Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemati veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primarno zmanjša.
Itokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredulštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob uri popohulne.
Stev. ION.
V Ljubljani, v petek 13. maja 1887.
Letnili X V
Sclmierliiig' obsojen.
(Konec.)
Pravosodni minister dr. Praž&k povdarjal je zagovarjajoč svojo naredbo, da vlado vodi načelo, varovati opravičene posameznosti dežel in narodov, kolikor se strinja z jednoto države. Ravno vladarji so bili, ki so se upirali prehudi centralizaciji in germanizaciji svojih vlad. Leta 1867. je bila v državnem temeljnem zakonu zagotovljena enakopravnost. 25. februvarija 1868 in 1869 so se izdale za Galicijo enake naredbe. L. 1872. je ministerstvo, kterega član je bil dr. Unger, izdalo za Dalmacijo podoben ukaz. V Praški deželni nadsoduiji se dve tretjini obravnav vrši v češkem jeziku. Odloke pa niso prestavljale sodnije, marveč nižji nezapriseženi uradniki, in vsled tega je bilo v prestavah mnogo pravnih napak. Z narodom pa, kakor je češki, ne spodobi se v njegovi domovini govoriti po tolmačih.
Kar se pa tiče trditve, da je cesar Ferdinand leta 1644. vpeljal ua Češkem nemščino kot uradni jezik, ne more se iz tega sklepati, kar trdi dr. Unger. Cesarica Marija Terezija je 1. 1763. ukazala dvorni komisiji, naj se nastavljajo le taki uradniki na Češkem, ki znajo oba deželna jezika. Leta 1848. je cesar Ferdinand izdal ukaz, da mora imeti češki jezik na Češkem enake pravicp, kakor nemški. Po postavi se je morala vsaka obravnava skončati v istem jeziku, v kterem se je pričela. Bila sta vsled tega tudi dva senata, češki in nemški. Na te ukaze in naredbe oziral se je 23. sept. pr. 1. tudi sedanji pravosodni minister. Vitez Schmerling je sam sebe obsodil s svojim govorom, ker je priznal, da naredba ni protipostavna; nevarua se mu zdi le s političnega stališča. Schmerlingovega predloga vlada ne more potrditi. Kar se tiče (Konradovega) predloga večine, minister mu tudi ne more pritrditi, ker drugi odstavek popolnem nasprotuje prvemu. Ko bi obveljal ta predlog, moral bi sodnik soditi v deželnem jeziku iu potem svojo razsodbo izdati v nemškem. Pri najvišjem sodišči je drugače, ker tu ni mogoče ustanoviti senatov za raznotere narodnosti, akoravno določuje Najvišji patent, da mora tudi tukaj sodišče v drugih jezikih izdajati svoje raz-
sodbe. Vitez Schmerling je trdil, da jo le iz domoljubnih in dinastičnih vzrokov stavil svoj predlog. Njegovo Veličanstvo ne poznd nobenega razločka med narodi. Ko je nastopila sedanja vlada, slišale so se s prevzvišenega prestola besede: Avstrija ostane zvesta svojemu zgodovinskemu poklicu, zavetišče svojih narodov, pravice in prostosti. Resnica in pravica ste zvezdi-vodnici v javnem življenji in tudi pri glasovanji v visoki zbornici.
Na to se oglasi dr. vitez Pleuer starejši za Schmerlingov predlog ter tarna, da nemški uradniki ne bodo mogli dobivati služeb. To je razburilo nemško prebivalstvo. Državna ideja se umiče deželnemu duhu. Naredba lanskega leta ne bo ostala osamljena, za njo pridejo še druge. Ko je vlada Cehom dala to koncesijo, stopila je na krivo pot. Vlada naj toraj skrbi, da prekliče svojo naredbo in nemščino vpelje kot notranji uradni jezik.
Dr. Randa, Ceh, ki je proslavil ime svojega naroda v celem znanstvenem svetu, govoril je nad dve uri ter zagovarjal jezikovno naredbo. Omenil je, da sodnije med seboj občujejo v nemškem jeziku. S strankami pa občujejo sodniki na Moravskem in Češkem že 400 do 500 let v njihovem jeziku in jim izdajajo tudi razsodbe v istem jeziku. Sedaj pa levica želi, naj bi se to premenilo ! To bi bilo ravno protipostavno in nevarno s političnega stališča. Sicer je jako važno, da je nemščina notranji jezik pri sodiščih, službeni jezik v armadi, v delegacijah, iz tega pa ne moremo sklepati, da veljii to tudi za najnižje urade v vseh delih države. Levica je sama to prizuala na Poljskem in v Italiji. Schmerling je to sam priznal iudirektno, kar hoče vlada naravnost doseči. če je to postavno pri najnižjih uradih, zakaj ue pri višjih? Mnogo se je Schmerling pregrešil nad češkim narodom, najbolj pa žali narodni čut, da on kot najvišji sodnik imenuje naredbo protipostavno, akoravno se strinja z državnimi postavami in pospešuje pravosodje. Nemštvo vsled te naredbe ni v nevarnosti, pač pa zložnost uekterih deželnih nadsvetnikov. Dr. Randa priporoči Falkeuhaynov predlog, ki zagovarja pravico in mir v Avstriji.
Ko je dr. Randa končal svoj govor, bila je seja odložena na večer. Prvi se je oglasil za Schmer-
lingov predlog knez Carlos Auersperg. Njemu se zdi ministrova naredba jako nevarna državnemu življenju. Le čarovnik ali pristrausk zgodovinar mogel bi trditi, da naredba ni pomisleka vredna za prihodnost. Ze sedaj se pritožujejo nemške občine; kaj naj še prinese bodočnost? Falkenhaynov predlog nima podlage, marveč le vlado pokriva ter zagovarja. Desnica hoče državni jezik in vse darovati, da le ohrani vlado.
Potem knez Jurij Lobkovic, deželni maršal na Češkem, s praktičnega stališča pojasni naredbo. Celo predsednik deželni nadsoduiji v Pragi bi ne bil prestopil svojega delokroga, ko bi bil izdal enako naredbo. Naredba v političnem oziru ne bo imela nobenih slabih posledic. Državno sodišče ni razsodilo proti naredbi. Naredba ima le ta političen pomen, ker si jo je nasprotna stranka izbrala, da ž njo pobija vlado. Jezikovno vprašanje se mora reševati po deželah z ozirom na kulturne in socijalne razmere. Kjer je mogoča enakopravnost, tam naj se dovoli. Za armado ue tirja nobeden druzega jezika, ker je tu nemščina potrebna.
Na češkem pa sta oba jezika že več stoletij enakopravna. Na Češkem govore dobri uradniki oba jezika, toraj jim naredba ne bo delala nobenih težav. Če pa eden ne znii obeh jezikov, ta ni zmožen, in nastavi se drugi. Da se pa mladina ne uči obeli deželnih jezikov, krive so šolske razmere.
Grof Taaffe govori proti Sehmerlingovemu predlogu, dasi Schmerlinga osebno visoko čisla. Vlada je storila, kar je mogla po državnih postavah in kar zahtevajo državne razmere. Vlada ima vedno pred očmi avstrijsko državno idejo in se popolnem strinja z Falkenhaynovim predlogom.
Ivonečuo se oglasi še poročevalec Schmerling in trdi, da ni stavil predloga kot predsednik najvišjemu sodišču, marveč kot član zbornice. Njegov predlog ne napada veljavo vlade, marveč namerava, da nemščina ohrani svojo veljavo.
Ko je še baron Konrad izpregovoril nekaj mlačnih besed za svoj predlog, prične se glasovanje, ki je že znano.
Poraz, kterega je doživel vitez Schmerling, moral je popariti njega in njegove prijatelje. Pro-
LISTEK.
Kaj se vse kakemu glasbarju pripeti!
Od Friderika II., pruskega kralja, bere so sledeča dogodba: Leta 1760. prezimoval je s svojo armado na Saksonskem, on sam je stanoval v Lipici (Leipzig). Vedno delavni kralj občutil je pa vendar včasih, kaj se pravi „dolg čas". O dolgih zimskih večerih podal se je v takem slučaji v posebno sobo, kjer si je z igranjem na tlavto delal kratek čas. Dvorni glasbar Kvanc spremljal ga je na glasoviru. Ko pa Kvanc neki dan oboli, naprosi kapelnika pri mestni cerkvi sv. Nikolaja, naj ga za čas njegovega bolehauja nadomestuje. Poznal je kralja, kako zelo bi bil nejevoljen, ako v takih urah ue bi imel spremljevalca na glasoviru. Snejder — je bilo kapelniku ime — slovel je ob tistem času kot najboljši igralec na glasoviru. — Ce je bil pa Friderik Veliki dober vojskovodja, vendar v glasbi se ni posebno odlikoval. Njegova slaba stran je bila posebno ta, da ni skoraj nikoli v taktu (godbeni
meri) igral. Pri kakih težjih pasažah jo je kar stisnil in skrajšal sitne melodične olepšave, na drugih krajih ga pa zopet ni bilo spraviti naprej, „ritenuto" je bil le predolg. Tacega igralca spremljevati na glasoviru je silno težavno, harmonija mora trpeti. Snejder si je seveda mislil kralja popolnega v vseh rečeh, posebno pa še v godbi, zato si je prizadeval začetkoma natančno po predpisanih znamnjili igrati. Pa v svojo veliko žalost zapazi, da sedaj je kralj že daleč pred njim, in zopet je on prenagel in kralj zaostal. Še zbere vse svoje moči, natančno pazi, da tudi najkrajše note ue zgreši. Pa vse zastonj! Ne gre, pa ne gre. Glasovir iu ilavta sta v veliki disharmoniji. Mrzel pot ga oblije, ko na zadnje spozna, da v lepem soglasji skupaj ostati nikakor no moreta. Njegov strah postal je še večji, ko kraljev ljubljenec — pes Bihe — skoči na Šnejderjev stol in začne spremljevalca prav ljubko z jezikom poljubovati. Kako je bil sedaj zbegan Snejder, si lahko mislimo. Zastonj si jo tako že prizadeval, da bi s solistom ostal v taktu, zdaj mu še pes zapreko dela. Odgnal bi ga stran, toda kaj poreče kralj, ki ga ima tako rad, da v eni sobi ž njim stanuje? Nobeden se toraj
ne bo čudil, če je Šnejderja zapustil pogum, da je sredi igre obstal in nehal kraljevo svitanje spremljevati.
Friderik razžaljen tudi obstane in nejevoljen zagrmi: „1 kaj vendar počnete?1' Pa dalje zmirjati spremljevalca ne more, prizor je bil le preveč smešen. Odloži llavto, stopi k okuu, da bi s svojim smehom še bolj ne poparil orgauista.
čez nekaj časa se igranje z uovega začne. Kralj se je premagal in njegov pes je zapustil Šnejderja, vlegel so zopet na svoj navadni prostor, ter zvesto gledal svojega gospoda. Po tem neprostovoljnem oddihljeji sta par taktov skupaj; pa le par, in — zopet sta si navskriž. Disharmonija je morala pa psu vendar le dopasti, z novega se vzdigne, pa sedaj koraka naravnost h kralju. Njemu hoče zdaj z ljubkovanjem svojo zadovoljnost razodeti. Skoči na stol zraven Friderika, položi prednjo nogo na kraljeve rame, in prav prisrčno liže svojega gospodarja po obrazu. Ta prijaznost je bila pa kralju le preveč. Odloži tlavto, spodi psa iz stola in mu odpro vrata, uaj za ta večer v sosedni sobi godbo posluša. Obrno se pa ves nejevoljen proti Suejderju: r Jaz vendar

padli so državniki stare absolutistične šole, postali so v Avstriji za prihoduost nemogoči. Spoznali so, da na stari podlagi ne morejo več zidati, in da je edino pravo načelo v Avstriji: Enake pravice vsem narodom.
Človek obrani — Bog- obrne.
(Konoc.)
Ravno tisto nedeljo ob '/a8. uri zvečer je napravilo katoliško - konštitucijonalno društvo ua Koroškem velik zbor. Tudi k temu 60 prišli knezoškof in v daljšem govoru razvijali svoje politične misli in nazore. Škoda in žal nam je, da zamoremo v svojem majhnem listu podati le samo poglavitne misli tega imenitnega, merodajnega govora. Rekli so:
Krščanstvo, sv. katoliška vera je podlaga vsake sreče za posameznega človeka, za vsako rodovino, za vsako državo in za celo človeško družiuo.
Sto in sto let so se krščanske vere z njenimi nauki in zapovedmi zvesto držali krščanski narodi in ni še dolgo, odkar so začeli države ločiti od krščanske podlage in krščanstvo sploh izganjati iz javnega življenja.
Tako pa je nastala silna potreba, da se snujejo katoliška društva. Ta potreba je pa postala tem veča, odkar so nam presvitli cesar podelili konštitucijo ali ustavo, po kteri je ljudstvo dobilo pravico, voliti poslance v deželni in državni zbor, tam nove postave narejati in cesarju priporočati. Zatoraj so društva, v kterih se ljudje v krščanskem duhu podučujejo o svojih pravicah in dolžnostih, posebno naše dni jako potrebna. Zalibog, da ljudje še ne spoznajo, kako imenitna so taka društva.
Velike vrednosti iu imenitnosti so pa tudi časniki, ki dohajajo že v vsako hišo. Krščanski časniki naj 6e trdno držijo naukov sv. cerkve, naj vsakdanje dogodbe pretresajo v krščanskem duhu, naj temeljito iu resno spodbijajo hudobne in lažnjive napade, naj se pa povsod in vselej držijo resnice in stvari same, osobe in ljudi se pa ne dotikajo, slednjič se pa naj vedno poslužujejo mirne, spodobne pisave. Kar se tiče društvenega in narodnostnega življenja, mora veljati pravica iu primernost ; bodite pravični in primerni, najbolj ko morete iu vest zaukazuje: tako se bode zlati mir ohranil v vsakdanjem življenji. Konečno mora vendar-le zmagati resnica in pravica. Zdaj, pristavijo knezoškof, zdaj, gospoda moja! poznate moje misli in nazore, in jaz izrekam najtoplejšo zahvalo, da ste dolga leta srčno iu moško stali v prvi vrsti in se neustrašeno vojskovali za krščanske resnice na vse strani in da ste volje, to delati — „sine ira et studio" — brez čmernosti in prenapetosti tudi zauaprej!
Tako so govorili knezoškof in pred celim svetom javno povdarjali, da mora krščanstvo biti poglavitna podlaga vsemu društvenemu in državnemu življenju — česar so vsi katoličani gotovo srčno veseli.
Veseli so pa tudi tega, kar knezoškof d 8 1 a j o. Duhovnikov v naši škofiji veliko pomanjkuje, kar vse katoličane v resnici silno skrbi in boli. Knezoškof že iščejo primernega prostora, da bi mogli „Marija-
ne razumem, da mi dva nisva skoraj nikoli skupaj. Ce se nama posreči tudi par taktov v harmoniji ostati, sva gotovo potem vsaj za deset na dvoje. Vi ste krivi! Gotovo v taktu ne igrate!"
Ubogi organist! Kaj hoče na tako priznanje odgovoriti? Molče se prikloni kralju, vendar ima še toliko poguma, da poprosi Veličanstvo, naj bi točko začela še enkrat prav od konca, prizadeval si bode, kolikor je v njegovi moči, da bode prav harmonično spremljal kralja. In glej! sedaj sta igrala vso točko brez vsake pomote, prav lepo vbrano se je vse glasilo.
„Bravo! Snejder, bravo! Sedaj ste jo pa moj-etersko izpeljali. Vidi se, da doma niste nič poskusili, gotovo nisto časa imeli pregledati, kako težke reči so v sporedu za danes bile nastavljene. Ko ste pa enkrat spremljevanje preigrali, Vam je v drugo prav taktno šlo iz pod rok."
Toda kralj zagleda, da ima Snejder zvezek zaprt na glasoviru, toraj ni igral spremljovanja, kakor je predpisano, temuč na pamet je spremljal kraljevo netaktno sviranje. To je bilo Frideriku že dovolj. Umolkne za hip; prijazni obraz se h krati stemni in nabere v goste gumbe. „Zakaj niste igrali,
nišče" razširiti in si privabiti več mladeničev, ki bi bili volje, posvetiti se duhovnemu stanu. Ali to ni vesela novica za vse koroške katoličane, nemške in slovenske ?
H koncu pa povemo še eno novico, ktere bodo srčno veseli vsi Slovenci pa gotovo tudi vsi pravični Nemci: Knezoškof se slovenščine tako marljivo učijo, da ne bode preteklo pol leta, in znali bodo slovenski govoriti in pridigovati.
Taki so prvi govori in prva djanja premil. našega gospoda knezoškofa. Zatoraj pravimo: Nemško-liberalni prenapetueži so volitev obračali katoličanom na žalost iu nesrečo. Bog jo je pa obrnil tako, da smo volitve veseli vsi katoličani, nemški iu slovenski, in ako Bog d&, je bomo veseli vselej!
Politični pregled.
V L j u bij an i, 13. maja.
Notranje dežele.
V mestnem zboru Praškem se je v sredo obravnavala zadeva „SokoIa". Dr. Vlček je poročal o prepovedi slovesnega sprevoda, ter nasvetoval resolucijo, da namreč prepoved omejuje državljansko prostost in škoduje dobremu imenu mesta Prage. Mestni zbor pritrdi resoluciji. Dr. Podlipny povdarja, da prepoved ne zadeva le „Sokola", marveč ves češki narod. Iz Duuaja se poroča, da je dr. Rieger osebno šel z deputacijo k grofu Taaffeju, da prekliče prepoved. Grof Taaffe pa je odgovoril, da prepovedi ne more preklicati, ker je vlada enako ravnala proti slovesnosti nemškega telovadnega društva. Ko bi se tudi „Sokol" pritožil pri državni sodniji, in bi bila tožba ugodno rešena, morala bo slovesnost izostali, ker bi prepozno prišel odgovor.
Naufoii minister je ustavil remuneracijo, ktero je dobival na Lvovskem vseučilišči docent Dobrzanski za ruska predavanja o kazenskem pravu, ker je neki podpisal adreso na Aristova, predsednika slov. društva.v Moskvi. Ob enem je minister naročil rektorju, naj priporoči druzega docenta.
Demonstracije vseučilišnikov so se v vsredo zopet ponavljale proti dr. Maassen-u. Že proti večeru je rektor naznanil na „črni tabli", da bo zaprta juridična fakulteta, ako ne bodo ponehali nemiri. Mnogo dijakov se je zbralo okoli razglasa, toda opomini rektorjevi niso imeli vspeha. Zvečer so se dijaki zbrali pred stanovanjem dr. Maassen-a, oborožeui s palicami. Bilo je nad 400 dijakov raznih nemških društev. Ob enem pa pride pred stanovanje tudi 20 policajev, ki razpode dijake. Nekaj minut pozneje pa se zopet v večjih trumah bližajo stanovanju dr. Maassen-a, toda policija jim zabrani nemire. Policija je prijela pet dijakov, ki so najglasneje razgrajali.
Finančni odsek ogerske zbornice je potrdil načrt kvotne postave. Kakor „Pester Lloyd" piše, bo Tisza odgovoril na HeIfy-jevo interpelacijo, da Francija ni še poslala povabila na razstavo in da se Avstrija, Rusija in Nemčija ne bodo vdeležile razstave v Parizu, kjer se bo praznovala le stoletnica velike revolucije.
Vnanje države.
Srbska kraljica odpotovala je včeraj s kraljevičem Aleksandrom v Krim. Danes je prišla v Bukarešt, kjer ostane dva dni. V Krimu ostane do konca junija. Ko se vrne, pojde v srbske toplice v Arangelovci. V Odesi se delajo priprave za sprejem. Bivši srbski metropolit Mihajl prišel je iz Moskve y Odeso, da pozdravi kraljico. Mornarski minister Šestakov dal je povelje, da poseben parnik prepelje
kakor jo skladatelj zložil spremljevanje, zakaj ste prosto, iz glave igrali!"
Zbegani Snejder jecljajo nehote resnico pove: „ Veličanstvo, kakor je predpisano ne gre, Vaše Veličanstvo se pri sviranji na flavto le preveč prosto giblje".
Zdaj je Friderik II. razumel, kako priprosti organist obsodi njegovo igranje na flavto. „A tako?" počasi iu prav zategnjeno odgovori. „No vse jedno, on se mi zdi še precej dober organist, a surov je pa tudi, surov!"
S temi besedami se je koncert za tisti dau končal, druge točke so ta večer izostale. Odkritosrčna sodba je kralja le prehudo zbodla in žalosten zapusti Snejder kraljevo palačo. Ves potrt je pričakoval domd, kake nasledke bo imela njegova resnična kritika. Drugi dan prinese Friderikov dvornik Šnejderju nekaj srebrnih tolarjev, ob enem mu tudi izroči kraljevo pismo, ki prepoveduje vojakom se naseliti v organistovi hiši.
Tako se je za Šnejderja v prvem trenutku po-gubonosna zadeva na zadnje jako srečno končala.
__y-
kraljico iz Odese v Jalto. Prišlo je v Odeso tudi mnogo v Bolgariji in Turčiji živečih Srbov. — ■ Pol. Corr." poroča, da kralj Milan do sedaj ni še ponudil Rističu ministerstva. Odkar traja ministerska kriza, ni bil Ristič v kraljevi palači. Poučeni krogi tudi trdijo, da Ristič sploh ne bo poklican v ministerstvo. Tudi ni res, da bi se bila srbska vlada pritožila v Peterburgu proti ruskemu zastopniku Perzijaniju. „\V. Allg. Ztg." poroča iz Belegagrada, da so vrši preiskava proti finančnim uradnikom, ker so časnikom izdali finančne zadeve.
Bolgarskemu malemu sobranju poteče volilna d6ba koucem maja po starem koledarji. Regenti hočejo razpisati nove volitve. — Kakor se poroča iz Sofije, snide se veliko sobranje že 27. t. m. v Trnovi, da voli uovega kneza.
Prepir med ruskimi, nemškimi in avstrijskimi listi glede Bosne še sedaj ni končan. V ruskih višjih krogih mnogo govore o tem prepiru. Mnenje je različno. Eni trdijo, da „Nordd. Allg. Ztg." napada grofa Audrassy-ja; drugi mislijo, da se s tem pripravlja in gladi pot Avstriji v Bosno iu Hercegovino. Zato nekteri ruski listi že naravnost tirjajo, da mora Avstrija zapustiti Bosno in Hercegovino. V višjih krogih pa mislijo, da se hoče knez Bismark opravičiti in vso krivdo ruskih nevspehov zvrniti na Gorčakova. A to je čudno, da se prepira Bismarkovo glasilo ravno z onimi ruskimi časniki, ki so vedno grajali politiko kneza Gorčakova. Ti ruski časniki lahko sedaj povdarjajo: Ruska politika ui prava, toraj krenimo na pravo pot. — V Peterburgu so odločilni krogi prepričani, da bi bilo že rešeno bolgarsko vprašanje, ko ne bi druge države podpirale bolgarskih regentov. Knez Bismark sicer ni vsemogočen, vendar lahko prepreči podporo. S tem bi Bismark mnogo več koristil, kakor pa z objavami po listih, ki nimajo sedaj pravega namena.
Ruski list „Svet" piše jako ostro proti Avstriji: Rusija ne sme deliti z Avstrijo svojega vpliva ua Balkanu. Ravno sedaj je najugodneji čas, da popolnem obrnemo pozornost Evrope od Bolgarije na Srbijo. Bolgarsko vprašanje nam tako ne odide. Ze zemljepisna lega Bolgarije nas varuje proti konkurenci avstrijskega vpliva. Ce pa Avstrija razširi svoj vpliv v Bosni, Hercegovini in Srbiji, pade Bolgarija tudi v uaročje nemško-madjarske države. Najbolje je, da Rusija pusti Bolgare; naj si sami vrav-najo svoje zamotane razmere. Rusija naj podpira le moralno in materijalno bolgarske rodoljube. Brez odlašanja pa se mora staviti vprašanje o avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine. — V drugem članku isti list pozdravlja srbsko kraljico kot zastopnico prijateljstva z Rusijo.
„Novosti" pišejo o ruskih finančnih razmerah : Več desetletij smo vsako leto več izdali, kakor so znašali dohodki, in tako so se množili dolgovi. Možje se jako varajo v upanji, da bodo s finančnimi zvijačami poplačali dolgove. Zemlja ne more kar naenkrat več roditi, toraj tudi ne izrasti davčna moč naroda. Druzega ne preostane, kakor da skrbimo, da se pomnože produktivne moči in pri državnih stroških prihrani, kolikor mogoče. To je edino zdravilo za naše finance. Vsi drugi načrti nimajo prave podlage, toraj tudi ne vspeha.
„Novoje Vremja" piše o zvezi Rusije z Francijo in trdi, da te zveze sedaj ni treba. Vsaka država naj ima proste roke. Zadostuje že, če se morete Rusija in Francija združiti proti skupnim sovražnikom, in ni potreba, da je zveza gotova.
V nemškem državnem zboru se je 10. t. m. nadaljevala debata o davku na žganje. Richter je govoril nad dve uri. Rekel je, da je za pokritje pri-manjkljeja treba 50 milijonov, od žganja pa bo vlada dobila okoli dvesto milijonov. Minister Scholz je ugovarjal Richterju fn povdarjal, da država potrebuje denarja. Miguel zagovarja vladno predlogo in trdi, da žganje ni potreben živež. Konečno se je predloga izročila odseku 28 članov. — Mnogi nemški listi pišejo, da se v tej sesiji ne bo še povišala carina na žito. — V dvornih krogih govore, da pojde cesar sredi junija v Ems. — Državni tajnik grof Bismark obišče svojega prijatelja irskega podkralja v Dublinu.
Francoski ministerski predsednik Goblet je budgetuemu odseku obljubil, da bo pri državnih stroških črtal 13 milijonov; hoče se pa z odsekom še posvetovati, ako bo mogoče še več črtati v bud-getu. — Senat je imel 10. t. m. kratko sejo, daje določil dnevni red za prihodnje seje.
Irski narod dobiva vedno več prijateljev v Angliji, akoravno muogi časniki, v prvi vrsti „Tiines", črnijo in obrekujejo irski narod in njegove poslance. V angleški dolenji zbornici si opozicija prizadeva pri vsakem odstavku irske kazenske postave, da pokaže, kako slaba in zavržljiva je nova postava. Opozicija je stavila mnogo pristavkov in nadaljuje debato, kolikor dopušča zbornični red. Lord Salis-bury jo v veliki zadregi; pričel je boj proti Ircem, nadaljevati ga mora do skrajnega. Ali ravno to more omajati njegov kabinet. „Pall-Mall-Gazette" je objavila skoraj neverjetno novico, da je vlada pripravila v Millbančni jetnišnici 60 sob — kakor trdijo — za irske poslance v dolenji zbornici.
Turčija je nenadoma pomnožila topničarstvo ob Dardanelah. V Tripolis in Kreto je poslala dve ladiji in več torpedovk. Turški zastopnik v Ateuah je naznanil v Carigrad, da v Atenah ze!6 agitujejo za zjedinjenje Krete z Grško.
Nemiri rumunskc opozicije v Jaši niso ostali brez nasledkov. Kakor poroča „Presse" iz Bukarešta,
prenovilo se je ministerstvo. Dosedanji minister za javna dela, general Radu-Mihai, imenovan je ministrom notranjih zadev, poslanec Gheorghianu poljedelskim ministrom; javna dela prevzame dosedanji naučni minister Aurelian, Bratiano ostane ministerski predsednik.
„Els. Journal" piše, da namerava nemška vlada v Alzaciji in Loreni popolnoma preosnovati šolstvo. Odstraniti hoče vse francoske življe. V zavodih bodo smeli rabiti le take francoske knjige, ki so tiskane v Nemčiji. Zaradi veleizdaje so zatožeui veljavni tovarnarji: Kochlin, Blech in Jordan.
Iz Madrida se poroča, da se bo odprla svetovna razstava v Barceloni 8. aprila prihodnjega leta.
„Standard" piše o afganskem vprašanji: Posvetovanja o afganski meji nimajo posebnega vspeha. Že davno so nekteri svetovali, Anglija in Rusija naj si razdelite med seboj Afganistan. Drugi svetujejo, obe državi naj skupno izvršujete protektorat v Afganistanu. Anglija pa tega ne more storiti, ker nima pravega povoda, in bi bilo tudi nepolitično. Emir ima sicer mnogo sitnosti s svojimi podložuiki, vendar so posamezni rodovi toliko vdani svojemu vladarju, da bi se skupno branili proti tujemu navalu. Indijski (angleški) vladi ni treba, da izdtl v ta namen mnogo denarja za vojsko. Narod v Afganistanu je divji in svojeglaven; Anglija bi ga morda ukrotila, toda brez koristi iu dobička. če hoče Rusija z vojsko podjarmiti Afgance, žele ji Angleži mnogo zabave. Angleži dvomijo, da bi mogla Rusija tako ekspedi-cijo poslati v boj, kakoršna je bila ona Prederika Roberta. Rusija naj le sama gospodari v Afgauistanu, toda s tem si bo nakopala sovraštvo domačih rodov. Anglija je varna, dokler ne draži Afgancev. Če posvetovanja v Peterburgu ue bodo imela vspeha, naj Afganci sami branijo svojo mejo. če pa Rusi z orožjem napadejo Afganistan, bodo sami odgovorni za nasledke. — Kakor vidimo, nimajo Angleži pravega veselja, potegovati se za Afgance. Vabijo skoraj Ruse, naj se polaste Afganistana. Kako pa se bo to vprašanje rešilo, pokazala bo prihodnost.
Kakor se poroča „Wr. Allg. Ztg." iz Benetk, delajo Italijani v Masavi vojne priprave proti Abisincem. Med Gherarom in Ab-dei-Kadrom hočejo pripraviti tabor za 15.000 mož. Takoj prihodnji mesec jo bodo vdarili proti Sohati iu Dogali.
Zbornica in senat v Mehiki sta sklenila, da se premeni ustava. Po novi ustavi bodo prejšnji guverneri držav in predsednik republiki zopet lahko voljeni.
Izvirni dopisi.
Iz Toplic na Dolenjskem, 11. maja. V naših Toplicah so se že začeli oglašati gostje. Vse goste, ki pridejo čez leto v naš kraj, smemo razdeliti v dve vrsti, v take, ki pridejo iskat zdravja iu v one, ki iščejo razvedrila. Kdor misli svojim obolelim in hromotnim udom v naših Toplicah zgubljeno zdravje dobiti, ta gotovo komaj čaka, da od-leze nadležna zima in nastopi za kopanje kolikor toliko ugodno vreme. Kdor pa pride iz navade in zarad zabave in razvedrila k nam, ta pa počaka rajše poznejšega časa, ko je malo več zabave. — Da spadajo gostje, ki so se do zdaj pri nas oglasili, večinoma v prvo vrsto, je umljivo pri Um hladnem vremenu.
Najimenitnejši gost v letošnjem letu je brez dvoma mladi knez Karlos Auersperg s svojo soprogo, ki je nekak dedič starejšega kneza z istim imenom, lastnika mnogobrojnih posestev na Kranjskem. Prišel je pogledat svoje posestvo. Vsi, kteri žele, da se nekoliko povzdigne nektera leta sem precej zapuščeno kopališče, so se razveselili tega •obiska visokega gosta, v nadi, da bo mladi knez kaj več storil za Toplice, kakor se je storilo do sedaj.....
Sedanji čas je konkurenca na dnevnem redu, ne samo v trgovini ali obrtniji, ampak tudi pri kopališčih. Kako si prizadevajo razui lastniki ali najemniki kopališč, da bi privabili kolikor le mogoče veliko gostov! Koliko izdajo iz tega namena že za inserate po raznih časnikih, kako popravljajo ali napravljajo na novo sprehajališča, koliko denarja izdajo za razne naprave, kterih namen je napraviti gostom, kolikor se le d ti, prijeten vžitek in kratko-časno in zabavno življenje. Ni samo zdravilna moč topliške vode, ki je storila marsikteri kopališki kraj imeniten, da vrč tje premožno ljudstvo od blizo in od daleč, velikokrat, prav velikokrat je razvedrilo ■oni magnet, ki vleče to vrsto ljudi v toplice. Koliko je leto na leto mnogobrojno obiskanih kopališč, kjer ni nobene zdravilno vode in vendar koliko bolj so ti kraji obiskani, kakor naše Toplice s svojo zdravilno vodo.
Toraj nikakor naj ne misli lastnik dolenjskih Toplic, da mu bo že sama zdravilna moč vode privabila toliko gostov, da jim še s kopeli ne bo mogel postreči ali jih pod streho spraviti. Treba je tudi kaj storiti za zabavo in kratkočasje gostov. Res je, da velika daljava od železnice in sploh od prometa marsikterega zadržuje od naših Toplic in se zato rajše podil kam drugam; a da pri tako velikem vspehu topliške vode kopelj leto za letom bolj propada, je gotovo in ne majhen vzrok tudi opušče-nost, ki se leto za letom bolj kaže. Toplice so molzna krava, ktero molze lahko, kdor do nje pride, da bi pa kdo tudi kaj v jasli položil, na to pa nihče ne misli. Največ storiti je gotovo dolžan oni, kteremu toplice največ neso, to je lastnik; da je pa tudi srenja kaj dolžna storiti, ker ji tujci le veliko novcev puste, se mora tudi pripoznati.
Da se za Toplice kaj stori, je neobhodno potrebno. Bog takrat, ko je Topliški kraj vstvaril, ui ravno skozi veliko okno pogledal, ali kar je narava odrekla, to bi vsaj morali ljudje popraviti in z dobro voljo iu odločnostjo bi se tudi to dalo. Kar bi se storilo, bi gotovo ne ostalo brez obresti, ktere bi prišle gotovo največ Topličanom v prid.
Iz Istre, 12. maja. Volitve v Višnjanu vršile so se jako ugodno za narodno stranko. V vseh treh delih pridobili so narodnjaki večino. V tretjem razredu pritiskala je Šarenjačka stranka strašansko, a vse zastonj — propala je; v prvem in drugem pa nima nič glasov. „Živeli narodnjaki!" Le pogum; Istra še ni propala!
Klasifikacija v srednjih šolali
vršila se je konec tega ali onega polleta do sedaj v marsikakem predmetu tako, kakor bi se ne imela vršiti. Marsikak dijak preklinjal je po tihem (pa tudi glasno) konec leta profesorja, ki ga je »goljufal" za-pisavši mu preslab red v spričevalo v tem ali onem predmetu. Nahajali so se namreč profesorji in sam sem jih imel te vrste, ki kataloga, ali kaj temu podobnega niti poznali niso, kljubu temu hoteli so pa konec leta pravično dijake presojevati. Kako neki, kdo to ve? Prav tako se ne ve, kako je prišla ta nepriličnost naučnemu ministru dr. Gautschu ua uho, ki pa stvari ni dolgo preiskaval ali je resnična ali ne, temveč se je takoj spravil čez razvado (?) ter jo je prav globoko prijel — pri korenini, da jo iztrebi. To misli storiti z odlokom, ki ga je 2. t. m. vsem c. kr. deželnim šolskim svetom razposlal. Glasi se: 1. Že večkrat se je opazovalo, da pri določevanji semestralnih redov ni tiste enakomernosti, ki si jo moramo v tem oziru želeti in pa, da dostikrat manjka za pravično oceno prave vednosti dijaškega znanja. Prigodilo se je, da so se dijaki, oziroma njihova učenost v predmetu, ki se izprašuje pismeuo in ustmeno, ocenjevali edino le, bodisi na podlagi ustne ali pa pismeno poskušnje. Dalje se je tudi prigodilo, da so bili dijaki iz predmetov, kterim je določenih malo ur na teden, vse polletje komaj dvakrat ali trikrat vprašani in to celo oni po nižjih razredih, ter se jim je na podlagi tistih redov dal koneČni semestralni red.
Da se te neprilike odpravijo, izrečno določam: Da se je pri določevanji poluletnih redov ozirati na rede, ki jih je dijak dobil iz ustnih in pismenih po-skušinj, oziroma nalog, tako, da bo red v spričevalu kolikor se dii pravi odsev dijakove vednosti v do-tičnem letu in predmetu. Dalje bo treba na vsak način na to gledati, da bo vsak dijak tudi iz tistih predmetov na mesec po enkrat ali ua semester vsaj po štiri do petkrat vprašan, kjer ui pismenih nalog. Da bode pa to mogoče tudi v mnogoobiskovanih razredih, napravi se z dovoljenjem ravnateljevim vsa kega polleta enkrat tudi iz teh predmetov pismeno izpraševanje v obsegu ustnega. Taka pismeno rešena vprašanja naj potem dotični profesor skrbno pregleda in s pristojnim redom oceni, ter naj jih dijakom vrne. Red takih nalog ima vrednost, kakor bi ga bil dijak vprašan dobil na ustni odgovor. Izpraševanje naj ne bo le v primeri s številom dijakov v enem razredu, temveč naj se ravnil tudi po njihovi izobraženosti iu razumnosti. Med tem, ko naj bo v dolenjih razredih navada, da profesor vsako uro sprašuje in razlaga, da se učenci pridnosti privadijo in pa da se navadijo pazni biti, bo v višjih razredih primerno le od časa do časa izpraševanja o večji meri napraviti, da se dijaki s tem že nekoliko iu
polagoma pripravljajo na način, kakor se na velikih šolah podučuje in izprašuje.
Da se bo pa že na prvi pogled videlo, kako da napredujejo posamični dijaki iu celi razredi, da bodo ravnatelj, razrednik in tudi profesorji vsak čas iu za vsakega dijaka takoj vedeli, kako se uči, naročam, da se napravi za vsak razred razredni katalog (imenik dijakov), ki naj bo shranjen v šolskem poslopji ter v nadzorstvu ravnatelja in razrednika. V ta katalog zapisuje naj vsak dan sproti vsak profesor rede, ki jih je v dotičnem razredu pri izprašavauji nabral, kakor tudi naj se vpisujejo redi pismenih šolskih in domačih nalog. Vpisani redi smejo se ua zahtevauje starišem ali njihovim namestnikom pokazati. Nadjam se, da se bode na ta način pomnožila vzajemnost pri vzgoji med šolo in domom, kar bo gotovo le mladini na korist.
Dalje sem tudi zvedel, da so dijaki po dolenjih gimnazijskih razredih s pismenim delom preobloženi, ter da vsled tega profesorji ue morejo vseh pismenih izdelkov zadosti strogo nadzorovati in popravljati. Da dijaki ne bodo po nepotrebnem z delom preobloženi in da bodo profesorji lahko korekture bolje izdelavah, naročam v naučnem načrtu sledeče spremembe, oziroma polajšave. V 1 a t i n š č i n i v II. razredu: na mesec po tri kompozicije, ki naj trajajo po pol, k večemu po tri četrti ure iu pa po eno nalogo (pensum). V III. iu IV. razredu: Vsakih 14 dni po eno kompozicijo za celo uro, in na vsake tri tedne po eno nalogo. V grščini v III. razredu začenši v drugi polovici prvega polleta iu v IV. razredu ua vsakih 14 dni pismeuo nalogo, ter naj se vrste kompozicije in naloge. V nemščini v I. razredu: Vaje v pravopisu vsak drugi teden; na mesec po dva spisa; šolska in domača naloga naj se vrstite. Domače naloge naj ne bodo pretežke in uaj se dijakom ne veleva preveč sešitkov napravljati. Ravnateljem bo čuvati, da dijaki ne bodo preveč s pismenim delom obloženi in da ne bodo imeli preveč sešitkov. Te določbe stopijo v veljavo ob pričetku šolskega leta 18S7/SS.
Domače novice.
(FZM. baron Kuhll) pripeljal se je včeraj v Ljubljano nadzorovat tukajšnje vojaštvo.
(Dragi češki gostje) pridejo letos v Ljubljano meseca avgusta, ker je namerovani zabavni vlak lansko leto izostal zaradi kolere. Obiskali bodo Bled, Ljubljano, kjer ostanejo dva dni, Postojino in Trst. Da bela Ljubljana in v obče slovenski narod vsprejme dostojno severne brate ua slovenskih tleh, sklical je včeraj g. Hribar v čitalnično dvorano odbor trideset članov, da potrebno ukrene in priredi za slovesen vsprejem. Glavni odbor, kteremu je načelnik gosp. Hribar, sestavil je včeraj pet odsekov, ki bodo preskrbeli priprave za vsprejem gostov od Vltave in Labe. Natančneji program priobčimo o priliki.
(Tzlet v Skaručino) pisateljskega podpornega društva bo v nedeljo 15. t. m. Društveniki in prijatelji se odpeljejo ob lli\2. uri iz Ljubljane v Viž-marje in od tam gredo peš v Skaručino.
(Tespijev voz dramatičnega društva) pomakne se, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 15. maja v Kranj, v nedeljo 22. pa v Škofjo Loko. Pričakovati smemo pri obeh predstavah obile vdeležbe, ne le iz omenjenih mest, temveč tudi iz okolice. Zanimanje za društvo narašča zadnji čas od dneva do dneva, ter je društvo te dni, kakor se nam poroča, dobilo častno vabilo od čitalnice v Gornjem gradu, obiskati tudi štajarske Slovence. Akoravno je potovanje v Gornji grad zvezano z mnogimi ovirami in stroški, prepričani smo, da se ne bode ne vrh odbor Gomjegradske čitalnice, ne podjetnik in vodja teh potovalnih predstav vstrašil teh zaprek. V kratkem tedaj bodemo lahko priobčili dan, kedaj igralno osobje našega dramatičnega društva v prvič stopi na slovenska tla Štajarske. Kamniško pevsko društvo „Lira" obl|ubilo je sodelovati pri omenjeni predstavi. Bodočnost društvu bo zagotovljena, ako enako store tudi ostale čitalnice, ktere podpira dramatično društvo s svojo knjižnico. Da bode število podpornih udov pri letošnjem potovanji tudi izdatno narastlo — o tem dvomiti bi bilo nepotrebno. Živel in cvel napredek dramatičnega društva!
(Prestave.) Okrajni komisar v Postojini, gosp. Auton Čop, prestavljen je v Litijo, in gosp. Josip Rili ar iz Litije kot okrajni komisar v Radovljico.
(Iz tukajšnje kaznilnice na Gradu) podalo se je danes 30 kaznjencev v Koče na Koroškem, kjer bodo vrejevali ondi vodam struge, ter pozidavah, kar je v prejšnjih nalivih voda poškodovala. Kaznjenci iz Ljubljanske kazniiuice so v nemških Kočah še od lanskega Jleta, ko jih je bilo ondi pri vre-jenji vodil 65 na delu, zarad vrle požrtovalnosti pri tedanjem velikem požaru v najboljšem spominu. Pred odhodom imeli so danes ob 8. uri še sv. mašo in potem kratek nagovor, v kterem jim je domači duhoven na srce pokladal, da naj z marljivim in vestnim delom opravičijo do njih stavljeno zaupanje. In ker bo njih bivanje zdaj med trdimi Nemci, naj s svojim dostojnim obnašanjem pokažejo, kako krivično je očitanje naših nasprotnikov, da z Nemci v miru živeti ne moremo. Tako obnašanje bode brezdvomno le njim na korist in naši ljubi domo-movini v čast. Po krepkem govoru, ki je vsakteremu teh trideset v srce segal, priporočili so se skupno še Materi Božji v nje varstvo in šli so v imenu Božjem na daljno pot. Upajmo, da se bodo naši sicer ponesrečeni Kraujski fantje tako vrlo obnašali, kakor lani njih spredniki, ktere je državni poslanec Šuklje tako pohvalno omenjal pred kratkim v državnem zboru.
(Slovenci v Ameriki.) Kake tri angleike milje v okrožji mesteca To ver, v severni Ameriki, biva kakih 300 slovenskih družin iz Kranjskega, a manjka jim dušnega pastirja, ki bi jim v domačem jeziku ozuanoval resnice sv. vere. Meseca aprila imel je preč. g. P. Severin Gross med svojimi rojaki misijou, da jim je tako omogočil zadostiti njihovim krščanskim velikonočnim dolžnostim.
(,Nerešena Istra".) Graška „Tagespost" piše v večernem listu z dne 9. t. m.: „Ni je lepše, živahneje slike v razstavi v Benetkah, nego je ona, ktero je slikal Oarlo Lorenzetti in jo naziva „Soror tua". „Sestra tvoja". — Ponosna, prekrasna ženska, priklenjena na gole pečine, v divni lepoti in v obupu zre tje v daljavo, slika vročekrvne sestre Italije, (slika) Istre. — Tako piše „Tagespost", ki ima vedno polno za-smeha za Avstrijo vedno vrlo navdušene Slovane, sama pa svoje avstrijsko čutje tako-le očitno prodaja.
(I)uliovske spremembe v Lavantinski škofiji.) G. g. Anton Fischer ml., doslej kaplan v Laškem trgu, gre za provizorja v Razborje. C. gosp. Vinko Baumaun, doslej provizor pri sv. Martinu na Paki, pride za kaplana ua Sladko goro, od oudot pa se preseli čast. gosp. Franc Gizaj za prvega kaplana v Laški trg. Kaplanija na Paki ostane prazna.
(Sovraštvo) netnčurjev nasproti Slovencem tudi v najhujši nesreči ne neha. V dokaz temu je sledeči sklep Celjskih mestnih očetov. Celjani so za Novo-cerkevške in Hudinske pogorelce nekaj milodarov skupaj zložili, kar je gotovo vse hvale in posnemanja vredno. Ker je pa pri Novi cerkvi dr. Gregorec za župnika, oglasilo se je takoj deset Celjskih mestnih očetov, naj se slovesno sklene, da se darovi Celjanskih dobrotnikov ne smejo po-gorelcem deliti, kakor bi morda dr. Gregorec in njegovi prijatelji želeli, temveč tako, kakor se bo Celjanom najbolj prav zdelo. Najbolje pa bo, če darove razdelita dva mestna odbornika Celjanska pri Novi cerkvi — no seveda, ker ondi tako dobro razmere poznata! Kouečuo so se modri očetje vendar tako sporazumeli, da se je iz samih hudih nem-škutarjev sestavil odbor, ki bo povabil Vojniškega župana g. Kleinschrotta in pa, kakor pravi, dva moža od Novecerkve brez ozira na njuno naroduo barvo in ti možje bodo darove razdelili. Dr. Gregorec jih pa nikakor ne sme! Bog ve, ali bode to gospodu na Dunaji spanje kaj kalilo ali ne? Mislimo, da ne; a nemčurji so pokazali svojo barvo. Tudi prav!
(Klavni red) za Celjsko mesto sklenjen je bil pri poslednji seji ondašnjega občinskega zbora sledeči: V mestu je mesarjem klanje govedine, telet, ovac, jarcev, koz in prešičev edino le v klavnici dovoljeno. Izjemno se klanje dovoljuje, kedar bi bila najvišja sila pri živini, Kar se mora pa mestnemu uradu naznaniti. Zasobniki pa, ki imajo meso zaklane živine za svojo domačo potrebo, smejo tudi doma zaklati, vendar pa morajo klanje vsaj tri ure pred pričetkom pri mestnem uradu naznaniti, kterega skrb bo potem, da se bo živina še živa pregledala, ali je zdrava ali ne. Za vsak tak ogled treba je plačati 10 kr. Vsa druga živina, za klanje namenjena, mora se prignati v klavnico iu mora imeti živinski potni list, da je zdrava. Živino, brez tega lista v klavnico prignano, mora ogledati živinozdravnik, za kar se plača od komada po 80 kr. Zaklana živina,
bodisi cela ali že razsekana, smd se le preko klavnice uvaževati v mesto, da se meso poprej dobro pregleda, ali je od zdrave živine ali ne. Le kar je pod tri kilograme mesa, sme se brez ogleda v mesto nesti. Vsak, kdor v mestu meso zaklane živine prodaja, mora se tistemu, ki ga od njega kupuje, ska-zati s potrdilom iz klavnice, da je meso zdravo; če ne, bota se oba kaznovala — če se namreč zasačita. Vse to, se ve, da stopi v veljavo še le takrat, kedar bodo pozidali klavnico, ktera bo 39.914 gold. stala, h kterim je treba pa še prišteti svoto za potrebno zemljišče, ki tudi 1400 gold. znaša. Prostorna bo tako, da se bo lahko 16 goved h krati klalo iu bo plačati od velike govedi (vola, bika, krave) po 1 gld. 40 kr., od telet po 30 kr., od prešičev po 50 kr., od ovac, koz in jarcev po 20 kr. Računi se že sedaj, da se bo leto iu dan povprečno pobilo 1657 govedi in zaklalo 2749 telet, 1560 prešičev; morebiti tudi še več.
(Iz Zagreba) čujemo večkrat zanimive, a neprijetne vesti. Poročali smo že, da je g. Tuškan prišel iz ječe, kjer je sedel 8 mesecev. Obiskal je najprvo dr. A. Starčeviča, kjer so ga čakali njegovi prijatelji. Med njimi so bile mnoge gospe, ki so mu podarile krasno srebrno kupo. Vseučiliščuiki so mu podarili zlat prstan. Med gosti je bil tudi g. Plochberger, kteremu so gospe tudi podarile srebrno kupo. Državno pravdništvo pa smatra to ova-cijo kot kaznjivo delo in toži omenjene gospe po § 305 kaz. zak. zaradi „odobravanja nepostavnih dejanj". Kot priče so povabljeni gg.: dr. A. Star-čevič, Folnegovič, Tuškan iu Plochberger.
(Črnovojuiški magacin,) ki ga bo Celjska mestna občina pozidala, bo obsezal kakih 300 m2 in bo stal nekaj nad 6000 goldinarjev.
Telesnimi.
Dunaj, 13. maja. Policija je zaradi demonstracij obsodila dva dijaka na tri dni, tri pa na 24 ur zapora.
Pariz, 13. maja. Prodaja kronnik dija-mantov se je včeraj pričela. K dražbi je prišlo 250 francoskih in vnanjih zlatarjev in prijateljev umetnosti.
Ilmrli no:
10.	maja. Anton Bele, hišni posestnik, 81 let, Lončarska steza št. S, Marasmus. — Frane Kodele, delavčev sin, l*/s mes., Kravja dolina št. 1, jetika.
11.	maja. Jan*z Grandelli, pekov sin, 5 let, Rožne nlice št. 8, vodenica. — Mihaela Jeločnik, erevljarjeva hči, 1','j leta, Rožne ulice št. 39, ošpice.
V bolnišnici:
9.	maja. Marija Mehle, kondukterjeva žena, 50 let, oslab-Ijenje moči. — Urša Bučar, gostija, 81 let, Apople.\ia. — Prano Miiller, strežaj, 58 let, jetika. — Marija Hribar, delavčeva žena, 38 let, Pyaemie
10.	maja. Neža Jelene, gostija, 57 let, Carcinoma uteri.
—	Ant. n Skrabar, delavčev sin, 15 mes., jetika.
11.	maja. Marija Markels, mestna uboga, 84 let, Pneum.
Tuj vi.
11. maja.
Pri Slonu: Knez Karol Auorsperg, iz Kranjskega. — Dollesehal, gozdar, iz češkega. — Benedek in Kuma, tovarnarja, z Dunaja. — Ortner, Stiglitz, Kulka, Klein, Fischbnch in Nagy, trgovci, z Dunaja. — Leo Stoiner, trgovec, iz Spodnjo Avstrijskega. — S. Tewela, potovalec, iz Prage. — J. Beran, c. k. poročnik, iz Tuzle. — Ig. Lowinger, trgovec, iz Oger-skega. — Janez Leskovic, posostnik, iz Bistrico.
l'ri Mii/i&u: Srečko Kullinger, zdravnik, z Dunaja. — Klekner, Strigl, Fussonegger in Hostwik, trgovci, z Dunaja.
—	E. Pfadenhauor, kupčevalec, iz Spodnje Avstrijskega. — Ludovik Gliick, trgovec, iz Prage. — Moric Diubeck, potovalec, iz Budapešta. — Rudolf Lautner, zdravnik, s soprogo, iz Vitanj, — Janoz Schnabl, posestnik, iz Osvctina. — Rajmund Harnig, potovalec, iz Ljubljane. — Hertaus, poštni ravnatelj, iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: Robert Lutz, uradnik, iz Monakovega. — Ludovik L6w, petovalec, z Dunaja. — Ivana Lehki, fotografinja, iz Laškega. — Alojz Boek, inženir, iz Brna. — Marka Kolin, kupčevalec, iz Ogrskega. — Avgust Nilesra, zasebnik, iz Kranja.
Pri Avstrijskem caru: Lukiuann, Praprotnik in Jugovic, posestniki, iz Krope.
VreineiiHko »poročilo.
0	**
1	čas Stanje	o **
3 J	3 a
--Veter Vreme	S
irakomera toplomera	JEI
opazovanja v nlm ,/celiUn	H«
~YJ. u. zjut.l 734'17 +9-8 1	si. szap. oblačno
12.2. u. pop. 732-81 +14 8	si. svzh. „ 0-90
9. u. zvee. 733 03 + 98	si. vzh. del. jasno
81	gl. 40	kr.
82	. 45	„ 112	. -	„
97	. 05	„
878	. -	„
279	„ 90	„
127	„ -	„
10	" 05'/, "
5	„ 96	„
62	„ 30	„
Čez dan oblačno, okoli poludne nekoliko dežja, zvečer deloma jasno. Srodnja temperatura ll-5° C., za 1'9° pod nor-malom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 13. maja.
Papirna renta 5% po 100 icl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 1(5% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-o«erake banke Kreditne akcije
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
N«inške uiarKP
Katoliškemu podpornemu društvu	v	Celji	za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester.
so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p.	n. čS. gg. udje:
SI. Makolska posojilnica........20	gl. —	kr.
G. Marčink a conto Vrečko-vega sporočila . .	15	„	—	„
Štaiupe Liza, posestnic-a........4	„	—	„
Rudi Jožefa............2	„	—	„
č. i' Urelc Andrej, župnik na Polzeli ...	2	„	—	„
G. Zigan Julij, c. k. poštar na Polzeli ...	3	„	—	„
č. g. Podhostnik Andrej, kaplan v Mozirji .	2	„	—	„
SI. župnija Sromlska po č. g. dok. M. Stoklasu	3	„	—	„
0. g. dr. Mlakar Ivan, prof. v Mariboru . .	5	„	—	,.
G. Hočevar Milan, trgovec v Celji ....	2	„	—	,,
Franc in Pavla Friedrich v Libojah ....	4	„	—	„
O. g. Presočnik Gregor, kaplan v Poličanah .	3	„	—	„
C. g. Roštohar Jožef, kaplan v Šmarji ...	3	„	—	„
č. g. Matoh Jožef, župnik v Galiciji ...	2	„	—	„
Dr. Pajek Jožef, prof. v Mariboru ....	3	„	—	„
č. g. Skrbeč Martin, vikar v Konjicah . . ,	5	„	—	„
č. g. Tavčar J., župnik v Lešah.....3	„	—	„
Šef Franc, mestne župnijo organist v Celji .	2	„	—	„
č. g. Bratuša Alojzij, kaplan v Rajhenburgu .	3	„	—	„
Prevzv. in Prem knez in škof Jak. Maksi*iljan	5	„	—	„.
Zagorska župnija..........4	„	85	„
G. Pleteršnik Maks, c. k. prof. v Ljubljani	3	„	—	„
Volilo po rajni Ani Dimec..............200	„	—	„
C. g. Majcen Ferdo, prof. na Ptujem ...	5	„	—	„
Štuler Jožefa v Celji.........2	„	—	„
Č. g. Ferenčak Franc, župnik v Vojniku . .	5	„	—	„.
Gospa Vrinovee Liza, pos. v Celji ....	5	„	—	„
Gdč. Leber Marija, p s. v Celji.....2	„	—	„
č. g. Skuhala Peter, župnik pri Vel. nedelji .	2	„	—	„
G. Bouha Janez, privat. uradnik v Celji . .	2	„	—	„
Gospa pl. Aubingor Fani.......4	„	—	„
G. Matič Jožef, trgovec v Celji.....2	„	—	„
č. g. Jarc, župnik v Dolu pri Ljubljani . .	2	„	—	„
G. Dečko Ivan, drd. v Celji.......2	„	—	„
č. g. Janžek Edvard, župnik v Šmarjeti . .	2	„	—	„ Bog plati vsem!
I i
Ravnokar jo izšel in ima na prodaj izdajatelj gospod
Ignacij Morlior,
načelnik prostovoljne požarne straže v Dolenji vasi pri Ribnici,
Vadbeni pravilnik
za slovenske prostovoljne požarne brambe.
Knjiga ima 64 strani ml. 8° in 3 podobe; obsega pa 1. Uvod. — 2. Kako se morajo ognjogasci vaditi; I. rodne vaje, II. vaje z orodjem. — 3. Vaje z brizgalnicami. — 4. Kakšna naj bo shramba za gasilne priprave. — 5. Znamke (Signale). — 0. Službeni red. — 7. Potrebne tiskovino. — 8. Postava od 15. septembra 1881 o požarnej policiji in o gasilnih stražah. — 9. Podobe.	(2)
Cena knjigi TO kr.

Poslano.
Gospocln pl. Trnk6czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fl u i tla.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
(32)	Anton liraSovtc,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih iu ovcah, priporoča se pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogoter e o z d r a v 11 a pri rabi tega ž i v i n s k o g a p r ah u, kakor njegove dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravile so živinsko zdravnike in živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter se priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da se ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno so rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnkficzj', zraven rotovža v Ljubljani. .
*) Konjski fluid 1 steklenica 1 gl. — 5 steklenic samo 4 gl.