjo slovenskega ljudstva In od vzornega vrta, ki je vzrasel iz njihovega potu. Ob slovesu so pač morali preživljati iste občutke, kakor jih je preživljal hlapec Jernej ob koncu svojih grenkih dni. Pa tudi konec obeh zgodb je precej podoben: v pondeljek, ,ko so razdajali mnogoštevilnim znancem cvetlice iz vrta, se je nabrala množica ljudi, posebno mladine, ki^ je vdrla na vrt in ga je precej opustošila. Tudi o o. frančiškane s Kostanjevice že čaka popotna palica. Strašna avtomobilska nesreča. V pondeljek popoldne se je vračal inž. Marcuzzi, nameščen pri stavb, uradu v Tolminu, v službenem avtomobilu iz Idrije, Z njim so sedeli v avtomobilu razen šoferja še njegov stric Leopold Marcuzzi, trgovec Gianesini in cestni mojster iz Bače. Na nekem ovinku med Sp. Idrijo in Maruškovcem je zavozil avtomobil črez hlod, ki je 6tal ob cesti, naravnost v strugo Idrijce in je pokopal pod seboj inž. Marcuzzija ter njegovega strica, odkoder so ju izvlekli mrtva, medtem ko so ostali trije dobili le manjše poškodbe. Po naših informacijah se' je odigrala ta strašna nesreča na sledeči način: Na ovinku je inž. Marcuzzi opazil, da šofer vodi premalo na desno, pograbil je za volant, pa je sam krenil preveč na desno, kar je hotel takoj popraviti Ob tej priliki pa je zopet krenil preveč na levo, tako da je avtomobil skoraj v pravokotu zdrčal črez hlod v Idrijco, kjer se je prevrnil ter pokopal pod seboj nesrečne žrtve. Šofer, ki je vodil avto, je od vojaškega ženija in je kot tak vaqen le na bolj težka vozila. Goriška porota. V četrtek m petek je stal pred goriško poroto Mihael ZelinšČeik, obtožen, Moskvi In tri tcCa pmat^ ye prišla na oder Šefe — v Partou. Upr**e naf*eC$h svetovnih gkdaHšč sri niso upale prcnu«at3 sftrih tehničnih nalog, k} fh stavf «Modra ptica*. Run so premagali prvi. Od itakrai je šta «Mo»-dra ptica* po vseh svetovnih odrih z naravnost epohalnim uspehom. Slovenci je na svojih odrih ne batno videli. Za naše majhne razmere je nenao0a&e uprizoriti «Modro ptioo». Na mfedfartkih oAife bi pa je marni i požrtvovni naučnjak' još i sada traži i isklapa ispod pustinjskog pijeska, a Prusova ih je pjesnička mašta nesamo naslutila, nego ožrvia i složila u veličajan roman. Cijena je knjizi D. 60.— bez poštarine. Sve narudžbe obavlja: «Moderna knjižnica*, Zagreb, Maroivska ulica 30. Knjižare knađu 25% rabata. DAROVI Dijaški Matici daruje neimenovan L 10. Denar hrani upravništvo. — Za zakonca Fran in Marijo Pegan daruje A. O. L 10. Denar hrani upravništvo. Za «počitniško akci/o» so prispevali: gg. C. M. L 100, M. D. S. L 10, M. G. L 10, N. T. L 4, I. K. L 4, A. P. L 10, F. 2. L 10, «Ljub. kr. bu» L 100, tvrdka Mankoč L 100 ter velika dobrotnica «T.» z zneskom L 1500. Gge. N. N. 1 par čevljev, S. 2 para čevljev; iskrena hvala! — V očigled velikih stroškov, iskreno prosimo radodarnih prispevkov, ki nam omogočijo odpošiljatev kolikor možno dosti potrebnih otrok. Dr. fim Mšnš Postojna (vila Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak dan od 9-12 in 16-19. m !! Znatno znižanje cen ! I LISTNICA UPRAVNIŠTVA. «Rezeda»! Ponudbe odposlali. Borzna poročila« Tečaji: Radi razpusta trgovine luksurijoznega, navadnega POHIŠTVA Gorica — Via Morelll št. 43. KMi slovenski Mm zavol Poživljamo* alademska in sređuje***« fze^i^T^" m' uđaril V prepiru društva, da store svojo dolžnost! ta s tako silo po glavi, da je A . i. . , . , , .. l naslednjega dne umrl na zadobljenih poškod-O-gamzirajte takoj podporno akcija, po-'. - - - « • - - - --------j- šljite takoj vse svoje člane na delo, na propagando od posameznika đlo posameznika. Naznanjamo vsem dijakom, srednje- in visokošolskim društvom, da se vrši 21. t. m. izredni občni Zbor Dijaške Matice, na. katerem se bo razpravljala o podrobnem delu. Smatramo za dolžnost vseh akademskih in srednješolskih društev, da pošljejo na ta občni zbor kolikor mogoče veliko število svojih članov. Kraj bo< javlfen pravočasno vsem dijaškim društvom. Dijaki na delo! Dijaška Matica. Vesti z Goriškega Smrtna kosa. V Tolminu je umrl 25-letni učitelj Josip Fon, ki je bil vsled svoje vesele naravi povsod zelo priljubljen. V torek popoldne so ga pokopali ob veliki udeležbi učitelj-stva in tolminskega ljudstva. Od navdušenega pcvca se je poslovil s slovensko pesmijo pevski zbor učiteljske Zveze. Iz Vipave. Planinski izlet na Nanos, katerega priredi dne 21. in 22. fan. vipavsko plan. društvo, obeta biti nad vse zanimiv in izvanredno dobro obiskan. Odbor deluje v tem pogledu neumorno ter hoče preskrbeti, da organizacija prireditve ne bo zaostajala za prejšnjimi. Izletni prostor je isti. Spored zabave bo raznovrsten, tako da bo ustreženo starim in mladim, melankoličnim in razposajenim. Poleg druge zabave so na dnevnem redu tudi različne tekme. — Lanski <=pogoreIci»-tekalci obljubljajo zmagovalcem revanšo. Zmagovalcem je zagotovljeno nanoško darilo. Ker si na raznih plesnih tekmah Amerike in Evrope ni menda še nihče prisvojil končnega prvenstva, pripravlja odbor prostorno dvorano na Nanosu, tapecirano s planinsko travo in mahom, ozaljšano z divno fcpkn zelenim bukovjem, smrečjem ter floro, kakršno poseduje le Nanos za časa vsakoletnih izletov. Svirala bo nanoška godba, ki bah. Obtoženec, katerega je zagovarjal od v. dr. Tankli, je bil oproščen. V soboto je pričela razprava proti 34-letnemu Tomažu Terpin iz Trtnika pri Podbrdu, obtoženemu, da je zadal dne 14. aprila m. 1. maršalu Giovanni Scano in vicebrigadirju Augustu Perez rane z nožem. Maršala Scano so prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je dva dni pozneje umrl na za dobljenih poškodbah. Terpin jz s svojim napadom zagrešil celo vrsto zločinov, ki medsebojno konkurirajo. Porota ga je spoznala krivim in je bil obsojen na 20 let, tri mesece in tri dni ječe. Obtoženca je zagovarjal odv, de Flego. organ, ajnraak tu0 0.0330 češkoslovaške krona • • • • • • • 69.75,- 70.25 dinarji • • • * » • • • • • • • • 24.S0.- - 25 — le ji ••••»*••• • • • • • • 12.— - 12.50 marke •••••••• • • • • • • 0.0095 0.0110 dolarji •••••»• • • • • » • 23.25 23.35 francoski franki • • • • • • • • • 136.25 136.75 švicarski franki • • • • • • • • • 405.-.- »40H.— angleški tnnU papirnati • • • • • ■ 107.— ■•(•m 107.15 Tržafto posojilnica In hranilnica icgistrovaiia zadruga z omejenltn poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Stara znana zlatarna MIH. ZITRiti Corso Vitt. Era. III. 47 kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage j kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih del. (53) v Trstu registrovana zadr- z neomejenim jamstvom Ulica Pler Lulgl da Palesirinn it 4,1. in 5°i vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5■/,% ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 w po 6%% ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušlce na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Inserirolte « „Edinosti e. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje p@ 4°o večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah In praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-^7. o. 5.40 o.; 8.15 15.40 eks.; 19.23 o.; Odhodi in prihodi mm JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogruaro - Benetke, Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8,— o.; 9.40 o.; 13.10 o.j 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.j 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni), Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*, 12.35, 18.30'. Dohodi: 8.30", 12.30, 17.55', 21.25. Trst, Gorica, Podbrdo. 5,35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; Odhodi: 17.25 o. Dohodi: 23.45 brz. 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 Trst, Herpelje, Buzet, Pala. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o • Ne vozi ob nedeljah. > a o cerkvi sinčka g. Alope RmoIco. Kot prvo so ^^^J^tijto staležom, mu dali ime Benito (Mussolinijevo »krstilo ime), kot drugo pa Italo. Za botra sta bila poveljnik goriške kohorte narodne milicije g. Graziani in Ludvik Kiirner. Videmski prefekt ▼ Vipavski dolini. V ponedeljek je posetil vidiemski prefekt Vipavsko dolino. Že na poslednjem obisku v soški dolini je obljubil, da v kratkem poseti tudi vipavsko dolino in s tem je to svojo obljubo izpolnil. Književnost In umetnost Manrice Maeterlinck: Morda ptica. Čarobna pravljica v šestih dejanjih in dvanajstih slikah Prevedel Josip Bernott. Tisk in založba Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Cena 16 Din. Veliki belgijski pisatelj M. Maeterlinck! je Slovencem še malo znan. U&telj&a tiskarna je izpolnila veliko vrzel, ko je izdala v prevodu njegovo najkrasnejše delo: «Modro ptico*. V l. 1904. je rekle! M. MaetierKnck svoji ženi: «Pravljico za otroke imam; dva otroka sanjata. Napisat jo boon.a In neflcaj dni pozneje: «VeŠ, v sanjah boste 2&a na veliko potovanje.* In ko ga je nekaj iedtaov na to vprašaila, kaklo je a pravljico ji je odgovoril: "Potujeta, potujeta*. To ie bit pooetek «Modre ptioe*. Šele leta gllTil l"J*lll| j U^BU ] ftMU^--- --r------| | a jer hoće d!a se oslobodi svećeničkoga skrbni Stva; nepobjediv, priotnftfcjeni i nada sve pro-računani veMd svečenik Herfaor; do smrti vjerni prijatelj mladoga prestokmas^edcfika Tutmozis kao predstavnik' pus4opa»nc i fako-umne vlastele; ljudi različitih položaja, staleža i karaktera/, svi prikazani praviottn dramatskom snagom. Upoznajemo u tom romanu različne strane staroga egipatskog žf™* ,sve staleže, uzorno državno uređenje, točnu društvenu 'Ofrgamiizacifu, vojaku i ratovanje, religiju i običaje, Skžote i vAsoJcu kuitu«i, obrte, rad ofko znanosti i umjetnosti, graditeljska i mjernička djela, koja ne mogafcu ni tisućljeća razoriti; vidimo nasiSkane hramove, kipove bogova, sfinge, piramide, dvorove i mitski la- birint a beskrajnim blagom. Svte je to rrus skupio i dokumentiralo — o romanu! — autentičnim citatima, pričama, histlorijskan izvorima. Čitajući PruMva .Faraona* promatramo starog Egtpćamca u «vim fazama i prilikama njegova žMrta 9 onoga doba, gledamo čovjeka od todjjeuja do aorti i veličanstvenog opremanja u vječni život — do pokopa bafeamovane mumije. Nedavno je čflfev kuktant svijet zadtviio naj-aovtije otkriće faraomke drobnice, a skorih 8 I I I I* I m i JADRAN CENTRALA TRST OelnKKa ilaonlca L 15,000.000 Rezsrue 1 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. AftUrant zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, NEW-YORK: Frank Saksar Stata Ban* VALPARAISO: Banco Yugo*lavo do