Št. 168 (15.612) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7795600____ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ mnn UD POŠTNINA plačana v gotovini IZJUU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% banca di credito di trieste DvJIvD titaHka kreditna banka ČETRTEK,!. AVGUSTA 1996 Usoda vlade ni v dvomu, toda... Vojmir Tavčar Z zaupnico v poslanski Zbornici, ki jo je zahtevala v ^ezi z ukrepi, ki uravno-j^-šajo državni proračun, je Adijeva vlada obšla svojo prvo večjo parlamentarno bar. Usoda vlade sicer ni bi-pod vprašajem, zato glasovanje o zaupnici ni bilo ^dno napeto. Prispevalo Pa je k poživitvi polemike jbad Oljko in Kartelom o leni> ali je zahteva po zau-Paici nujna poteza, da se ^ sredine. Mnenja o tem bodo Se v Prihodnje deljena, kot bodo tudi Se precej časa deljena ribtenja o tem, v kolikšni ^len iti OTtrmi m or! •avice Massimu D’Alemi, Pa diskusij in pojavov živčnosti v Oljki ne bo kmalu frioec in da bo potrebna ve-jfa potrpežljivost za usk-*ajevanje različnih staliSč. se to pa po oceni D’Ale-l?® ne bo načelo okvira po-npCne stabilnosti, kajti pa njegovem mnenju sedanja vetina nima nobene možne alternative. ,. V to je prepričan tudi lvši minister Berlusconije-j® vlade Giuhano Ferrara, paprav ni stedil s kritikami Padi in večini, katere izraz Politični okvir bo torej i®l° verjetno stabilen tudi 5® nobena od komponent tjke nima zaenkrat velike- internet Ha iii oa nrpim- Vs V nadaljevala, ker si od komponent (zlasti skuSa zagotoviti nljivost in medijsko od-, ovnogt ter prepričati tiste, niči° vntili, da v zavez-nekaj pomeni. Mor-nn,!® tako stanje v sedanjih t" nhenih razmerah v Italiji treh eŽno‘ Povndati pa je k.J?3, da ni ravno spod-,.,dno, saj je dober del vo-nr^6j' ki 80 se spomladi da se^11 za 01iko’ upal' oe do z zmago leve sre- t,.,®113 vobtvah spremenil vla!) s °8 dela in nastopa jnne m večine. Debate in Pcanje so seveda potreb-d ’ sa) bi bilo hudo, ko bi djnneanja mnenj in po-tto !>V ne Prišlo. Ni pa nuj-rn;’. 86 to soočanje sprednja v javni prepir, kot se rnQ°P:80dilo med ministro-trn^nnhijem in Di Pie-D‘- vniu8led viaue bi v očeh iavn !!2V dn mednarodne pS-j™561’ ko bi Oijka Un^rtlla vec energij in mV a?in in načrtovanju razril Casa zapravila z Kg™!«« med kom- Zbornica potrdila zaupnico vladi RIM - Prodijeva vlada je obšla svojo prvo večjo parlamentarno čer. Poslanska zbornica ji je na njeno zahtevo včeraj zvečer potrdila zaupnico s 319 glasovi za in 284 proti. Za vlado so glasovali poslanci Oljke in SKP, proti so bili predstavniki Kartela svoboščin in Severne lige. Romano Prodi je v torek za- hteval zaupnico, da bi na ta način prekinil obstrukcionistično politiko opozicije, predvsem Severne lige, a tudi Kartela svoboščin o ukrepih, ki so bili potrebni, da bi vlada uravnovesila državni proračun za tekoče leto. Sklep je izzval precej polemik med večino in opozicijo, kljub temu pa usoda vlade ni bila ni- koli v dvomu. In tudi opozicija ni hotela zaostriti spopada, saj se ni odločila za radikalno potezo, protestno odsotnost, da zbornica ne bi bila sklepčna. Kljub temu je med glasovanjem prišlo do manjših incidentov, ko poslanec SL Paolo Bampo ni hotel zapustiti dvorane, čeprav ga je predsedujoči Lorenzo Acquarone izključil, ker ni upošteval dvakratnega opomina, naj ne moti glasovanja. Acquarone je odredil, naj Bampa pospremijo v predverje uslužbenci, somišljeniki Lige pa šo to skuSali preprečiti. Oljka in SKP so strnjeno glasovali za Prodijevo vlado, vendar so glasovalne izjave pokazale, da se živčnost v večinski koaliciji Se ni polegla. Dokaz je bila tudi odpoved sestanka sredinskih komponent Oljke. Napeti odnosi pa ne skrbijo preveč tajnika DSL Massima D’Aleme, ki je v pogovoru ž novinarji napovedal dolgo obdobje politične stabilnosti, ker živčnost nima rušilnega naboja. Na 2. strani RIM / USTAVNE REFORME Kakšno zastoptvo manjšin v komisiji? Različne ocene glasovanja v senatu DEŽELA / PRELOŽITEV Po vroči začetni razpravi zakon o parkih-v hladilnik TRST - Začela se je in takoj (vsaj začasno) končala: razpravo o zakonskem osnutku o naravnih parkih v Furlaniji - Julijski krajini je deželni svet včeraj odložil po predvčerajšnji uvodni razpravi zaradi izredno velikega števila predloženih popravkov, predvsem pa zaradi razhajanj v vrstah same večine. Svet se je včeraj posvetil zakonu za prizadete, ki pa naj bi ga odobrili v najkrajšem, saj so do večera odobrili prvih 5 členov. Medtem pa so v vrstah večine preverjali možnost, da bi premostili težave, vsk-ladili stališča in se takoj zatem povrnili k razpravi o zakonskem osnutku o parkih. Sklep o preložitvi razprave je povzročil veliko negodovanj; se zlasti ostro so kritizirali sklep Zeleni, za katere tako zadržanje spravlja v nevarnost samo osnovno politično usmerjenost večine. Tudi drugi predstavniki večinske koalicije in tudi leve opozicije so bili kritični do preložitve, ki jo je predlagal svetovalec Saro (Forza Italia), predsednik Cecotti pa podprl. O vprašanju kraške-ga parka bo razpravljal drevi tudi tržaški občinski svet, ki so ga sklicali na izredno sejo: predstavniki desnice predlagajo daljšo zamrznitev zakonskega osnutka. Na 3. strani RIM - Senat je predsi-nočnjim izglasoval besedilo ustavnega zakona, ki ustanavlja dvodomno komisijo, ki naj bi izdelala osnutek ustavnih reform. Iz končnega besedila je bil na osnovi dogovora med Oljko in polom svoboščin črtan stavek, ki je zagotavljal prisotnost predstavnikov priznanih manjšin v komisiji. Pač pa je senat sprejel resolucijo, ki poziva predsednika obeh vej parlamenta, naj v komisijo vključita tudi dva predstavnika manjšin. Zakon je senat sprejel z glasovi Oljke in pola svoboščin, proti pa so glasovali senatorji SKP in Severne lige. Včeraj je predsednik bocen-ske pokrajine Durnvval-der napovedal, da bosta v komisiji zastopani Južno-tirolska ljudska stranka in Union Valdotaine. Odločitev senata sta kritično ocenili slovenska komponenta SKP in Slovenska skupnost, senator Darko Bratina pa je mnenja, da končna formulacija dopušča tudi vključitev slovenskega parlamentarca v komisijo Na 3. strani rentom. Za italijanske barve pa predstavlja precejšnje razočaranje včerajšnja cestna dirka kolesarjev, v katerij je slavil Švicar Richard, Italijani pa so ostali brez vidnejše uvrstitve. Na ostalih prizoriščih se bližajo zaključni spopadi v ekipnih športih, dokaj zanimiv pa bo tudi današnji atletski dan. Pred razpletom je morda tudi teroristični napad v olimpijskem parku. Strani 7, 8, 9 in 10 ______SARAJEVO / URADNA ZAHTEVA BOSANSKA VLADE Mednarodna javnost naj Hrvaško prisili k spoštovanju dogovorov Protest svojcev ubitih Muslimanov v Tuzli SARAJEVO - Na včerajšnjem srečanju skuipne za sa stike Organizacije islamske konfemece (OIC) v Ženevi je bosanska vlada mednarodno skupnost pozvala, naj z gospodarskimi in političnimi pritiski Hrvaško prisili v spoštovanje mirovega sporazuma. »Nastopil je zadnji trenutek, da mednarodna skupnost z zamrznitvijo gospodarskih odnosov in koordiniranim političnim pritiskom Republiko Hrvaško prisili v implementacijo tistega, kar je podpisala,« je izjavil predsednik vlade BiH Hasan Muratovič. V Tuzli pa so včeraj demonstrirali svojci pobitih Muslimanov in zahtevali, naj mednarrodno sodiSče sodi vsem zločincem. (Telefoto AP) Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku Sporazum o zaposlovanju Vlada se je dogovorila s sindikati in Confindustrio za stalno poklicno izobraževanje in za davčno razbremenitev podjetij, ki z inovacijami bogatijo trg dela. Stran 2 Združenje gledališč FJk Ustanovili so ga včeraj v Trstu, v njem je tudi Slovensko stalno gledališče, njegov cilj pa je okrepiti sodelovanje med teatri in njihovo pogajalsko težo. Stran 4 Pregledali so 31 gradbišč Akcijo so speljali karabinjerji na Tržaškem in prijavili sodstvu dve osebi zaradi kršenja predpisov o varnosti pri delu. Stran 4 Dve hudi nesreči v Trstu Dve dekleti sta se hudo poškodovali v dveh promet-nili nesrečah. Prva se je dogodila na Lonjerski cesti, druga pa sinoči v Ul. Romagna. Stran 4 Pri prefektu za sekcijo ITI Slovenska sekcija ITI v Gorici naj bi se v šolski center preselila čez eno leto. Tako so slovenski delegaciji zatovih na prefekturi predstavniki vseh pristojnih javnih uprav. StranS ITALIJA, GOSPODARSTVO Četrtek, 1. avgusta 1996 RIM /V POSLANSKI ZBORNICI RIM / MED VLADO, SINDIKATI IN PODJETNIKI Z zaupnico prekinjena obstrukcija opozicije Dilema meni da je Italiji usojeno dolgo obdobje stabilnosti RIM - Prodijeva vlada je včeraj obšla prvo večje čer v poslanski zbornici. Poslanci so vladi potrdili zaupanje ob sklopu ukrepov za uravnovešenje državnega proračuna. Premir Romano prodi se je odločil, da zahteva zaupnico, da bi na ta način porazil obskrucijo opozicije, še zlasti Severne lige. Zaupnica vladi je bila predvidena, kljub temu pa je med glasovanjem prišlo do incidentov. Glasovalne izjave o zaupnici vladi so pokazale, da je v večinskem zavezništvu še prisotna precejšnja živčnost, ki je predvčerajšnjem spet bruhnila na dan s polemiko med zunanjim ministrom Lambertom Dinijem in ministrico za zdravstvo Rosy Bindi, ki so jo takoj branili predstavniki Ljudske stranke. Od vlade se je nekoliko ogradila tudi Stranka komunistične prenove, ki je sicer potrdila, da bo podprla vlado, vendar je z Mario Carazzi dodala, da je njen glas predvsem odgovot nesprejemljivi ' obsktrukciji Severne lige. Dodala je, da »zaupnica ne bo prispevala k utrditvi soglasja v državi, ki si želi novega načina vladanja«. Delno se je od zaveznikov ogradila tudi skupina Mreže, ki je bila zlasti kritična so sredinskih komponent Oljke. Opozizicija je s predstavniki Kartela svoboščin menila, da je zahteva po zaupnici predvsem odraz šibkosti vlade in večine. Podobna je bila tudi ocena Severne lige, po kateri je Prodijeva »šibka vlada, ki mora zahtevati zaupnico o postranskem ukrepu samo dva meseca po njeni umestitvi«. Po oceni Kartela, ki je dopoldne na novinarski konferenci utemeljil podporo zakonu o ustanovitvi dvodomne komisije za reforme, bo dogovarjanje o reformah ošibilo vlado. Kartel se po zagotovilu njegovih voditeljev ne zavzema, da bi z večino, ki se nakazuje ob reformah, nadomestil koalicijo, ki podpira Prodijevo vlado, toda prej ali slej bo Prodi prisiljen izbrati in se mor- da celo umakniti, da »bo reforma ustave udejanjena«. Živčnost v Oljki je včeraj razdvajala predvsem sredinske komponente vladnega zavezništva. Za sinoči napovedano srečanje teh komponent, ki naj bi ga v Prodijevem imenu vodil podpredsednik pri predsedstvu vlade Arturo Pari-si, je odpadlo. Sestanek je bil odložen iz tehničnih razlogov, ker je bilo v zbornici glasovanje o zaupnici, veliko pa so prispevala tudi politična razhajanja zlasti med Ljudsko stranko in Dinijevimi reformatorji. Toda ta živčnost ne skrbi tajnika DSL Massima D’Aleme, ki je v pogovoru z novinarji dejal, da bo »Italija končno imela dolgo obdobje politične stabilnosti«. D’Alema ni pripisal velike teže živčnosti v Oljki. Priznal je, da obstaja, vendar dodal, da nima rušilnega naboja. »Imeli bomo še pojave živčnosti, vendar v okviru stabilnosti,« je po-dudaril D’ Alema, ki je branil sklep vlade, da zahteva zaupnico. Prvi sporazum o zaposlovanju Obvezno šolanje do 16. leta in davčno razbremenjevanje inovatorskih podjetij RIM - Vlada, sindikati in podjetniki so dosegli včeraj sporazum glede poklicnega izobraževanja, raziskav ter inovacij. Dogovor spada v okvir pogajanj o zaposlovanju, ki se bodo nadaljevala proti koncu avgusta, zaključila pa pred sprejetjem finančnega zakona za leto 1997 in pred državno konferenco o zaposlenosti, ki bo 27. septembra. Jedro nove zaposlenostne politike, ki jo uvaja Prodijeva vlada, tiči v tesni povezavi med šolo in univerzo, poklicnim izobraževanjem in delovnim svetom. Kakor sta povedala ministra Berlinguer (javno šolstvo) in Treu (delo), se bo treba v prihodnje šolati do 16. leta, do 18. leta pa bo veljala pravica do strokovnega usposabljanja, a vse to v okviru korenite reforme šolskega sistema, ki bo šolam priznala avtonomijo. Izobraževanje po obveznem šolanju bo usmerjeno v nadaljnji (univerzitetni) študij ali pa v neposredno vključitev v delovno razmerje. Da bi omogočili univerzitetni študij nadarjenim, toda revnim študentom, bodo ustanovili Nacionalni sklad za pravico do študija. Dalje bodo uvedli stalno poklicno izobraževanje, ki bo omogočalo delojemalcem ažurnost in ki ga bodo finansirali z 0, 30-odstotnim plačnim odbitkom, obnovili vajeništvo in ovrednotili delo ob študiju, predvsem pa davčno razbremenili podjetnike, ki bodo vlagali del dobička v raziskave ter inovacije - temu bodo v treh letih namenili približno 2% domačega bruto proizvoda. »Pravi resurz prihodnosti ni stalno službeno mesto, temveč zmožnost, da obnovimo svoje poklicne sposobnosti,* je poudaril Berlinguer, ki ga je Treu dopolnil rekoč, da se bo Italija s takšno politiko resnično povzpela do evropskega standarda. Za Cofferatija (CGIL) in D’Antonija (' CISL) je sporazum z vlado važen in pomenljiv, Musi (UIL) pa svari pred pretiranim optimizmom. Zadovoljstvo so izrekli nadalje avtonomna sindikata G' S AL in CISNAL, Confindustria, Conf' commercio ter obrtne zveze CNA, Con-fartigianato in Časa. Na septembrskih pogajanjih bo govor o infrastrukturi in trgu dela. 5 NOVICE O telefonskih tarifah šele prihodnji mesec RIM - Dekret o telefonskih tarifah bo vlada obravnavala prve dni septembra. Čeprav še ni bil izpiljen v podrobnostih, naj bi porabnikom prinesel okoli 20 tisoč lir prihranka na leto (mestni klici naj bi se znižali za 18%, mednarodni za 4, 6%, nočni režim naj bi začel veljati ob 18.30 in ne ob 22. uri, povišek naročnine pa naj bi znašal 2500 lir vsaka dva meseca). Telecom naj bi tako ob 700 milijard lir prihodka, kar pa ne bo negativno vplivalo na njegove račune, ker bo promet večji. Število pesimistov raste MOLAN - Podatki ankete Politične in družbene opazovalnice Directe kažejo, da se je število pesimistov o prihodnosti države s 65, 2% znižalo na 61, 4%, obenem pa je naraslo število čmogledov (s 23, 3% na 33, 3%). Padlo je tudi število Ustih, ki pozitivno ocenjujejo Prodijev o vlado (z 58% na 51%), med politiki pa največ odobravanja žanje Antonio Di Pi-etro, sledita D'Alema in Fini. Sgarbi izbral FJK RIM - Vittorio Sgarbi, ki je bil po proporcionalnem sistemu izvoljen tako v FJK kot v Kalabriji, je izbral sedež v naši deželi. Tako je Ida Dlppolito, prva neizvoljena na listi Forza Italia v Kalabriji, dobila mesto v parlamentu. Izkoriščali albanske otroke MILAN - Spali so po milanskih parkih, dan so prebili na natančno določenem križišču in beračili, jedli so samo enkrat, zvečer pa so vse, kar so imelu v žepu, morali izročiti trem odraslim rojakom, Albancem. Slednji so poleg petih otrok od 8. do 15. leta starosti izkoriščali še dve prostitutki, tudi Albanki, in so na mesec pospravili okrog 50 milijonov lir. Policija jih je sedaj prijela in zaprla. Agenti so tudi ugotovili, da so družine malih beračev dale svoj pristanek, za kar so od izkoriščevalcev prejele okrog 40% zaslužka. Otroci so na dan zbrali tudi 200 tisoč lir. RIM / NA PROCESU PRIEBKE Razsodba že drevi ali najkasneje jutri RIM - Javni tožilec Antonino Intelisa-no je v svoji repliki na procesu proti Erichu Priebkeju (Telefoto Ap) spodbil trditve odvetnika bivšega nacističnega kapetana in poudaril, da za represalijo ni bilo in ni nobenega opravičila. Sodnike je še opozoril, da so pred veliko odločitvijo: potrditi ali zanikati morajo načelo, da zločini proti človeštvu nikoli ne zastarijo. Poleg Intelisana je govoril tudi odvetnik Lo Mastro, ki zastopa Občino Rim. Danes zjutraj bodo še zadnji posegi, nakar bodo sodniki stopili v posveto- valno sobo. Razsodbo bodo verjetno objavili drevi ali najkasneje jutri zjutraj. Na včerajšnji obravnavi je bil tudi Shimon Samuels, koordinator centra VViesenthal v Parizu. V razgovoru s časnikarji se je zavzel za to, da bi Priebkeju dosodili pravično kazen, brez olajševalnih okoliščin. Izrazil je tudi bojazen, da bi Priebke zbežal, če bi ga izpustili iz zapora in zato so stopili v stik z raznimi policijami in Interpolom, da bi kaj takega preprečili. Zbežal pa bi lahko v Sirijo, kjer ni Interpola in kjer je že Brunner. TRGI / MARKA USTALJENA , Ura pod neugodnim vplivom dolarja in švicarske devize RIM - Dolar slab, marka stabilna, toda močna, švicarski frank pa v napadu: tako bi lahko strnili včerajšnje dogajanje na deviznih borzah, ki nikakor ni koristilo liri. Ta je kar naprej pod neugodnim vplivom drsečega zelenega bankovca, ki je sicer v Italiji kotiral 1.519, 06 lire proti 1.528, 82 v torek, povsod drugje pa vidno nazadoval; v Tokiu je padel s 107, 88 na 107, 62 jena, v Frankfurtu z 1, 4784 na 1, 4704 marke, v New Yorku pa na 1, 4690 marke, 106, 90 jena in 1> 1875 švicarskega franka-To pripisujejo znižanju obrestnih mer v Avstralij1 in medbančne obrestne stopnje na Švedskem, kar da je narekovalo evrop' skim vlagateljem nakup močnih valut, kakor so J-3' vno jen, marka in švican ski frank. Ta je nasprojj italijanski valuti pridobij kar 7 lir, saj je velja* 1.278, 13 lire proti 1, 27h 16 dan prej. Pač pa se j® vrednost marke v lir3*1 znižala s 1.034, 74 n3 1.033, 73. LIRA ČET PET PON TOR SRE 1513,6 1526,8 1526,7 1528^1519,1 “1025,8 1050,2 jap 10547 103 3? DM f 31. JULIJ 1996 1 v LIRAH 2 i I valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1504,00 1543,00 nemška marka 1023,00 1050,00 1 francoski frank 300,00 310,00 H holandski gulden 908,00 935,00 belgijski frank 49,20 51,20 II funt šterling 2341,00 2412,00 irski šterling 2433,00 2507,00 §5 i| 11 danska krona 264,00 272,00 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1093,00 1126,00 japonski jen švicarski frank avstrjski šiling 13,90 1255,00 144,90 14,50 1293,00 149,30 norveška krona 236,00 243,00 švedska krona 228,00 235,00 -E1 portugalski escudo 9,80 10,30 :z španska pezeta 11,90 12,50 <§ avstralski dolar 1162,00 1197,00 9 madžarski fiorini 11,00 14,00 3 slovenski tolar 11,00 11,60 a hrvaška kuna 265,00 290,00 31. JULIJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1509,00 1539,00 nemška marka 1029,00 1047,00 francoski frank 300,00 310,00 holandski gulden 906,00 931,00 belgijski frank 49,33 51,13 funt šterling 2336,00 2416,00 irski šterling 2423,00 2518,00 danska krona 263,00 273,00 grška drahma 6,29 6,89 kanadski dolar 1090,00 1125,00 švicarski frank 1259,00 1284,00 avstrijski šiling 144,59 149,09 slovenski tolar 11,10 11,40 31. JULIJ 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1519,060 ECU 1944,400 nemška marka 1033,730 francoski frank 304,480 funt šterling 2367,610 holandski gulden 921,030 belgijski frank 50,151 španska pezeta 12,110 danska krona 267,490 irski funt 2463,000 grška drahma 6,480 portugalski escudo 10,028 kanadski dolar 1104,930 japonski jen 14,221 švicarski frank 1278,130 avstrijski šiling 146,880 norveška krona 239,180 švedska krona 230,510 finska marka 339,150 31. JUUJ 1996 INDEKS MIB-30: +2% delnica cena var. % delnica cena vgrJL- Alleanza Ass. 12.227 Italcementi 10.541 41,51 Bca di Roma 1.252 +0,72 Italgas 5.163 +1,91 Benefton 17.886 -0,42 La Fondiaria 6.408 +1,82 Comit 2.832 +3,05 Mediobanca 8.233 +2,87j Credit 1.710 +3,13 Montedison 1.083 +0,37 Edison 8.835 + 1,77 Olivetti 710 +1,55 Eni 6.708 +2,47 Parmalat 1.822 +3,17 Ferruzzi fin. 698 +0,51 Pirelli Spa 2.448 +1,91 Fiat 4.721 +2,76 Ras 14.374 +2,91 Gemina 666 +3,11 Rinascente 9.745 +1,22 Generali 34.561 +1,46 Sai 13.904 +3,79 Ifi p. 13.068 +1,31 San Paolo To 9.000 +1,45 Ifil 4.027 +1,87 Sirti 9.245 +0,18 Imi 11.359 -0,00 Štet 4.619 +0,23 Ina 2.153 +1,55 Telecom Ita 2.832 -0,63 PARLAMENT Četrtek, 1. avgusta 1996 3 RIM - Senat je predsi-nocnjim odobril ustavni zakon, s katerim ustanavlja dvodomno komisijo, ki se bo ukvarjala z ustavnimi reformami. Besedilo bo morala sedaj odobriti Se poslanska zbornica, ker gra za ustavni zakon pa bosta morali jeseni o besedilu se enkrat glasovati obe zbornici. Prav zaradi tega zapletenega postopka in ker je be"-sedilo sad sporazuma med Oljko in desnosredinskim polom je malo verjetno, da bi besedilo še spreminjali. Eno osrednjih vprašanj je zadevalo sestavo te dvodomne komisije. V prvotnem besedilu je bilo določeno, da bo v komisiji »zagotovljena prisotnost priznanih jezikovnih manjšin, ki so prisotne v parlamentu.« Ko je v torek stekla razprava v senatno zbornici je predsednik ustavne komisije Villone (DSL) v imenu komisije predlagal, naj se omenjeni stavek Črta iz besedila, češ da je o njem prišlo do pomislekov tehničnega in pravnega značaja. Senatorji Severne lige (prvi podpisnik Speroni) so predlagali drugačen popravek, ki je ohranili prvotno Kdo bo zastopal manjšine v dvodomni komisiji za ustavne reforme? besedilo o manjšinah, senator CDU Gubert pa je namesto prej navedenega besedila predlagal določilo, naj bo član dvodomne komisije vsaj en elan parlamenta izvoljen v okrožjih, v katerih na osnovi popisa prebivalstva leta 1991 vec kot 50 ostotkov prebivalcev pripa- da manjšini. Senat je sprejel Villonejev predlog, odobril pa je tudi resolucijo, ki se glasi: »Senat poziva predsednika naj se s predsednikom poslanske zbornice dogovori, da bosta v dvodomni komisiji prisotna dva elana parlamenta, izraz ustavno zajamčenih je- zikovnih manjšin, upoštevajoč obveze, sprejete ob priložnosti glasovanja zaupnice vladi.« To resolucijo so predložili senatorji D’OnoMo, Fisichella, Salvi, Del Turco, Bratina, Folloni, Elia in Villone, torej senatorji Oljke in Pola svoboščin. Senatorji pa so zavrnili predlog, da bi dvodomna komisija razpravljala tudi o pristojnostih dežel s posebnim statutom. Proti temu predlogu je spregovoril Giulio Andreotti, ki je v zvezi z Južno Tirolsko opozoril tudi na mednarodne obveze, prav tako proti pa je bil predstavnik Južnoti-rolske ljudske stranke Ping-gera. Predlog tako ni bil sprejet. Za ustavni zakon so ob koncu razprave glasovali senatorji Oljke in pola svoboščin, proti pa senatorji SKP in Severne lige. Kar zadeva prisotnost dveh predstavnikov manjšin je predsednik bocenske pokrajine Durnwalder, ob včerajšnji predstavitvi svojih reformnih predlogov skupno z deželo Aosto, dejal, da bosta tako južnoti-rolska ljudska stranka kot tudi Union Valdotaine prisotni v dvodomni komisiji. SKP: Zamujena priložnost Zamujena priložnost in slab začetek. Tako slovenska komponenta SKP ocenjuje dogovor Oljke in Pola svoboščin, na osnovi katerega je senat z ogromno večino črtal iz zakona, ki ustanavlja dvodomni odbor za ustavne reforme, zagotovljeno zastopstvo priznanim jezikovnim manjšinam. To je bilo namreč prvič, da so bile vse tri manjšine (francoska v Dolini Aoste, nemška na Tirolskem in slovenska v FJK) obravnavane enakopravno. Načelo zagotovljenega zastopstva narodnih manjšin je bilo prav tako prvič zapopadeno v uradnem osnutku, ki je dejansko uvod v drugo republiko in njen ustroj. Priznaval je narodnim manjšinam dostojanstvo ustavodajnega osebka, kar v resnici tudi so. Sporazum med Oljko in desnico je vse to pokopal. V tem vidimo slovenski komunisti nenacehrost in škodljivost dogovarjanja z desnico, ki lahko v bodoče hudo prizadene naša pričakovanja po pravični zaščiti. Priporočilo predsednikoma obeh vej parlamenta, naj imenujeta zgolj dva predstavnika manjšin v odbor 70-tih, pa nevarno spominja na igrico ”koga naj vržem z zvonika”. Četudi bi se Slovenci (po Čudežnem naključju) rešili, bi iz igre izpadla druga manjšina, ki nam bo to ustrezno zamerila. Dogodek ima svojo politično težo, zadeva tudi poslanstvo trenutnega slovenskega senatorja, od katerega bi pričakovali ustrezna pojasnila. SSk: Hud korak nazaj Slovenska skupnost obžaluje, da je senat v torek Črtal iz osnutka ustavnega zakona o ustanovitvi in pristojnostih dvodomne komisije za ustavne reforme že dogovorjeno določilo o zajamčenem zastopstvu parlamentarcev, ki predstavljajo "'priznane jezikovne manjšine”. Gre za zelo hudo dejanje, za korak nazaj, potem ko so med pripravljalnimi deli v senatu priznali vlogo manjšin, ki jih ustavne preosnove še kako zadevajo. O prisotnosti manjšin govori zdaj le resolucija. Sam predsednik senata je priznal, da gre za šibko rešitev, saj je predlagal popravek, ki je bil sprejet in po katerem ga senat ne le vabi, temveč od njega zahteva, da se dogovori s predsednikom poslanske zbornice, vendarle le o prisotnosti "dveh parlamentarcev, ki sta izraz ustavno varovanih jezikovnih manjšin”. Čudimo se, da je besedilo dokumenta podpisal tudi senator Bratina, saj je ravno prisotnost slovenskega parlamentarca v dvodomni komisiji za ustavne reforme ob takem besedilu dokaj vprašljiva, to pa škoduje tudi prizadevanjem za splošno priznanje pravice do zajamčenega zastopstva v izvoljenih telesih. Bratina: Boljša formulacija RIM - »S to formulacijo ima tudi slovenski parlamentarec možnost, da je izvoljen v dvodomno komisijo za reforme.« Tako je poudaril senator Darko Bratina, ki je bil včeraj med podpisniki popravka, s katerim je prodrla teza, da morata biti med elani dvodomne komisije tudi dva poslanca priznanih manjšin. Po Bratinovi oceni in mnenju drugih je bilo prvotno besedilo, ki je »jamčilo prisotnost priznanih jezikovnih manjšin, prisotnih v parlamentu« preveč nedorečena. »Po kakšnem kriteriju bi izbrali člane komisije,« se je vprašal Bratina, po katerem so si tudi drugi senatorji zastavili to vprašanje, vključno z Južnimi Tirolci. »Zakaj naj bi bil na primer slovenski predstavnik in ne predstavnik Albancev ah Ladincev,« je ponazoril dilemo senator. V sedanji obliki je zato po njegovem mnenju jasno, da bosta v dvodomni komisiji dva parlamentarca, ki bosta zastopala uradno priznane manjšine in »Slovenci smo z razsodbo ustavnega sodišča priznana manjšina«. Zato je Darko Bratina prepričan, da je lahko prisoten tudi slovenski parlamentarec. Po njegovem mnenju namreč ni še določeno, da bosta zastopani v komisji aostanska UV in južnotirolska SVP, pa Čeprav so predstavniki teh strank včeraj to izjavih med srečanjem v Aosti. - '* '• v < DEŽELNI SVET / ZARADI 200 POPRAVKOV (IN RAZHAJANJ V VEČINI) Dan po začetku razprave preložili postopek o parkih TRST - Postopek za odobritev zakonskega osnutka o deželnih parkih se je zataknil že po uvod-rtern dnevu razprave; preložitev in morda celo za-fiirznitev zakona kaže na težave v večinski koaliciji, Zeleni celo pogojujejo svpje zadržanje s takoj-Snjhn nadaljevanjem razprave in odobritvijo zakona. Glede na veliko štev Predloženih popravko' pabralo se jih je prek 20 1® na samem začetku v< rajSnjega zasedanja svel valec Saro (Forza Ital: Predlagal, naj preloži razpravo o parkih in p stopijo k zakonu za pri; nete. Predsednik dežeh §a odbora Cecotti se je p nružil predlogu, ki ga svet sprejel z večino gi Sov> medtem ko je zavn Podlog načelnika skupi ^KP Antonaza, naj bi c Vezn° zaključili razpra 0 Parkih po izteku disk S1)e o podpori prizadetin Ni še jasno, kakšnp p P ubral zakon o zaščr ^ni območjih: razprava s6 lahko nadaljevala Prihodnje dni, če bi s\ zasedal tudi avgust ^o pa jo bodo odlož na »boljše čase« po pol nem premoru. O tem ra.zPravljali na dveh sre( apn večine in odboi vendar vprašanja še ni reših. Tudi prejšnji ^ so ostali in so do pozne nc Vskladili večji del p pravkov same večine. Zataknilo pa se je pri pomembnem vprašanju pristojnosti: zakonski osnutek predvideva namreč novo deželno direkcijo, porazdelitev pristojnosti in finančnih sredstev, glede Cesar si niso bili složni še zlasti v tistih silah, ki so doslej upravljale te domene. Svetovalec Ljudske stranke Isidoro Gottardo ugotavlja v tiskovnem sporočilu, da je preložitev »huda politična napaka«, ker so se za to odločili potem, ko so že dosegli bistveno soglasje o spreme-bah, ki bi jih bilo treba vnesti v zakonsko besedilo. Zato je predlagal, naj svet zaseda vse dokler ne bo opravil vseh točk na dnevnem redu, torej tudi zakon o zaščitenih območjih. Svetovalska skupina Zelenih je v tiskovnem sporočilu izrazila zaskrbljenost, ker zamrznitev postopka predstavlja odklon od osnovnih programskih smernic vladne koalicije. Očitna politična razhajanja znotraj večine ne bi smela biti povod za preložitev razprave, če pa se to dogaja, pomeni, da nesoglasja o parkih samo prikrivajo razbitje večinskega pakta. Zeleni bodo do zadnjega zaupali v predsednikovo sposobnost uveljavljanja dogovorjenih političnih smernic v resnično reformatorskem Izredna seja občinskega sveta o zaščiti Krasa TRST - Zupan Illy je sklical izredno sejo tržaškega občinskega sveta z eno samo točko na dnevnem redu in sicer resolucijo o kraškem parku. Svet se bo sestal danes ob 18.30. Za izredno sejo, ki so jo sklicali po hitrem postopku, so zbrali podpise predstavniki desne opozicije: Nacionalnega zavezništva, Liste za Trst, CCD in tudi Marchesichevega Svobodnega Severa. Tudi resolucijo so predložiti zastopniki desnice (prvi podpisnik je svetovalec NZ Suiti), ki predlagajo, naj župan nastopi pri deželni vladi in predlaga preložitev razprave o naravnih parkih na prihodnjo jesen oz. v primeru, ko bi zakon že odobriti, pa naj ga ponovno preverijo. Problem zaščite Krasa pa bodo morali svetovalci načeti, tudi glede na včerajšnji razplet v deželnem svetu, z vsebinskega vidika in ne samo predlagati zamrznitev zakona. duhu, znali pa bodo tudi prevzeti svoje odgovornosti - očitno izstop iz večine - v primeru, da ne bi spoštovali dogovorov, zaključuje tiskovno sporočilo. Za DSL je vprašanje parkov neodložljivo in v bistvu dozorelo, tako da bo večina morala v najkrajšem odobriti zakon o prizadetih (včeraj so že izglasovali prvih 5 Členov) in se zatem takoj povrniti k zakonu o zaščitenih območjih ter ga dokončno izglasovati. Za svetovalca SKP Monfalcona pa odbor in večina nočeta in verjetno nista v stanju odobriti »spodobnega« zakona o parkih. V zvezi z zakonskim osnutkom je videmsko združenje WWF pozvalo politične predstavnike, naj bodo manj pristranski in bolj realistični. Kritika leti predvsem na predstavnike opozicije in pri tem izrecno omenjajo svetovalce Forze Italie, ki hočejo omejiti in izničiti vsebino zakona pod pretvezo zaščite interesov domačega prebivalstva in krajevnih uprav. Naravovarstvena organizacija izraža pohvalno mnenje o načinu, kako je pristojni odbornik Mattassi izpeljal postopek za ureditev zakonskega osnutka. Na koncu WWF izraža se upanje, da ne bo novih zamud pri odobritvi zakona - kar pa se je vCeraj dopoldne že pripetilo. PISMO UREDNIŠTVU Še o parku na Krasu Direktorju Primorskega dnevnika z zahtevo po objavi v smislu zakona o tisku V zvezi z danes objavljenim člankom, ki prinaša moje stališče glede ustanovitve parka na Krasu, smatram kot nesprejemljivo očitno in strumentalno izkrivljanje izjav, ki sem jih dala v avli, vštevši z »osebnim tolmačenjem«. Vprašanje je prav gotovo zapleteno in bi njegovo obravnavanje terjalo vsaj minimalno poznavanje ne samo tozadevnega vsedržavnega normativa, ampak tudi splošnih načel glede krajinske zaščite - vezane na možnost razvoja skupnosti, ki živijo na teritoriju - ki so tako na vsedržavni kot mednarodni ravni že dovolj definirana in pojasnjena. Večja občutljivost in pozornost do razprave v deželni skupščini bi preprečila iz-trženje in zgrešeno tolmačenje mojih izjav, toda žal je treba zabeležiti očitno in nerazumljivo voljo po strumentalizaciji, ki bi ne smela imeti mesta v korektnem informiranju. Poročati, da sem izjavila, da »imamo pravico braniti Kras tudi neglede na tiste, ki tam živijo,«, pomeni hudomušno združiti dele razčlenjenega argumentiranja in predvsem povsem izkriviti vsebino. Naše kritike na raCun raznih zakonskih osnutkov, vštevsi s tem, so vedno naglaša-le nujnost večje jasnosti in točnosti pri izbirah, ki morajo po našem spremeniti zaščitne omejitve v dodatne ukrepe gospodarske narave, ki naj omogočijo obstoj in razvoj tam živečih skupnosti. razmerja, kot se je zgodovinsko ustvaril, med človekovimi dejavnostmi in teritorijem - je naš predlog tesno povezan z določitvijo Gorske skupnosti kot upravne ustanove, »ustanove, ki ne samo demokratično in proporcno predstavlja prebivalce Krasa, ampak ki ima že zdaj naloge upravljanja celotnega upoštevanega območja.« V tem smislu nas je presenetila izjavljena nepripravljenost Predsednika in Županov, da prevzamejo to vlogo. Namig na moje furlansko poreklo je v avb sluzilo kot potrditev moje nevezanosti na možne pristranske interese glede tega vprašanja, na interese, ki so žal prihajali na dan med razpravo; Čudi me Clankarjevo instrumentalno podčrtanje, ki ga smatram kot žaljivega glede na osebno angažiranje (ki ga pri vašem dnevniku ne poznate), pp katerem so različne pripadnosti znak omike. Očitno ni vsebinskih razlik s stališčem, ki ga je izrazil Canciani; tudi zato, in mnogim se bo to zdelo Čudno, ker znotraj nase stranke v zadostni meri obstaja dialog, ki nam omogoča doseči široka soglasja o načelnih vprašanjih, med katera spadajo tudi problematike okolja. Potrjujem, da kot državljanka sveta imam pravico do okolja po meri človeka, v pravilno ravnotežje človek - narava; clankarju pa svetujem, naj si potrpežljivo prebere moje manjšinsko poročilo v deželnem svetu: takšno branje bi samo potrdilo stališče, ki je bilo od vsega začetka dosledno z navedenimi osnovnimi načeli. Prepričana pa sem, da bi celotna slovenska skupnost znala prepoznati - iz dejanj, in ne iz tolmačenj - tiste, ki konkretno predlagajo obrambo in zaščito njenega teritorija, ko bi bila informacija v tej zvezi korektna, poglobljena in nepristranska, kar se v tem primeru ni zgodilo. Mena Gobbi PRIPIS: Trditev svetovalke Gobbijeve v deželnem svetu, da »nasprotuje pojmovanju vodstva slovenske skupnosti glede krnskega parka«, je bila z novinarskega vidika pomembna, kot dokazuje dejstvo, da sta jo z istimi besedami kot Pd povzela v svojih sicer skopih poročilih tako deželna tiskovna agencija, ki jo je pred objavo preverila pri sami svetovalki, kot tržaški italijanski dnevnik. Kot kronist zadolžen za poročanje s seje (ne pa za poglobitev stališč v svetovalskih komisijah), sem stopil do svetovalke Gobbijeve in jo zaprosil, naj mi obrazloži pomen svoje izjave v zvezi s Slovenci, ker bi se rad izognil nesporazumom. Njen kratki odgovor sem si zabeležil in ga dobesedno objavil. Toliko glede točnosti mojega poročanja. Glede vsega ostalega pa samo to, da besedi »Furlanka« pripisujem samo pomen geografskega izvora osebe in ga ne bi uporabil, ko se ne bi tako opredelila sama Gob-bijeva v svojem posegu. Končno še pripis o neprimernem sklicevanju na zakon o tisku, ki predvideva obvezno objavo v primeru demantiranja netočnosti, in to v mejah 30 vrstic: pismo svetovalke Gobbijeve ne demantira v ničemer mojega poročanja in sega krepko prek omenjene dolžine. (S.P.) VARNOST PRI DELU / AKCIJA KARABINJERJEV KULTURA / PREDSEDUJE MU ROBERTO DAMIANI TRG GOLPONj Gradbišča pod drobnogledom Med 31 pregledi prijavili sodstvu dve osebi Prakso delo no črno še pospešuje nesreče Združenje deželnih gledališč pomeni važno prelomnico V njem tudi Stalno slovensko gledališče »Nov« kavni center Cremcaffe Karabinjerji so včeraj pošteno prerešetali tržaško pokrajino, da bi stopili na prste morebitnim prestopnikom. Bilo jih je petdeset, za akcijo so uporabili petindvajset avtomobilov in helikopter, bera pa je bila kar bogata. Identificirali so 250 oseb in zasolili 15 glob. Predvsem pa je odjeknila okoUščina, da so prečesali kar 31 gradbišč, na katerih so preverili, če in v kolikšni meri podjetniki oziroma vodje delovišč spoštujejo določila o varnosti pri delu. Orožniki so zaradi nespoštovanja teh predpisov prijavili sodišču dva človeka. Deželna vodstva sindikatov CGIL, CISL in ULL so 11. aprila letos objavila zaskrbljiv podatek o nesrečah pri delu v Furla-niji-Julijski krajini. Samo v letih 1994 in 1995 so jih našteli 54.765, pri čemer je bilo ob življenje 82 oseb, torej ena vsakih osem dni, ranjenih pa 75 na dan oziroma 37 na vsakih 100 delovnih moči, medtem ko je bilo državno povprečje 26:100. Če upoštevamo, da je med ponesrečenimi daleč največ gradbincev, potem je treba včerajšnji nastop mož postave še toliko bolj pozdraviti, pa četudi se niso omejih zgolj na kontrolo varnostnih ukrepov in naprav. Pokrajinska sindikalna zveza gradbincev FLC (FTLLEA-CGIL, FILCA-CI-SL, FENEAL-UIL) je sprožila niz sestankov s predstavniki javnih uprav in ustanov, ki dajejo v zakup gradbena dela, da bi se domenili za skupno NOVICE Začenja se šagra v Prebenegu V Prebenegu se nocoj začenja tradicionalni poletni praznik. Prireja ga domače SKD Jože Rapo-tec, ki iz leta v leto preseneča obiskovalce s ponudbo čedalje lepše urejenega prireditvenega prostora. V nekaj letih se je zanemarjena gmajna spremenila v vabljivo urejen park, z vhodno jaso in okoliškim gozdičkom. Po pobočju so postavljeni mize in stoli, odru in ploščadi za ples se dodaja še stopnišče. Pred nekaj leti so člani SKD Jože Rapotec zgradili ob vhodu pravo pol-gostinsko strukturo, na eni strani odprto obiskovalcem, znotraj pa opremljena za popolno pogostitev. Letošnja šagra bo »otvorila« še zadnjo peureditev, in sicer ves zid med prireditvenim prostorom in pokrajinsko cesto, nad katero so že vsajena drevesa in urejene gredice. Prebeneška šagra bo trajala do vključno ponedeljka, 5.trn., za večerni ples bodo igrali ansambli Long 21uk, Status Simbol, Adria Kvintet in Happy Day, med poslasticami pa bodo seveda tudi nepogrešljive breskve v vinu. (dam) Ladja za reklamo turizma ob Jadranu V okviru kampanje za reklamiziranje turizma ob italijanski jadranski obali bo jutri priplula v Tržaški zaliv ladja z znanstveno-tehničnimi napravami, ki jo bodo privezah ob pomol Nabrežja Mandracchio. Ob njenem prihodu bodo zvečer (ob 20. uri) prirediti razpravo na temo Morje, turizem, kultura, na kateri bodo med drugimi sodelovati tudi tržaški župan Riccardo Hly, podpredsednik deželnega sveta Cristiano Degano, deželni odbornik Lodovico So-nego, ravnatelj Podjetja za turistično promocijo Paolo Degavardo, predsednik tržaške trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in drugi izvedenci. Prednostne lestvice za mesta na srednjih šolah Deželni šolski urad obvešča, da so bila v torek, 30. julija na oglasni deski razobešene dopolnjene trajne lestvice za stohce in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici, ki so jih izdelali na podlagi natečaja po naslovih, ki je bil objavljen v Uradnem listu 14. junija letos. Morebitni oškodovanci imajo 10 dni časa, da se pisnopri-tožijo deželnemu šolskemu skrbniku zaradi domnevnih napak. Dražba za dobavo oblačil uslužbencem občine Dolina Uprava občine Dolina razpisuje javno dražbo za dobavo delovnih oblačil za uslužbence. Izklicna cena znaša 12.500.000. Razpis in zadevni pravilnik sta na vpogled v občinskem tehničnem uradu (tel. 8329235), ob delavnikih od 8.30 do 12. ure. Občinsko knjižnica avgusta zaprta Občinska knjižnica na Trgu Hortis je od danes zaprta zaradi letne revizije. Spet bo odprta občinstvu v ponedeljek, 2. septembra, z običajnim umikom: do ponedeljka do petka od 8.30 do 13.30 in od 15.30 do 20. ure, v soboto pa od 8.30 do 13.30. strategijo zoper delo na črno. To je praksa, ki zaostruje nevarnost na gradbiščih, saj pospešuje možnost hudih nesreč, ker se delodajalec (in delojemalec) pogosto požvižga(ta) na varnostna pravila. Kot nam je povedal tajnik FIL-LEA Renato Kneipp, pri-tiče tovrstni nadzor Inšpektoratu za delo, ki pa ima - namesto 47 - le 20 uslužbencev, pa še od teh jih samo 7 hodi na teren. Če že ne gre drugače, potem so dobrodošli tudi policisti, finančni stražniki in karabinjerji. Sicer pa velja zaskrbljujoče stanje pripisati (ne) izvajanju državnega zakona 626, ki gre premnogim podjetnikom (tudi javnim upraviteljem?) na živce. Drago Gašperlin Včeraj so v Trstu ustanovili Združenje deželnih gledališč (Associa-zione fra i Teatri di Produzione del Friuh-Venezia Giulia). Gre za resnično kulturno prelomnico, saj so se tržaška Operno gledališče "Giuseppe Verdi", Stalno gledališče FJk, Ljudsko gledališče ”La Contrada" in Slovensko stalno gledališče skupaj z videmskim Centro Servizi e Spettacoli na ta način sistemsko povezala in bodo v prihodnje učinkoviteje sodelovala, pri čemer bo vsako od njih ohranilo svojo identiteto in popolno svobodo glede programskih izbir. Združenje, ki mu predseduje Roberto Damiani (podpredsednik je Renato Quaglia, svetovalca pa Orazio Bobbio in Lorenzo lorio), bo - skratka - omogočalo smotrnejše združevanje človeškega potenciala in sredstev v interesu vseh petih gledaliških hiš, ki jih označujejo lastne umetniške produkcije. Na dlani je, da bi morala ta združitev koristiti tudi osrednji slovenski gledališki ustanovi v Trstu: z ene strani se bo lažje vključevala v širše dramske projekte, z druge pa naj bi se njena pogajalska teža v odnosih z odgovornimi oblastmi učvrstila. V resnici bo ZDG kot formalni glasnik združene peterice pred pristojnimi telesi deželne in krajevnih uprav v smislu 2. člena svojega statuta skrbelo za širjenje gledaliških produkcij članov s posebnim ozirom na Furlanijo-julijsko krajino, a tudi spodbujalo odrske postavitve državnega zadiha, saj Država in Dežela vsem petim priznavata status ustanov prvorazrednega nacionalnega interesa. Že zdaj se okrog njih razvija »avtentična industrija kulture, ki terja letni strošek kakšnih 53 milijard lir ter zaposluje nekaj manj kot 500 uslužbencev (umetniškega, upravnega in tehničnega osebja) in 200 sezonskih sodelavcev«, kakor piše v tiskovnem sporočilu Občine Trst. Z združitvijo so gledališča dosegla tudi skupni imenovalec kar zadeva stališče oziroma sodelovanje s čedajskim festivalom Mittelfest, saj želijo odigrati v tem okviru vlogo, ki jim pač pritiče kot na teritoriju aktivnim produkcijskim hišam. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA Najmlajši skavti od danes na Koroškem Desetdnevno taborenje volčičev in veveric v Selah pri Borovljah Danes odpotujejo na desetdnevno taborenje tržaški volčiči in veverice. Šotore bodo postavili na travniku v Selah pri Borovljah na Koroškem, kjer bodo ostali do nedelje, 11. avgusta. Tudi letošnje taborne dni bo povezovala tema, v katero se otroci vživijo že prvi dan in skozi pravljično ambientacijo odkrivajo svet narave. Program je točno določen za vsak dan posebej in skrbno izdelan, da se otroci gotovo ne bodo dolgočasili. Igre, izleti, spoznavanje okolja in najrazličnejših skavtskih spretnosti ter razne pustolovščine so seveda primerne za starostno stopnjo od 8. do 11. leta. Volčiči in veverice bodo prve dni postavili poleg šotorov še nekaj tipičnih tabornih zgradb, spoznali bodo okolje, različne načine izražanja in nastopanja, navezali bodo tesnejši stik z naravo, imeli priložnost še za šport, orientacijske igre ter dva celodnevna izleta. Poletno taborjenje pomeni za vsakega skavta, to je tudi za vsakega volčiča in veverico višek skavtskega delovanja, enkratno in nepozabno doživetje. Seveda je tabor v teku skavtskega leta le eden od pomembnih dejavnikov celotne skavtske zvgoje, ki jo volčiči in veverice pridobivajo na tedenskih sestankih in skupnih srečanjih. Na taboru imajo otroci možnost, da se še bolje spoznajo in da naučeno teorijo postavijo v prakso. Poleg tega pa v lepi družbi doživljajo novosti, kot so spanje pod šotori, umivanje v reki in večerni taborni ogenj. Ze samo skupno bivanje je za otroke pravo doživetje, taborenje postane majhna osamosvojitev, ki je še kako koristna za življenje. Dan obiskov bo v nedeljo, 11. avgusta. Ob 10. uri bo sv. maša, nato pa tipično skavtski dan za starše s pospravljanjem šotorov in kosilom iz skavtske kuhinje. Ob 16.30 bo zaključni taborni ogenj, na katerega so vabljeni tudi drugi skavti in prijatelji volčičev in veveric. M.B. Po slabem mesecu popravil bodo danes popoldne ob 18.30 na Trgu Goldoni odprli prenovljen prodajni center Cremcaffe. Znano trgovino in okrepčevalnico v mestnem središču je obiskovalo dnevno več kot 4 tisoč ljudi; v njej so si privoščili kavo (s smetano) in razne brezalkholne napitke ali pa kupih praženo kavo in druge tovrstne proizvode. Prenovljena trgovina jim bo ponudila še boljšo in hitrejšo postrežbo, saj bodo v njej namestili še tretjo blagajno (doslej sta delovali dve), ki bo namenjena predvsem nakupovanju kave v zrnih ah mlete kave. Podjetje Cremcaffe je odprlo prodajni center na Trgu Goldoni leta 1955. Kmalu po odprtju je že postal nepogrešljivo zbirno mesto za ljudi, ki se jim je zahotelo dobre skodelice kave. Pred leti je upravo nad podjetjem Cremcaffe prevzelo tržaško uvozno-izvozno podjetje s kavo COGECO, ki je tudi razširilo znamko Cremcaffe v bližnjih državah in tudi onkraj Atlantika v New Yorku. Tu je odprlo trgovino na 2. aveniji, kjer streže kavo Američanom tržaško prodajno osebje. V začetku avgusta bo Cremcaffe odprl svojo »okence« tudi na Internetu (šifra: www.spin.it/ cremcaffe). Pred današnjim odprtjem prenovljene degustacijske prodajalne bo na Trgu Goldoni vse živo. Ze ob 16. uri bodo začeli žonglerji razkazovati svoje spretnosti, nastopila pa bo tudi godba na pihala Refolo. NA LONJERSKI CESTI USPEŠNI AKCIJI SIL JAVNEGA REDA Pridržana prognoza za dekle Zvečer druga huda prometna nesreča v Ul. Romagna Zdravniki so se včeraj še borili za življenje 26-letne Tanje Železnik, ki se je predsinočnjim ponesrečila na Lonjerski cesti. Kaže, da se je dekle zelo močno udarilo v glavo in izgubilo zavest. Odpeljali so jo v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo in premestili na oddelek za oživljanje, kjer je bila še sinoči. Železnikova se je s kolesom peljala po Lonjerski cesti, kjer tudi prebiva na številki 186, verjetno se je vračala domov. Tedaj je prišlo do trčenja z motornim kolesom znamke suzuki, ki ga je upravljal 24-letni Sergio Negro. Tudi Negro prebiva v isti ulici, vendar na številki 22. Ni podrobnejših vesti, kako je do trčenja prišlo in kdo nosi morebitne odgovornosti. Izvide o nezgodi so opravili karabinjerji. Sinoči se je pripetila druga huda prometna nesreča, katere žrtev je bilo spet dekle, imena katerega pa preiskovalci do zaključka redakcije niso sporočili. Prizorišče nesreče je bila Ul. Romagna. Tu je vozilo podrlo dekle, ki je ostalo negibno pod avtom. Sprva je kazalo, da bo potreben poseg gasilcev, nato pa se je reševalcem vendarle posrečilo, da so jo potegnili izpod vozila. Z rešilcem so jo prepeljali na katinarsko bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje je hudo. Celo z jeklenkama nad tobakarno Prejšnjo noč sta se opremila z vsem potrebnim, s seboj sta prinesla celo jeklenki za varjenje, s katerima sta se nameravala lotiti ključavnice na vratih tobakarne Roberta Ramanija v Naselju sv. Sergija. Namera pa jima je spodletela. Morda ju je kdo zmotil in sta se za trenutek oddaljila, vendar sta orodje pustila pred tobakarno. Prav tedaj je mimo pripeljala izvidnica miljskih karabinjerjev, ki je opazila jeklenki. Agenti so pregledali bližnje ulice in našli dva moška, stara 33 oz. 32 let. Bila sta že znana silam javnega reda zaradi mamil in kraje. Tokrat so ju prijavili zaradi poskusa tatvine. Izgnali štiri Makedonce Agenti finančne straže so v Miljah opazili štiri Makedonce, ki so že navsezgodaj iskali prevozno sredstvo, s katerim bi nadaljevali pot do tržaške železniške postaje. Ker so bili brez vstopnih vizumov, so jih odpeljali do mejnega prehoda pri Rabojezu ter izgnati. S heroinom iz Kopra v Trst: ujeli razpečevalce mamil Preiskovalcem je uspelo, da so pretrgali še en člen verige razpečevalcev heroina v našem mestu. Tokrat so prišli na sled dvema, ki sta že nekaj meseca delovala na območju okrog Ul. Cologne. Policisti so namreč odkrili, da se razpečevalca redno srečujeta z mladimi zasvojenci pri neki gostilni: zbirala sta »naročila«, večkrat celo denar za nakup, čez čas pa sta se vračala z dozanu mamil, ki sta jih izročala »naročnikom« v neposredni bližini gostilne ah pa tudi drugje, da bi se izognila zasledovalcem. 39-letnega Massimihana Fortija in 25-letnega Corra-da Salato, ki sta že imela opravka z zakonom, so torej nadzorovali dalj časa. Ugotovili so, da je Forti večkrat peljal v Koper, kjer je pri tamkajšnjih razpečevalcih nabavljal heroin. Ko so ga končno zasačili na povratku iz Slovenije, niso odkrili nobenega mamila kljub skrbnemu pregledu vozila in samega Fortija. Ker pa so preiskovalci bili prepričani, da je Forti v Kopru kupil heroin, so od namestnika državnega pravdnika Giorgia Nicolija dobrih dovoljenje, da so osumljenca pregledali z roengtenskimi žarki: v zadnjem delu črevesja so opazili predmet, ki ga je Forti takoj zatem prostovoljno predal preiskovalcem. V zavojčku je bilo nekaj več kot 20'gramov heroina vrste brovvn sugar, ki bi po mnenju policistov zadoščalo za več kot sto doz. Fortija so aretirati, nj6" govega pajdaša pa so prijaj vili sodstvu na prostosti zaradi sodelovanja pri razpečevanju mamil. Karabinjerji pa so v okviru širše akcije prijeli 42-letno Marino Marcon, ki je bila že znana zaradi svoje vpletenosti v razpečevanje mamil. Zapleniti so ji 3 1? heroina, 6 stekleničk epta-dona, opremo za priprav0 posameznih doz ter 800 tisoč tir. Četrtek, 1. avgusta 1996 5 SKD J. RAPOTEC uabi na.ŠAGRO -------u parku u Prebenegu. Od 20.30 dalje bo danes igral ansambel: Long Šlunk Na razpolago so dobro založeni kioski z jedmi na žaru, pijačami in neprekosljiuimi breskuami u uinu. OBČINA DEVIN - NABREŽINA OBVESTILO O DRAŽB! Občina Devin-Nabrežina razpisuje zasebno dražbo za dodelitev del za izgradnjo priključkov na občinsko greznično omrežje za obdobje treh let (60.000.000,- lir + IVA) Interesenti si lahko ogledajo celotno besedilo razpisa, ki je objavljeno na občinski oglasni deski VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 1. avgusta 1996 ' ALFI Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.44 - Luna vzide °b 21.37 in zatone ob 8.20. Jutri, PETEK, 2. avgusta 1996 STEFAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,6 stopinje, zračni tlak 1018,4 mb ustaljen, veter 15 km na- uro severo-zahodnik, vlaga 51-odstot-na, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Pierre Kim Bruneau, Giada Nalgi, Stefano Amadeo, Daniele De Filippi, Mauro Rubieri, Greta Ghinelli, Kevin Dam-brosi, Carolina Girometta, Denise Dalfiume, Eriča Be-nedetti. UMRLI SO: 57-letni Francesco Videri, 89-letna Francesca Ludvik, 76-letna Maria Marsetti, 98-letna Marta Sancin, 74-letna Luigia Petelin, 94-letna Jolanda Bozjglav, 84-letni Bruno Stabon, 66-letna Li-liana Versich, 105-Ietna Pierina Chiappari, 100-let-na Stefania Carlini. 12 LEKARNE Od PONEDELJKA, 29. julija do SOBOTE, 3. avgusta 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA, Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Gin-nastica 6. BAZOVICA, Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do Danes slavi v Logu svoj 70. rojstni dan Rino Iz srca mu čestitajo sorodniki ter prijatelji iz Loga, Ricmanj in Boljunca. S Pavlo in Robertom se ob rojstvu male Nicole veselijo nonoti Anica in Ivo, Vilma in Armando ter strici Boris z Mauro in Martino, David in Di-mitri z Eriko petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Georgia«, i. Jennifer J. Leigh. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi dopusta. Goldonijev trg, avgust 1996 Tradicija je prenovljena Otvoritev danes, ob 18.30 Mednarodna Degustacija odpira danes svoj zgodovinski sedež na Goldonijevem trgu, ki je sedaj popolnoma prenovljen, funkcionalen, svetel in eleganten. Kot vedno vas pričakujejo velike novosti in udobnost, kakovost in vljudnost. Z nami bodo: pihalni orkester “Banda Refolo”, “mački” skupine “Compagnia del Carro”, naši cenjene stranke in osebnosti. To je svečana priložnost, da skupno proslavimo pomemben trenutek podjetja Cremcaffe in zgodovinskega lokala v Trstu. Od jutri dalje obratujemo z navand-nim umikom. I Floreando Aldo Giarizzole 20 - 34148 TRST Tel. 040/828802 SBEEIEEI Societa Edile Adriatica s.p.a. Ulica Pascoli 35/1 34141 TRST Tel. 040/635400 G. RITOSSA studio tecnico p.i. Massimo Ritossa Ulica dellAgro 6/2 Di Fernando Puddu & C. 34135 TRST Ulica Conti 4/a - 34141 TRST Tel. 040/391920 Tel. 040/768658 Nulttna anitedomenil batv P- i. Fabio Romanut Ulica Spillmbergo 207 BIS 33035 MARTIGNACCO Tel. 0432/678364 vib A Ulica Pontebbana 64/c CASSACCO Tel. 0432/851091 P n I (J§) A v E R A di PRIMAVERA M e C Ulica Valdirivo 38 34132 TRST Tel. 040/631112 Čampo Belvedere TRST Tel. 040/44573 FIUMICELLO (UD) Ulica Matteotti 10 Tel. 0431/970635 AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 17.40, 19.50, 22.00»L’esercito delte 12 scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. M PRIREDITVE SZ SLOGA priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Trebčah na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču v petek 2., soboto 3. in nedeljo 4. avgusta. V prijetni borovi senci bodo na razpolago jedi na žaru, vino in osvežilne pijače. Ob večernih urah, pozno v noč bodo za prijetno vzdušje igrali priznani ansambli “Happy day“ v petek, Kvintet “ MI“ v soboto in “Status Symbol“ v nedeljo. DOM PRISTANIŠKIH DELAVCEV - BriSčiki v sredo, 21. avgusta bo ob 21. uri koncert In ti Illima-ni. Predpodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. n_______________IZLETI PLANINSKA ODSEKA SK Devin in SZ Sloga priredita v nedeljo, 4. avgusta vzpon na hrib Tinisa po stezi Tiziana Weissa (jezero Sauris). Za informacije telefonirati na št. 208373 (Luciano), 200782 (Francko) in 226283 (Viktor). KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka zveza iz Trsta obveščata, da organizirata dvodnevni izlet dne 28. in 29. avgusta na Radgonski sejem in kulturno zgodovinski sprehod po Ptuju, Ormožu in Laškem. Informacije in vpisovanje sprejemajo v Kmetijski zadrugi v Trst, tel. št. 382555 in na Kmečki zvezi, tel. št. 362941. SD BRDINA organizira pohod na Krn 12. in 13. avgusta. Vabljeni so vsi. Informacije na tel. št. 212859 in 226271 ob večernih urah. SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I.-C.G.I.L. sekcija Kras organitzira bivanje v zdravilišču Recoaro Terme od 28.8. do 11.9. 1996. Informacije in rezervacije na sedežih sindikata v Nabrežini, Križu in Opčinah ali tel. štev. 200698, 200036 in 299640. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolnike, ki so se udeležili natečaja po naslovih, ki je bil objavljen v Uradnem listu 14. junija 1996, da so bile 30. julija na deželnem šolskem uradu, trg sv. Antona 6, razo-bešene dopolnjene trajne pokrajinske lestvice za stolice in mesta na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici. Morebitni oškodovanci imajo 10 dni časa, da se pisno pritožijo deželnemu šolskemu skrbniku zaradi morebitnih napak. □ OBVESTILA SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA obvešča starše, da se izvidniki in vodnice druge čete vrnejo danes, 1. avgusta ob 18.30 na železniško postajo v Sežani. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bosta zardi dopustov v mesecu avgustu zaprti njeni podružnici na Opčinah in v Nabrežini. Sedež v Trstu bo redno odprt. SEDEŽI pokrajinskih združenj ANPI, ANED, ANPPIA bodo avgusta zaprti zaradi letnih počitnic. SKD TABOR - Opčine-Prosvetni dom - V okviru Tabora '96 bo razstava ČLOVEK IN TRTA- VINOGRADNIŠTVO NA OPČINAH. še jutri, 2. avgusta sprejemamo od 16. do 19. ure razno kletarsko orodje in predmete. KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Opčine- Prosvetni dom bo avgusta zaprta zaradi počitnic. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu in Odsek za zgodovino bosta zaprti zaradi letnih dopustov do 18. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo zaprta zaradi dopustov od 1. avgusta do 2. septembra. MODELIRANJE krušne sredice - Kulturni krožek “La trama" prireja 3. in 4. avgusta seminar, na katerem bodo iz krušne sredice oblikovali prisrčne majhne cvetlične šopke in kompozicije iz sadja, ki bodo uporabljeni kot dekoracija na glinenih in keramičnih vazicah, lončkih, kozarčkih, na plutovinastih zamaških, na škatlicah in na neštetih drugih predmetih. Za informacije tel. na št. 040/369024 opd 13. do 16. ure. SE NEKAJ DNI so odprta vpisovanja na 26. Mednarodno likovno kolonijo mladih, ki bo potekala od 25/ do 31. avgusta 96 v Se-sljanu (nižja srednja šola Marchesetti - naselje San Mauro). Likovne delavnice, ki jih bodo vodili Magda Tavčar, Jasna Merku in Franko Vecchiet, so namenjene mladim od 11. do 15. leta starosti. Vse podrobnejše informacije o programu kolonije lahko interesenti dobijo na ZSKD od 9. do 12. ure (tel.635626). SKAVTI II. čete, ki taborijo v Zabičah pri Ilirski Bistrici obveščajo, da se vrnejo danes, 1. avgusta, ob 17.30 na sežansko železniško postajo. MALI OGLASI tel. 040361888 BOGATA nagrada najditelju moške rjave torbice z dokumenti in denarjem izgubljene na Camporah. Tel. 272498. ODDAM v najem trgovino jestvin, sadja in zelenjave z dobrim zaslužkom sredi vasi na Krasu. Telefonirati ob uri obedov 040-220438 ali 220439. PETNAJST letni fant išče zaposlitev kot vajenec električar. Tel. 229283. IZGUBILA sem v Dolini ali Mačkoljah zlato zapestnico, drag spomin. Prosimo poštenega najditelja, da se javi na tel. št. 220089-hvala. CLIO 1.4, letnik 91, metalno črne barve v odličnem stanju prodam. Tel. št. 040/220540. PRODAM nekatere knjige za 1., 2. in 3. razred srednje šole. Tel. št. 040/228766. PRODAM knjige za 3. klasični licej. Tel. št. 635265. PRODAM gorilnik Riello 8, 50-60.000 kalorij na plinsko olje, malo rabljen po ugodni ceni. Tel. št. 200133. PRODAM stanovanje, 108 kv.m., 6. nadstropje z dvigalom in ogrevanjem v zelo dobrem stanju v Ul. Montegna. Tel. št. 040/228390. RAČUNALNIK 486 DLC 33 Mhz z mat. koproce-sorjem, ram 4 MB, bard disk 210 MB, barvni ekran 124x768 prodam.Nudim popolni izbor slovenskih črk. Tel. St. 040/228459 v večernih urah. PRODAM Alfo 75, 1600, letnik 88, bele barve. Telefon 0481-78154. PRODAM Y 10 FIRE, letnik 90, temnosive meta-lizirane barve. Telefon 0481-78154. PRIJATELJI so prišli na obisk, pa nimate dovolj prostora, da bi lahko pri Vas prespali? Pri nas lahko prespijo po ugodnih cenah. Tel. št. 040/228438. PODJETJE išče knjigovodjo ali doktorja iz ekonomije z večletno prakso. Pisne ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36/1, 34132 Trst, pod geslo “Knjigovodja." INŽENIRSKI asistent (perito tecnico), 28 let, zdomec, italijanski državljan, z večletno prakso v administriranju računalnikov Unix ter računalniških mrež (Ethernat, TCP/IP) s perfektim znanjem nemščine in angleščine išče resno zaposlitev v Trstu in okoliščini. Zainteresirani se pismeno javijo na šifro “Inženir" na Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst. KAMNIT lijak z odtokom za vrt iščem. Tel. št. 220669 - proti večeru. NAŠLI smo šop ključev v Boljuncu v bližini gledališča. Tel..št. 228766. KUPIM knjige za 3. razred DTTZ 2. Zois. Tel. št. 228766. KUPIM knjige za 3. razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. st. 040/225174 ob večernih urah. KUPIM knjige za 1. razred trgovske šole. Tel. št. 200050. NUJNO iščem delo v gradbenem sektorju. Tel. St. 0481/78188 ob uri obedov. BELA, črna in siva mucka iščejo prijaznega in skrbnega gospodarja. Tel. št. 040/200916. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSTROVSKA - Zagradec 1 ima odprt kmečki turizem. Toči belo in črno vino. PRISPEVKI * V Ob obletnici smrti Andreja Ražem (31.7.88) darujejo starši in brat 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob obletnici smrti moža Milana Slokarja daruje Anica 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Gigija Bo-gatca daruje Vladimir Ten-ce 25.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Mihaele Petaros por. Zobec darujeta družini Kocjan -Zabric 100.000 lir za KD Slovenec iz Boršta. Lojzka Sosič daruje 30.000 lir za Krožek Krut. V spomin na drago teto Zoro iz Lonjerja darujeta nečaka Franc in Pino 200.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju, 100.000 lir za Skupnost duržina Opčine in 100.000 lir za Stadion 1. maj. V spomin na dragega moža Ivana in sina Borisa daruje Marija Košuta 50.000 lir za kriški spomenik in 50.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Gigija Bo-gatca darujejo Slava, Silvano in Darinka Košuta 50.000 lir za SD Mladina. V spomin na predragega Sergija Majcen darujeta Zofka Košuta in Fabio 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca. V spomin na prerano umrlega Sergija Majcen darujejo Berta, Angelina in Albin 60.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob obletnici smrti Jožeta Cesarja daruje Roža 50.000 lir za SD Bor. Ob 1. obletnici smrti bratov Bogota in Ninota Sosič darujeta Irene in Francko 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. Ob 8. obletnici msrti Andreja Ražem daruje teta Zora in stric Silko 100.000 lir za SD Zarja. V spomin na Mimita Stuckler , ob 5. obletnici smrti, daruje žena Olga 100.000 lir za Godbo V. Parma - Trebče in 100.000 lir za DSL Trebče. V isti namen darujeta Nada in Rudi VVilhelm 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč. ŠOLSTVO / PO POSREDOVANJU PREFEKTA Selitev sekcije ITI najbiž čez eno leto Na prefekturi sestanek slovenske delegacije s predstavniki vseh pristojnih javnih inštitucij FESTIVAL AMIDE! / V FILMU "CELLULOIDE" Sergio Amidei je zaživel na ekranu Lizzanijev fiim je predstavil Nereo Battello Nocoj v tekmovalni selekciji "Nelly e Mr. Artaud' Odv. Nereo Battello je predstavil film o Amideiu Vse kaže, da postajajo srečanja pri prefektu odločilna za reševanje problemov slovenskih šol v Gorici, za katere pristojne krajevne uprave ne kažejo dovolj pozornosti. Pred par tedni je iz sestanka na prefekturi izšla rašitev o začasni preselitvi v Ul. Leopardi, ki naj bi za srednjo šolo Ivana Trinka pomenila ublažitev težav v obdobju do dokončne ureditve stalnega sedeža v Kapucinski ulici. Delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki Sindikata slovenske šole, staršev in profesorjev s slovenske sekcije industrijskega zavoda ITI Galilei in slovenskih družbenih organizacij, je te dni ponovno obiskala prefekta De Matteisa, da bi z njegovem posredovanjem uredili zadevo selitve slovenskega oddelka ITI v slovensko šolsko središče. S tem v zvezi gre povedati, da je z ministrstva za šolstvo pred kratkim prišel nov odlok o razporejanju šol, ki tako kot že podoben lanski odlok določa, naj se slovenska sekcija ITI osamosvoji od matičnega italijanskega zavoda in se priključi zavodu Ivana Cankarja. Pod istim ravnateljstvom naj bi tako nastal tehniCno-poklicni šolski pol, ki bi poleg poklicne trgovske šole Cankar obsegal še tehnično trgovsko šolo (bivšo sekcijo Zois) in industrijsko tehnično sekcijo. Pokrajina, ki je pristojna za njihovo izvajanje, pa je lani in letos ponovno prezrla te ministrske direktive. Sestanka na prefekturi Veliko število ljudi se je konec minulega tedna udeležilo dvodnevnega kultumo-družabnega praznika v Pevmi, ki ga je priredil rajonski svet za Pev-mo, Oslavje in Stmaver ob sodelovanju PD Sabotin iz Stmavra. Petkov večer je bil namenjen domači kulturni ustvarjalnosti. Prireditev na dvorišču pevmske osnovne šole, je uvedel št-maverski moški pevski zbor, nakar je domači pisec Vili Prinčič predstavil knjigo Pregnani, ki obravnava tragedijo begunstva v prvi svetovni vojni. Dobršen del knjige namreč opisuje dogajanje prav v vaseh na desnem bregu Soče. Večer je zaključila gledališka skupina mladinskega odseka društva Sabotin, ki je z uprizorit- so se udeležili tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Nereo Tavagnutti, občinska odbornica za šolstvo Marilena Fran-cioso in šolski skrbnik Ugo Mannini. Francioso-va je takoj odpravila z izgovorom, na katerega se je pogosto sklicevala Pokrajina glede uporabnosti prostorov v središču, ki je občinska last. »Z naše strani ni nobenih zadržkov«, je deja-la.»Občina je pripravljena že takoj odstopiti prostore za preselitev slovenske sekcije ITI«. Tudi šolski skrbnik je pozval Pokrajino, naj vendarle poskrbi za preselitev. Odbornik Tavagnutti se je spričo teh stališč in soglasne zahteve vseh slovenskih komponent, naj Pokrajina čimprej iz- vijo štirih hudomušnih prizorov navdušila številne gledalce. Sobota pa je bila rekreacijsko obarvana. Skoraj dvesto ljudi se je udeležilo baklade, ki je ljubitelje hoje popeljala po cestah, klancih in stezah vseh treh vede selitev, znašel nek-ako ob zidu, brez možnosti nadaljnega slepomišenja. Obvezal se je, da bo pokrajinska uprava, kljub velikim finančnim težavam, v katere je zabredla, skušala poiskati tistih nekaj desetin milijonov lir, ki so potrebni za selitev. Selitev, za katero je letos že prepozno, naj bi tako izvedli pred začetkom naslednjega šolskega leta. Slovenski predstavniki so vzeli na znanje te nove obljube, zahtevali pa so ponovno srečanje vpričo prefekta v mesecu decembru, ko naj bi pokrajinski odbornik bil v stanju dati dokončna zagotovila glede vključitve financiranja v proračun Pokrajine za naslednje leto. vasi. Prireditelji so ves izkupiček pohoda namenili skladu “Časa mia”, ki skrbi za gradnjo manjših stanovanj ob tržaški bolnišnici “Burlo Garofalo”. Bivališča bodo ob daljših obiskih brezplačno koristili sorodniki bolnikov. Za Na filmskem festivalu Amidei na gradu je pred-sinoCnje predvajanje Liz-zanijevega filma»Cellu-loide«bilo doživet in nepozaben dogodek. Na ekranu je namreč zaživel lik Sergia Amideia v filmu, ki po istoimenski knjigi drugega velikega scenarista, Uga Pirra, pripoveduje o povojih italijanskega neorealizma in posebej filma »Roma citta aperta«. Amidei (Giancarlo Giannini) in Roberto Rossellini (Mas-simo Ghini), ter ob njiju Anna Magnani (Lina Sa-stri) so v filmu zagnani ustvarjalci, ki hočejo v težkem obodbju tik po osvoboditvi Rima in pred koncem druge svetovne vojne ustvariti film po “novih” načelih. Prikazati hočejo resnično zgodbo, v kateri bi se lahko prepoznali preprosti ljudje. Spopadejo se z vsako vrsto težav, pomanjkanjem denarja in filmskega traku, nerazumevanjem okolja in pogojevanjem producentov. Trmasto vztrajajo, pri čemer izstopa prav simpatično čudaški in brezkompromisni Amidei. Ko že kaže, da je njihov poskus obsojen na propad, jim kraja elektrike za potrebe seta odpre nesluteno pot do uspeha. Elektriko kradejo ameriškim vojakom in tako pridejo po naključju v stik z ameriškim oficirjem, cigar oCe distributer odpre filmu pot do uspeha, potem ko ga je v Italiji kritika prezrla. Kdo ve, morda bi brez tiste ukradene elektrike tudi zgodovina italijanskega filma in zlatega obdobja človekoljubno pobudo sp se domačinom zahvalili krajevni in deželni predstavniki sklada. Družabnost se je nadaljevala pozno v noč, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli domači godci. VIP neorealizma bila drugačna. Film je v imenu Združenja Amidei predstavil odv. Nereo Battello. Tokrat je občinstvo pozorno sledilo izvajanju, brez bedakov, ki so prejšnji večer prekinili kritika, ki sta uvajala v niz filmov Harolda Pin-terja. Battello je spomnil na lansko premiersko predstavitev nekaterih odlomkov Lizzanijevega filma prav v Gorici pa tudi na nedavno srečanje z Ugom Pirrom. Dejal je, da je film dolžnostno priznanje velikemu scenaristu, kakršen je bil Sergio Amidei, hkrati pa je Lizzani kot odličen režiser, teroretik in zgodovinar filma realiziral delo, ki na različnih nivojih pripoveduje o preporodu Rima in Italije po vojni, o revoluciji, ki jo nova generacija ustvarjal- cev vnese v filmski svet in seveda likih in stiskah samih protagonistov. Festival Amidei bo do sobote ponudil še tri filme v tekmovalnem sporedu. Nocoj bo ob 21. uri na vrsti francoski filma Clauda Sauteta »Nelly e Mr.Arnaud«. Film se odlikuje po zteli čisti in tekoči pripovedni niti, kjer ima vsaka izrečena beseda svojo težo, in hkrati učinkovitem ritmu. Protagonista sta sedemdesetletnik, ki hoče na-piosati knjigo spominov in dekle, ki se postavi kot posrednica med njim in računalnikom. V drugem delu večera bo tudi nocoj na sporedu film scenarista Harolda Pin-terja. Tokrat bo na vrsti »L’amico ritrovato« (1989, rež. Jerry Schatz-berg) po istoimenski knjižni uspešnici Freda Uhlmana. □ OBVESTILA DRUŽBA se dobi danes ob 20. uri v Standrežu. GORIŠKI URAD ZSSDI bo zaradi dopusta zaprt od danes do vključno 20. avgusta. URADI NA ŽUPANSTVU V SOVODNJAH so zaprti vse sobote v juliju in avgustu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi jeseni v sodelovanju z Dijaškim domom sledeče tečaje: slovenski literarni ustvarjalci na Goriškem, tečaj domače kuhinje in spoznavanje domačih vin, Gorica med obema vojnama, tečaj psihomotorike, spoznavanje Ljubljane (z ogledom mesta). Prijave na sedežu in pri poverjenikih. Za interesente bo zagotovljen prevoz s kombijem. DRŽAVNA IN MESTNA KNJIŽNICA V GORICI bo od 5. do 17. avgusta zaprta zaradi poletnih dopustov. V omenjenem obdobju bo delovala le služba za izposojanje knjig in sicer vsak delavnik od 10. do 11.30. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEI-GEL je do 30. avgusta knjižnica zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje v avgustu s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 18. ure, ob torkih in Četrtkih od 10. do 12. ure. OBČINA DOBERDOB sporoča, da je knjižnica do 2. avgusta zaprta zaradi dopusta. S______________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO organizira v soboto, 10. avgusta, izlet na Mašun nad Ilirsko Bistrico, kjer bo srečanje upokojencev Primorske. Avtobus bo odpeljal z mejnega prehoda pri Rdeči hiši. SPD GORICA priredi 25. avgusta avtobusni turistic-no-planinski izlet na Marmelado (z žičnico). Rok za prijave in vplačilo prevoza zapade danes, 1. avgusta. Prijave in pojasnila na društvu v ulici Malta 2 (tel-33029) nocoj od 19. do 20. ure. Društvo nadalje prireja v nedeljo, 4. avgusta, izlet na Bavški Grintavec. Tura je precej zahtevna in primerna za izkušene planince. Kdor se misli izleta udeležiti, naj se prijavi danes od 19. do 20. ure na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da prireja od 2. do 7. septembra izlet na tri severnoitalijanska jezera. Društvo prosi že vpisane, naj potrdijo udeležbo, nove interesente pa naj pohitijo z vpisom do zasedbe mest v avtobusu. Prijave bodo sprejemali do 14. avgusta na sedežu in pri poverjenikih. □ LEKARNI DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. O sulich 117, tel. 711315. POGRgli Danes: 11.00, Anna Bol-tar iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; Itd > Ersilia Zanolla iz bolnišnic® sv. Justa v Tržič; 12.45, Ma ria Francescon vd. Blasizz® iz bolnišnice Janeza od Boga v Vileš. TRŽIČ / JAVNI PREVOZ Dogovor APT-CISP S 7. septembrom vse proge pod APT Pokrajinsko avtobusno podjetje APT, ki z današnjim dnem prevzema v upravo mestne prevoze v Gradežu, bo s 1. septembrom prevzelo tudi javne prevoze na Tržiškem, ki jih upravlja konzorcij CI-SP. To bo nadaljni pomemben korak k poenotenju javnih avtobusnih prevozov na Goriškem. Dogovor so podpisali včeraj in predvideva, da bo vse osebje CISP prestopilo v APT vendar z ohranitvijo vseh dosedanjih delovnih pogojev (plača, starostna doba, delovni sedež itd.). V prvi fazi tudi ne bo sprememb na progah, medtem ko naj bi naknadno racionalizirali storitve in odpravili dvojnike. KRONIKA / 85-LETNA ZENICA Starka proti avtomobilom Z žebljem jih je popraskala več kot deset Sodniki bodo morali odločiti, kaj narediti s 85-let-no ženico, ki je z žebljem popraskala veC kot deset avtomobilov v UL DAosta v Gorici. Policija je ugotovila, da storilec vandalskih dejanj, ki so se ponavljala v zadnjem Času, ni kak mladoletni obalin, temveč ženica častitljive starosti. Menda se je hotela maščevati zaradi vse bolj vsiljivega parkiranja avtomobilov ob in tudi na pločnikih. Seveda izbrani naCin je nekoliko vprašljiv in jo bo najbrž drago stal, saj bo morala poravnati škodo besnim lastnikom, priletni ženici, ki se s težavo premika med avtomobili pa vsekakor dolgujemo nekaj razumevanja. Gradež: kolesar v komi po trčenju Na pokrajinski cesti med Fiumicellom in Belvederejem pri Gradežu se je včeraj ob 9.30 v trčenju proti motornemu kolesu težko ponesrečil 57-let-ni kolesar Rodolfo Sor-go iz Tržiča. Nesreča se je pripetila pri naselju Boscat. Na kraj so poklicali tudi helikopter zdravstvene reševalne službe, ki je težko ranjenega Sorga prenesel v tržaško bolnišnico na Katin ari. Zdravniki so mu ugotovili težak pretres možganov, ki ga je dobil zaradi udarca glave ob asfalt. Ranjenca, ki je v komi, so sprejeli v oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. Točne okoliščine nesreče niso še pojasnjene. V Sorga je na ovinku z motorčkom ciao piaggio trčil 15-letni D. V. iz Fiumicel-la, ki je v nesreči bil lažje ranjen in se zdravi v bolnišnici v Palmanovi. Prometna policija še ne ve, ali sta peljala in nasprotnih smeri in čelno tržila ali pa kako drugače. Kaj več naj bi ugotovili po zasliševanju mladoletnega D. V. _____PEVMA / PRIREDILI SO GA MINULI KONEC TEDNA_ Kultura, zabava in solidarnost v sporedu vaškega praznika Dvesto ljudi je sodelovalo na sobotni solidarnostni bakladi o ^POŠKODBA KOLESARSTVO / CESTNA VOŽNJA NOVICE Bubka odstopil po prvem skoku Težave z ohilovo tetivo Švicar Pascal Richard najmočnejši v finišu V šprintu treh kolesarjev je Švicar tik pred ciljem prehitel Danca Sorensena - Glavni favoriti so precej razočarali ATLANTA - Sergij Bubka, najboljši skakalec ob palici na svetu, se ne bo potegoval za olimpijsko 2lato. Tik po zadetku tekmovanja se je Uamrec včeraj odločil, da odstopi od Uadaljnjega tekmovanja, Ukrajinec je oil med atleti, ki so se potegovali za uvrstitev v finale. Na višini 5, 40 je podrl lestvico v prvem poskusu, nato pa se je v spremstvu enega od varnostnikov nenadoma napotil skozi lunel s stadiona, jUadni napovedovalo pa je sporočil, da Se Bubka umika s tekmovanja. Vzrok za umik je Poškodba ahilove tetive na desni nogi, ki “Ubko muci že od aPrila. »Ko sem stekel po zaletiscu, sem začutil utido bolečino. Takoj sem se zavedel, da s skokom ne bo nic. Ce ne ntoreS teci, ne mo-feš niti skakati. Zame je to velika tragedija ln zato je bolečina v srcu se hujša od tiste v gležnju,« je takoj P° odstopu povedal Bubka, ki je s 614 cm svetovni rekorder, leja 1988 pa je osvojil Puli zlato olimpijsko kolajno. ATLANTA - Švicar Pascal Richard si je v razburljivem šprintu z Dancem Rolfom Sorense-nom (na sliki Ap) zagotovil najbolj žlahtno kolajno kolesarskega programa na letošnjih olimpijskih igrah. V zadnjih 50 metrih je imel Richard največ moči in tako po 222 kilometrih krožne vožnje v Buckheadu na obrobju Atlante osvojil zlato kolajno. Tretji je bil britanski kolesar italijanskega rodu Maximilian Sciandri. Trojica je pobegnila 35 kilometrov pred ciljem, edini ki ji je po- skušal slediti, pa je bil American Frankie An-dreu, ki pa je na koncu komaj obdržal Četrto mesto pred Francozom Vi-renqueom, ki ga je ujel praktično na ciljni Črti. 32-letni Richard je drugi Švicar, ki je kdaj dobil kolesarsko olimpijsko kolajno. Pred 64 leti je bil namreč Bernhard Britz tretji na igrah v Los Angelesu. Pascal Richard ni skrival veselja. »To je moj najvecji uspeh doslej. Poklanjam pa jo svoji družini in očetu,« je povedal med solzami. »Nekajkrat sem napadel, Čeprav so name kar dobro pazili. Toda na koncu mi je le uspelo. K uspehu je prispeval tudi moj nastop na Touru, ki mi je sluzil predvsem za pripravo na olimpijske igre,« je še dejal presrečni Švicar. Razočarani pa so bili mnogi favoriti. Tudi v italijanskem taboru ni bilo razlogov za veselje. Na zmagovalnih stopničkah je sicer stal tudi Italijan Maximilian Sciandri, ki pa je angleški državljan... Rezultati: 1. Pascal Richard (Švica) 4 ure 53 minut 56 sekund; 2. Rolf Sorensen (Dan) isti Cas, 3. Maximilian Sciandri (VB) +2 sekundi, 4. Francisco Andreu (ZDA) + 1 minuta 14 sekund, 5. Richard Virenque (Fra) isti čas, 6. Melchor Mauri (Spa) +1:15, 7. Fabio Baldato (Ita) +1:28, 8. Michele Bartoli (Ita) isti Cas, 9. Zbignievv Spruch (Pol) +1:29, 10. Johan Museeuvv (Bel), 11. Jesper Skibby (Dan), 12. Lance Armstrong (ZDA), vsi isti Cas kot Spruch, 13. Dmitrij Ko-nišev (Rus) +2:29, 14. Sergij Ucakov (Ukr) isti Cas, 15. VVilfried Peeters (Bel) +2:32,...21. Laurent Jalabert (Fra) +2:47,...27. Miguel Indurain (Spa) +2:48,...32. Francesco Casagrande (Ita) isti Cas,...37. Maurizio Fon-driest (Ita) +2:49 itd. ODBOJKA Brazilija izgubila z ZRJ Po petih nizih Branilci zlate olimpijske kolajne v odbojki Brazilci se bodo borili samo v tolažilni skupini od 5. do 8. mesta. »Obsodbo« nad njimi je izvršila reprezentanca Jugoslavije, ki je v Četrtfinalu premagala Brazilijo s 3:2 (15:6, 15:5, 8:15, 14:16, 15:10). Zmaga Jugoslovanov je povsem zaslužena, saj so pokazali precej več, predstavlja pa le delno presenečenje. Doslej so namreč igralci ZRJ pokazali dokaj dobro odbojko, Brazilci pa so se v Četrtfinale prebili v zadnjem trenutku z zmago nad Kubo, zdaj pa se njihov boj za olimpijska odličja predčasno končuje. V polfinalu Čaka Jugoslavijo zmagovalec srečanja med Italijo in Argentino. Ali SE PREISKAVA O ATENTATU V OLIMPIJSKEM PARKU BLIŽA H KONCU? Od nacionalnega junaka do glavnega osumljenca Varnostnik Richard Jewell v primežu FBI . Iz Atlante Jasna Mdlinkovic ATLANTA - 33-letni Richard Jevvell je bil nekaj T11 Dnak Atlante. On je namreč odkril bombo in še P^vočasno opozoril skoraj sto ljudi. Sedaj je nek-anji pomočnik šerifa v vzhodni Georgiji osumljen, 1® podtaknil bombo v olimpijskem parku. ‘'BI ni izdal nobenih podatkov z zaslišanja in shl60VSem osred°toCil na Richarda Jewella (na j! AP), ki je moral prejšnjo noc presedeti na jj. 1Sanju pri FBI. Podrobno so preiskali njegovo 1 °’ vendar niso sporočili, Ce so kaj našli. Je ne°rtia policiji le uspelo identificirati anonim-Atfa’ ^ j® v nesrečni noči poklical policijo v anti na številko za nujne primere? In da je 1 ?s P0SIletka identičen Jewellovemu? Neka sta 1 a Revizijska postaja je včeraj objavila, da Pni' aS°-Va identična. Zakaj vsi sumijo Jevvella? je QC1ia !ma nekai oprijemljivih dokazov. Jevvell opravil usposabljanje za ravnanje z bombami ostal brez službe malo pred začetkom olimpij- skih sebni Jger. Tedaj je nenadoma dobil delo kot za- varnostnik in je v nedeljo zjutraj služboval y i v AAA jv v n vlivi ju ZjJ u it a j ul UZiUU v dl del parku. ZaCel je ob 6. uri. Njegov So P ejaiec je bilo podjetje Anthony Davvis As-la es’ ki je posodilo svoje ljudi telefonski dražbi AT & T, enemu glavnih spozorjev olimpijskih iger. Novica o tem, da sumijo Jevvella, je prišla na dan, ko so znova odprli olimpijski park Reakcije so bile enake: presenečenje, šok in opozorilo. Nekaj dni je Richard Jevvell razlagal, kaj je počel med eksplozijo. Le po nekaj urah spanja je bil v nedeljo na voljo televizijski družbi CNN, ki ima svojo stavbo v soseščini olimpijskega parka. »Na klopi sem našel zeleno torbo, ki se mi je zdela sumljiva. Toda nismo hoteli povzročiti nereda. Naša edina misel je bila, da moramo spraviti proC čimveč ljudi, vsaj 50 metrov proč.. Žal mi je ljudi in njihovih družin. Upam, da bodo zločince ujeli,« je razlagal Jevvell. »Moramo vedeti, da svet ne bo toleriral takšnih dogajanj,« je še pristavil. V nekem intervjuju je pripovedoval tudi o sami eksploziji: »Podrlo me je na tla in pristal sem na rokah in kolenih. Ko sem vstal, sem pogledal na desno in videl dva vojaka, ki sta še zmeraj letela po zraku. Stekel sem v tisto smer, kajti nekateri so bili moji prijatelji. Nekaj ljudi se je hotelo vrniti na kraj eksplozije. Eden med njimi je zavpil: "Hočem svoje avtomobilske ključe”! Tega ne bom nikoli pozabil.« Art Harris, strokovnjak za terorizem, je v studiu CNN sedel med intervjujem z Richardom Jevvellom, ki so ga lahko gledali po celem svetu. Harris je takoj pojasnil svoje sume. Ko so kamere ugasnile in je Jevvell hotel oditi iz studia, je Harris pristopil k njemu in ga vprašal: »Si tudi ti osumljen?« Jevvell je odgovoril: »Ne, toda hočem, da me med spraševanjem obravnavajo, kot je to sicer v navadi.« Art Harris se je pri tem spomnil primera, ki se je pripetil med olimpijskimi igrami leta 1984 v Los Angelesu: »Takrat je neki policist nastavil bombo v neki avtomobil, nato jo je odkril in postal junak.« Lokalni Časopis Tbe Atlanta Consti-tution Journal je natisnil posebno prilogo o eksploziji, v kateri je Richarda Jevvella obtožil kot glavnega osumljenca, še preden je to storil FBI. Argentina prvi finalist nogometnega turnirja ATLANTA - Prvi finalist - ponočnjaki bodo že vedeli za drugega, Brazilija ali Nigerija - nogometnega turnirja je Argentina. »Gauchitosi« so v polfinalu brez težav strli Portugalsko, s katero so v predtekmovalni skupini izenačili 1:1. Junak srečanja je bil letošnji nakup Parme Hernan Crespo, ki je po monologu v prvem polčasu (a brez gola) v nadaljevanju dvakrat v presledku šestih minut zatresel luzitansko mrežo. Pred razprodanim stadionom (78 tisoč gledalcev) so Argentinci zaigrali izvrstno, še posebno v napadu s Crespom in Arielom Ort ego, kar jih najbrž postavlja na mesto glavnega favorita, ne glede na to, kdo bo njihov nasprotnik. Namizni tenis Dvojice (M): 1. Kong Linghui/Liu Guoliang (Kit), 2. Lu Lin/Wang Teo (Kit), 3. Chul-Seung Lee/Yoo Nam-Kyu (J. Kor). Moderni peteroboj dobil Kazahstanec Parigin Posamezniki: 1. Aleksander Parigin (Kaz) 5551 točk, 2. Edvard Zenovka (Rus) 5530, 3. Janos Martinek (Mad) 5501, ... 8. Cesare Toraldo (Ita) 5402. Dviganje uteži Do 108 kg: 1. Andrej Cermekin (Rus) 457, 5 kg, svetovni rekord (197, 5/260), 2. Ronny VVeller (Nem) 455 kg (200/255), 3. Stefan Botev (Avs) 450 kg (200/250). Jadranje Tornado: 1. Španija, 2. Avstralija, 3. Brazilija. Gorsko kolo Gross country (M): 1. Bart Brentjens (Niz); 2. Thomas Frischknecht (Svi), 3. Miguel Martinez (Fra). Gross country (Z): 1. Paola Pezzo (Ita), 2. Alison Sydor (Can), 3. Susan De Mattei (ZDA). Softball Finale za 1. mesto: ZDA - Kitajska 3:1, Avstralija - Japonska 2:1. Baseball Izid 7. kola: Japonska - Italija 12:1. Lestvica (v odstotkih): 1. Kuba 1.000, 2. ZDA 0.857, 3. Japonska 0.571, 4. Nikaragva 0.571, 5. Nizozemska 0.285, 6. Avstralija 0.285, 7. Avstralija 0.285, 8. J. Koreja 0.142. Polfinala: Kuba - Nikaragva, ZDA - Japonska. Rokomet (Ž) Končni lestvici - skupina A: Danska 6, Madžarska 4, Kitajska 2, ZDA 0. Skupina B: J. Koreja 6, Norveška 4, Nemčija 2, Angola 0. Polfinala: Danska - Norveška, Madžarska - J. Koreja. Badminton Zenske dvojice, finale za 1. mesto: Fei Ge/Jung Gu (Kit) - Young Ah Gil/Hye Ock Jang 0. Kor.) 15:5, 15:5; moške dvojice, finale: Rexy Mai-naky/Ricky Subagja (Indonez) - Soon Kit Cheah/Yap Kirn Hode (Mal) 5:15,15:13,15:12. Dragulji malalan P '• ' NARODNA UL. 28 - OPČINE - TRST (I) - TEL. 040/211465 x(A-OLY/^ Pooblaščeni zastopnik: ^ *> % # M \ * IDI Atlanta 1996 suicitclin OFFICIAL TIMEKEEPER AND PARTNER OF THE 1996 OLVMPIC GAMES 8 Četrtek, 1. avgusta 1996 ATLANTA KOŠARKA / HRVATI OUT!!! Sramotna igra Radje & Co Avstralija do senzacije z delnim izidom 10:0 v zadnjih petih minutah - ZDA O K NOVICE Solidarnost Hillary Clinton Prva dama Združenih držav Amerike Hillary Clinton je včeraj spet obiskala Atlanto in se med drugim sprehodila tudi po Centennial Parku, kjer je v soboto eksplodirala bomba. Tiskovna predstavnica soproge ameriškega predsednika Neel Lattimore je povedala, da želi Hillary Clinton s tem izraziti soh-damost z udeleženci in obiskovalci OI, še posebej pa z ranjenci in svojci žrtev eksplozije. Grožnje se nadaljujejo Grožnje z bombnimi napadi so v Atlanti, kot kaže, postale povsem vsakdanje. V torek dopoldne so varnostniki izpraznih razkošen hotel v bližini Cen-tennial Parka, v katerem prebivajo tudi člani ameriškega košarkarskega Dream Teama. V hotelu so namreč našli sumljiv predmet, za katerega so domnevah, da vsebuje eksploziv. Kasneje se je izkazalo, da je bila grožnja lažna. Policija dogodka ni komentirala, sporočila pa je, da so se po nedavni eksploziji bombe grožnje z novimi napadi skokovito povečale. Član Dream Teama Charles Barkley je povedal, da šo jih varnostniki spravili iz hotela z butanjem po vratih, nakar so morali hitro zapustiti svoje sobe. Barkley meni, da so grožnje z bombami le del zastraševalne taktike. »Mislim, da je varnost v našem hotelu na zelo visoki ravni. Takšne grožnje pa naj bi nas samo zmedle.« Barkley zatrjuje, da se ameriški košarkarji ne bodo ustrašili ničesar na poti do zlate olimpijske kolajne. ATLANTA - Hrvaška izločena iz boja za kolajne! O tistem, ki bi to napovedal pred začetkom olimpijskega košarkarskega turnirja, bi si najbrž mislili, da se mu prav vsa kolesca ne vrtijo v pravo sme. Razen Avstralcev, ki so v zmago proti super-favorizirani Hrvaški verjeli do konca. Po prvem polčasu, ko so stalno vodih, so »kenguruji« v drugem delu zašli v krizo in Hrvati so pet minut pred koncem vodih za pet toCk (68:63). Nato pa so Avstralci zaCeh zadevati kot za stavo in z delnim izidom 10:0 zapečatili tekmo, Hrvaški pa ni uspelo drugo kot trojka ob zvoku sirene. Ni treba posebej poudarjati, da je bila igra Hrvatov pod vsako kritiko, neresna kot že večkrat doslej. Največ točk sta dala Stojko Vrankovič in AlanoviC (!), NBA zvezdniki KukoC, Radja in Tabak pa skupno le 19, k izkupičku pa Radja pravzaprav sploh ni prispeval. Pri Avstralcih je bil izredno natančen Andy Gaze (26), Heal pa je v zadnjih minutah v eni akciji dosegel štiri točke (trojka plus prosti met). V drugem nočnem četrtfinalu razumljivo ni moglo priti do presenečenja, saj je Dream Team vendarle premočen, da bi izgubil z Brazilijo. »Carioce« so se z veteranom Oscarjem na čelu dobro upirale, bivši igralec Caserte pa je dal kar 26 točk. Četrtfinali: Litva - Grčija 99:66, Jugoslavija - Kitajska 128:61, Avstralija - Hrvaška 73:71, ZDA - Brazilija 98:75 (52:36). Polfinale: ZDA - Avstralija (danes ponoči ob 2.00), Jugoslavija - Litva (ob 4.00). Dvoboj med Pippenom in Oscarjem je dobil Brazilec, tekmo pa ZDA (Telefoto AP) KOLESARSTVO / TORKOV KRST GORSKEGA KOLESARJENJA MODERNI PETEROBOJ Hčerka žrtve atentata obiskala Dream Team Po neuzmemi bolečini obisk pri svojih ljubljencih. Fallon Stubbs, 14-letna hčerka Aliče Havvthome, ene izmed dveh žrtev bombnega atentata, ki je bila tudi sama ranjena, se je po odhodu iz bolnišnice napotila na obisk k članom ameriške košarkarske reprezentance. Hotela jim je zaželeti sreCo pred srečanjem z Brazilijo. Se vedno v Soku, se je dekti-ca vidno ganjena rokovala z vsakim košarkarjem, ki so ji za slovo podarih par copat, majico za trening in žogo, na katero so se vsi podpisati, potem pa so se še fotografirati z njo. Fallon si je ogledala tekmo z Brazilijo, nato pa se je morala vrniti v bolnišnico. Shaqova zvestoba Pepsi Coli Shaquille 0‘Neal je vlogo »tiskovnega predstavnika« Pepsi Cole vzel kar se da resno. Za mizo na novinarskih konferencah po zmagah Dream Teama namreč sploh ne sede, dokler ne odstrani vseh reklamnih predmetov konkurenčne Coca Cole. Na nogometu nad milijon gledalcev Število obiskovalcev nogometnih tekem na olimpijskih igrah v Atlanti bo v Času polfinalnih srečanj preseglo milijon. Vse do Četrtfinalnih obračunov si je nogometne predstave namreč ogledalo že 976.675 oseb, rekorden obisk pa je bil na uvodni tekmi reprezentance ZDA. Takrat se je na stadionu v Birminghamu zbralo 83.000 gledalcev. Švedi naturisti Švedski dnevnik Aftonbladet je zapisal, da so maratonci, tenisači in športni funkcionarji namesto olimpijske vasi za namestitev v Atlanti izbrali nek hotel, namenjen izključno naturistom. To je na slavnostni večerji, prirejeni na čast švedskega kralja Karla Gustava XVI. in kraljice Silvije dejala direktorica omenjenega hotela, ki pa imen svojih švedskih gostov ni hotela izdati. Američanu kolajna za težo Mark Henry, elan ameriške reprezentance v dviganju uteži (supertežka kategorija) sicer ni osvojil kolajne v svoji disciplini, lahko pa bi jo zahteval v tekmovanju na tehtnici. 25-letni športnik je namreč najtežji udeleženec iger v Atlanti: visok je 1, 90 metra, obseg njegovega vratu meri 58 centimetrov, tehta pa trenutno 184, 9 kilograma. Enak primat je osvojil tudi pred štirimi leti v Barceloni, vendar je takrat tehtal »samo« 166, 5 kilograma. Mongolski »misterij« Na olimpijskem turnirju v boksu je prišlo do svojevrstnega »misterija« v zvezi s pravo identiteto mongolskega boksarja Davaatserena Jamgana, ki bi se bil moral spopasti s svetovnim prvakom v svoji kategoriji, Rusom Raimkulom Malakhbekovtm. Toda že površen pregled je pokazal, da dveh predhodnih srečanj ni opravil Jamgan, ampak nek drug Mongolec, ki pa naj bi bil ista oseba z drugim imenom. Zmešnjavo je na koncu rešil Rus s svojo gladko zmago, po kateri identiteta Mongolca sploh ni bila več pomembna. ?fj* Organizacija pod kritiko, tekmovanje skrajno dolgočasno, za nameček po globo Švicarju, ki je tekmoval v krotkih rokavih Nenačrtovano, a »seksi« 2tato Verončanke Paole Pezzo na gorskem kolesu ATLANTA - »Seksi zlato«. Italijani ne bi bili Italijani, če ne bi pri priči skovali vzdevek za dobitnico svoje - nepričakovane - enajste zlate kolajne, Paolo Pezzo (na posnetku AP) . »Presrečna sem,« je dihnila 27-letna kolesarka iz Verone po prihodu v cilj in se vrgla v objem svojega zaročenca. Bolj zgovorna je bila na tiskovni konferenci, ko se ji je razburjenost polegla: »Med vožnjo sem padla, ker sem hotela vzeti čutaro, da bi se odžejala. Vročina je bila neznosna in bala sem se, da me primejo krci, kar se mi večkrat dogaja.« Paola Pezzo se je v svoji športni karieri ukvarjala najprej s smučarskim tekom, ki ga je pred nekaj leti opustila, potem pa se je posvetila kolesarstvu. Pravi, da na medaljo ni upala, čeprav je vedala, da se lahko solidno uvrsti, saj ima dobre rezultate tudi na stezi in na kronometer. ATLANTA - Olimpijski krst gorskega kolesarstva se je popolonoma ponesrečil. »To je bila sramotna premiera našega športa, priložnost nam je ušla iz rok. Organizacija je bila kaotična, planiranje pa amatersko,« je torkovo tekmovanje gorskih kolesarjev ocenil trikratnih svetovni prvak v krosu, Nemec Mike Kluge. Niti prisotnost predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha kot častnega gosta ga ni mogla odvrniti od pikrega komentarja. »Dobrodošli Mr. President,« je Samarancha spoštljivo pozdravil napovedovalec, več kot 45 tisoč gledalcev, ki so bili zaradi neusmiljene vročine v Georgia International Horse parku utrujeni ih omotični, pa je pozorno prisluhnilo. Kar je sledilo, je bilo eno samo dolgočasje. Po besedah 33-letnega profesionalca, ki je moral zaradi okvare verige v predzadnjem krogu odstopiti, je bilo takoj jasno, da bo tekma nezanimiva. En krog je bil dolg 10, 6 kilometra, poleg tega pa je nastopilo le 43 tekmovalcev. »Naš mehanik ni smel na progo, ker ena roka ni vedela, kaj dela druga, pristojnosti in do-ložnosti nadzornikov pa niso bile jasne.« S konji za tekmovanja v mili-taryju, ki so pred tem uporabljali progo za gorske kolesarje, so verjetno ravnali bolj skrbno kot pa s kolesarji in gledalci. Na startu in cilju ni bilo nobene sence, ni bilo stojnic s pijačo, da o prigrizkih za najbolj zahtevne sploh ne govorimo. Ameriški dnevnik US Today je športno zvrst, ki je v Atlanti doživela svoj olimpijski krst, označil za »tetovirano in z uhani prepikano sestrično cestnega kolesarstva«. Gorsko kolesarstvo v torkovi olimpijski različici pa je po Klugejevih besedah delovalo bolj kot hroma teta, ki ji manjka sape in ne more na pot. V sliko nedojemljivega je povsem sodila tudi drakonska kazen mednarodne žirije Thomasu Frischknecht-nalnu, ki je osvojil srebrno medaljo: Švicarja so oglobili za 4.000 švicarskih frankov, ker se je pri približno 39 stopinjah Celzija kljub izrecni prepovedi na startu pojavil v trikoju s kratkimi rokavi... ATLANTA- S 5551 zbranimi točkami je zmagovalec modernega peteroboja v Atlanti - sicer so to disciplino uvedli na olimpijske igre že leta 1912 - kljub mladosti, saj ta šport zahteva predvsem mnog0 izkušenj, postal 23-letni, 1, 80 metra visok in 71 kilogramov težak, Kazahstanec Aleksander Parigin. Srebro je osvojil Rus Edvard Zenovka, bron pa Madžar Janos Martinek. Parigin je v prvi disciplini’ streljanju s pištolo, osvojil 11. mesto. V dvobojih z mečem je zbral 2l zmag, desetkrat pa je bil poražen in v skupnem seštevku prevzel vodstvo. Po plavanju je zdrsnil na četrto mesto, po jahanju je bil drugi, nato pa je vse zamujeno nadoknadil v zadnji disciplini, teku na 4 kilometre, in osvojil olimpijsko zlato. Tragični junak pa je bil Italijan Cesare Toraldo (na sliki) , ki je P° štirih disciplinah prepričljivo vodil. Pred tekom na 4 km je imej dobrih 15 sekund prednosti pred Pariginom in 22 pred Madžarom Martinekom. Toda to mu ni zado-sotvalo in že po 1500 metrih je bilo jasno, da z njegovo kolajn0 ne bo nič, na koncu pa je osvojit samo osmo mesto. ATLANTA 1996 ATLETIKA / ŠE VEDNO CARL LEVVIS »Sin vetra« se na trialsih sicer ni uvrstil v ekipo, toda... Danes »bis« Michaela Johnsona ih revanša Otteyeve ATLANTA - Zaradi Počitka je v atletiki... dogodek dneva Se vedno deveta zlata olimpijska kolajna Carla Levvisa. je bilo logično Pričakovati, si Carl Lewis po deveti želi še deseto, s katero bi prešel v zgodovino kot športnik, ki je osvojil največ zlatih kolajn v zgodovini olimpijskih iger. Dosegel naj bi jo s štafeto 4x100, toda... Zaradi izredne konkurence prirejajo v ZDA (kot recimo tudi v Keniji) tako imenovane ^trialse«, na katerih, kot Ze sama beseda daje slutiti, izberejo trojico atle-i°v, ki ima pravico natopiti na olimpiadi ali svetovnem prvenstvu, irialsi so ponavadi na sporedu junija in nic ne de, če v naslednjih dveh mesecih forma prvih treh naglo pade: kdor je bil na trialsih med prvimi tremi tekmuje, ostali ne, Četudi začenjajo serijsko postavljati svetovne rekorde. Nekateri pravijo, da je tak način izbiranja krut, saj lahko še najboljšemu enkrat spodleti. In v resnici je zgodovina trialsov polna primerov velikih favoritov, ki so izpadli. Desete-robojec Dan 0’Brien se ni uvrstil v ekipo za OI leta ’92, ker je v skoku s palico pri začetni višini napravil tri napake. Le mesec kasneje je z 8891 točkami postavil svetovni rekord in zmagovalca iz Barcelone, Ceha Zme-lika, »premagal« kar za 500 točk! Za OI leta ’72 je Jim Ryun (800 metrov) vodil od začetka do zadnjih sto metrov, ko ga je prehitela trojica atletov. Ryun je tedaj bil svetovni rekorder. Isto se je zgodilo leta ’36 skakalcu s palico Georgeu Va-roffu, ki je ravno tako bil trenutni svetovni rekorder. In končno se je na trialsih leta ’92 opekel sam Carl Levvis, ki je bil 5. na 100 in 4. na 200 metrov. Prišel je v poštev za štafeto, ker se je eden izmed »standardnih« stometrašev (Whi-terspoon) poškodoval. Zato bi bilo res čudno, če bi se trener Barve Hunt (»Omenjeni tekmovalci so si na ameriških kvalifikacijah nastop priborili, zato ne mislim spreminjati ekipe,« pravi) pregrešil zoper nepisana, a sveta pravila NAMIZNI TENIS / V DOSEDANJIH OBRAČUNIH Kitajska potrdila svojo premoč Kitajci zanesljivo slavili tako v ženskih kot v moških dvojicah trialsov. V štafeti 4x100 bodo tako najverjetneje tekli Dennis Mitchell, Mike Marsh, Jon Drum-mond in Leroy Burrell, rezerva pa bo Tim Mont-gomery. Levvis (8. na trialsih) seveda razmišlja drugače: »Tudi v Barceloni me sprva niso postavili v štafeto, a sem kasneje zaradi poškodbe Marka VVitherspoona vendarle nastopil.« Kot da bi Levvis komu izmed tovarišev zaželel poškodbo... Izjava spada med tiste stvari, ki prispevajo, da je Levvis pri mnogih nepriljubljen. Kakorkoli že, morebitni nastop Levvisa (in verjetna zmaga) bi poleg športnega pomena imela še drugega: olimpijske igre v Atlanti so skoraj samo zato, da bo v ZDA v naslednjih mesecih čimveč herojev, ki bodo lahko čimbolj učinkovito reklamirali sončna očala ali športno obutev. Atletski program seveda teče naprej z ali brez Carla Levvisa. Danes se konča deseteroboj, Michael Johnson »išCe« še zmago na 200 metrov, za finale skoka v višino pa se bo borila Britta Bilač. Današnji spored: 15.00 deseteroboj (IlOh), 15.30 višina 2 (kval.), 16.00 deseteroboj (disk), 16.05 daljina 2 (kval.). 20.00 deseteroboj (palica), 23.30 deseteroboj (kopje), 23.50 200 2 (polfin.), 0.10 200 M (polfin.), 0.30 1500 2 (polfin.), 0.55 1500 M (polfin.), 1.25 400h M (fin.), 1.45 200 2 (fin.), 2.00 200 M (fin.), 2.15 5000 M (polfin.), 3.05 deseteroboj (1500, zadnja tekma). Četrtek, 1. avgusta 1996 ODBOJKA / DANES PONOČI Dvo vplikfl Doslej malo izenačenih tekem, v polfinalu zares ATLANTA - Četrtfinali brez presenečenj in sanjska polfinala. V zadnjih letih je hierarhija v ženski odbojki precej jasno določena in to je potrdil tudi olimpijski turnir. Olimpijske in svetovne prvakinje Kubanke so resda v predtekmovalni skupini izgubile z Rusijo in Brazilijo ter zasedle šele tretje mesto, toda glede na njihovo suvereno zmago proti solidnim Američanka v četrtfinalu (v polfinalu na OI ’92 samo 3:2) bi lahko skorajda sklepali, da je Kuba doslej hranila moči za nadaljevanje, saj za tistega, ki je res najmočnejši, pravzaprav ni važno, če se s tem ali onim tekmecem pomeri v polfinalu ali finalu. Ce je vsemu temu res tako, bomo vsekakor videli že danes ponoči (ali bolje jutri zjutraj), ko bo na sporedu drugi polfinale, tisti med Brazilijo in Kubo, večnim dvobojem zadnjih let. V predtekmovanju so »carioce« zmagale s čistim 3:0, še predlanskim pa Kuba v finalu SP v Belu Horizonteju pred 30 tisoč Brazilci po istem (hitrem) postopku, kar se nekako izenači. Legendarna Mireya Luis na eni inm Fernan-da na drugi strani sta jamstvo, da sladic za odbojkarske sladokusce ne bo manjkalo. Za obe ekipi sta bila četrtfinala res le ogrevanje. Nič manj spektakularen bo tudi drugi (kronološko pa prvi) polfinale med Rusijo in Kitajsko, dvema tradicionalnima šolama ženske odbojke, ki pa sta v zadnjih letih morali prepustiti vodilno vlogo latinskoameriškima predstavnicama. Rusija je v četrtfinalu edina izgubila set in tudi sicer je bilo njeno srečanje proti visokim Nizozemkam najbolj izenačeno. Tudi Kitajska je proti Nemčiji imela več težav kot bi lahko pričakovali, toda v končnici posameznih setov je vsakič uveljavila svojo večjo kakovost. »Na igrišču« bo pet svetovnih in pet olimpijskih naslovov ter trije svetovni pokali. Četrtfinali: Kitajska -Nemčija 3:0 (15, 15, 15), Nizozemska - Rusija 1:3 (-10, 15, 15, 15), ZDA -Kuba 0:3 (15, 15, 15), Južna Koreja - Brazilija 0:3 (15, 15, 15). Od 5. do 8. mesta: Nizozemska -Nemčija 3:2 (12, -9, -13, 9, 10), J. Koreja - ZDA 3:0 (12, 5, 11). Polfinala: Kitajska - Rusija (danes ponoči ob 1.30), Kuba - Brazilija (ob 4.00). Naša napoved: Kitajska - Rusija 3:2, Kuba - Brazilija 3:1. ATLANTA - Ki ®amiznoteniška i; °ng Linghui ii Holiang (na slik 8 a zmagala med i aini na olimpij amiznotenišken tiju- Zanimivo j kem svetovne: enstvu, vendai a, svoji strani i . “v uji strani a)ti takrat sta erila v posam ‘Y?alu- Na lete Opijskih igr popila skuf ^°jila zlato m< ko sta v Pomagala rojak lna in Wanga t v nizih. Kita , ° med mo 70Jicami osvoji L6C’ kar je bil ®°Ce' saj lahko 0 državo zasl rni|VeC štirie igra mznega tenisa. dvC.di med žen Ajnjicami je ol: /° zlato odšle drž avo. Zmag rt " • xn a i „«"8 Vaping i L ° wclls se ^la tudi v fin, Posameznicami ocer njena na Tajvanka Ch V polfinalu je Kitajka premagala rojakinjo Liu Wei s 3:1, Taj-vanka pa Kitajko Qiao Hong s 3:0. Zaradi omejitve števila posameznih športnikov na OI niso nastopile številne izvrstne kitajske igralke, ki so sicer visoko uvrščene na svetovni lestvici. Srečanje moških dvojic je bilo zanimivo, čeprav se vsi nasprotniki zelo dobro poznajo med seboj. Sredi prvega niza si je Wang poškodoval gleženj, po daljši prekinitvi zaradi zdravstvene oskrbe pa je izgubil kar pet točk zapored. Kong in Liu sta prvi niz tako zlahka dobila z 21:8. Vendar se njuna nasprotnika nista zlahka predala. V drugem nizu sta zmagala z 21:18, toda poznejša olimpijska zmagovalca sta bila kot kaže bolj uigrana in zbrana, tako da sta zanesljivo zmagala v tretjem in četrtem nizu z 21:19 in 21:9. S tira ju ni vrgel niti popolni »mrk«, ko so v dvorani za 20 minut ugasnile vse luči. LOKOSTRELSTVO / NENAVADNO RAZBURLJIV DVOBOJ V OSMINI FINALA Po dramatičnem boju Samo Medved v četrtfinalu Finca Lipponenaje izločil po štirih dodatnih puščicah - Danes v četrtfinalu z Belgijcem Vermierenom STONE MOUNTAIN - Šestintridesetletni Ljubljančan Samo Medved se je uvstil v četrtfinale na olimpijskem lokostrelskem turnirju v Stone Mountainu. V prvem krogu je prepričljivo premagal Ukrajinca Aleksandra Jacenka s 161:151, v drugem krogu pa je po dramatičnem boju (161:161) in s štirimi dodatnimi puščicami ugnal Finca Jarija Lippo-nena. Danes bo Medved streljal z Belgijcem Paulom Vermeirenom, zmagovalec pa se bo uvrstil v polfinale. Ostala dva slovenska lokostrelca Matevž Krampestar in Peter Koprivnikar pa sta izpadla že v prvem dvoboju. 125 kg težki Medved (št. 99. na svetovnih lokostrelskih lestvicah) se je v osmini finala pomeril z olimpijskim ekipnim podprvakom iz Barcelone Lipponenom, ki je leta 1994 osvojil tudi evropski naslov. Pred tekmo je Medved menil, da prav velikih možnosti za uvrstitev v četrhnale nima. Izteklo pa se je drugače. Z odličnim zaključkom in nekaj napakami Finca je Medved visoko vodstvo tekmeca izničil in po šestih serijah strelov (po tri puščice) rezultat izenačil na 161:161. Na vrsti je bil podaljšek, v katerem sta imela strelca na voljo vsak po en strel, zmagal pa bi tisti, ki bi imel boljši dosežek. Na za lokostrestvo neobičajno prepolnih tri-bunah je nastala tišina, v kateri je bilo mogoče slišati tudi šelestenje puščice, ki je rezala zrak. Prvi je streljal Lipponen. Tarčo je zadel v rumeni del, vendar je desetico zgrešil. Bo Medvedu uspelo ponoviti de-vetko? Ljubljančan je pomeril in sprožil. Devetka. Sledila je še ena serija podaljšane igre. Medved je v 70-metrsko tarčo tokrat meril prvi ijn za krog zgrešil desetico. Medtem je Finec že napenjal lok. Za merjenje ni porabil veliko časa. Poznalo se mu je že, da kot favorit ni pričakoval takega razpleta. Kljub temu je izenačil Medvedov dosežek. Na vrsti je bila še tretja serija, v kateri pa je poleg števila krogov v primeru izenačenega dosežka odločala tudi razdalja od mesta, v katero je puščica priletela, in središčem tarče. Prvi je bil na vrsti Lipponen, ki tokrat ni bil tako nezbran kot v drugi seriji. Zadel je desetico, uradni napovedovalec pa je povedal: »Puščica je priletela le dva centimetra od središča.« Medtem je tišino na tribunah zamenjalo navdušenje Američanov nad novo športno dramo. Vzkliki in izrazi odobravanja se niso polegli. Medved je natančno meril in zadel. Desetica. Toda ali je bil dovolj blizu središča? »Zdaj pa se roke tresejo tudi sodnikom. Težko bo odločiti, kdo je bil natančnejši. Odločali bodo tudi milimetri,« je sporočil napovedovalec. Tri minute, kolikor je poteklo do objave dosežkov, so se vlekle v neskončnost. »Oba strelca sta zadela desetico natančno dva centimetra od središča,« se je glasila razglasitev rezultatov, sodniki pa so pri merjenju uporabili povečevalno steklo in šestilo. Prvič, odkar v lokostrelstvu tekmujejo po novem sistemu na izpadanje, je bila v podaljšku na vrsti četrta serija. Medved je bil na vrsti prvi in vnovič je zadel devetico. Lipponen je dolgo meril, vendar so ga izdali živci. Njegova pušcica je poletela v osmico in dvoboj je bil odločen. »Nisem si mislil, da bom Finca po visokem začetnem vodstvu ujel. Pravzaprav o tem sploh nisem razmišljal, streljal sem pač tako, kot znam - kar se zgodi, se pač zgodi. Treba je misliti pozitivno. Ko sva streljala v podaljšani igri še zadnjo puščico, me ni bilo strah. Streljam že 23 let in takšne stvari mi ne delajo težav. Mislil sem si, da je treba zadeti v sredino, ne pa premagati Lippbnena. To bi bilo neumno. Pazil sem tudi, da sem streljal hitro, saj predolgo merjenje ni dobro. Imel sem srečo, ker je Finec na koncu popustil, sicer ne bi imel nobenih možnosti,« je povedal Medved, inštruktor lokostrelstva v Slovenski vojski. Kar zadeva tekmeca v četrtfinalu, Belgijca Paula Vermierena, je Medved povedal, da se poznata že 15 let in da sta dobra prijatelja. Vermeiren je vsekakor lažji tekmec, kot je bil Lipponen, čeprav tudi Belgijcu izkušenj ne manjka. Nastopil je že na dveh olimpijskih igrah. Leta 1988 je bil v Seulu 15. in 17., v Barceloni pred štirimi leti pa je končal na 12. mestu (ekipno). Medveda, Id je prav tako že nastopil v Barceloni (33.), in Vermeirena druži tudi isti, vojaški poklic. 10 Četrtek, 1. avgusta 1996 ATLANTA 1996 TENIS / TURNIR SE BLIŽA KONČNI ODLOČITVI Agassi ima najtežjo tekmo najbiž že za seboj V polfinalu se bo Američan srečal z Indijcem Paesom, ki je izločil Furlana - Ženski finale Sanchez-Davenporf r DANES 15 KONČNIH ODLOČITEV V atletiki 200 m Na sporedu tudi ženski nogometni finale Danes bodo podelili 15 kompletov kolajn. Sest v atletiki, z obema tekoma na 200 metrov in torej Michaelom Johnsonom v ospredju. Polfinalne tekme bodo v baseballu, moški košarki, in ženski odbojki. Atletika: deseteroboj (2. dan), 200,1500, 5000 (polfin.), 200, 400h (fin.) M, višina, daljina (kval.), 200, 1500 (polfin.), 200 (fin.) Ž Badminton: posamezniki M/Ž, meš. dvojice (fin.) Baseball: Kuba - Nikaragva, Japonska - ZDA (polfinala) Košarka (2): tekme za uvrstitev od 9. do 12. mesta Košarka (M): Avstralija - ZDA, Jugoslavija - Litva Boks: polfinali Nogomet (2): ZDA - Kitajska (finale) Kanu na mirnih vodah: polfinali Jahanje: skoki ekipno (kval. in fin.) Ritmična gimnastika: posameznice, ekipno (kval.) Hokej na travi (M): tekme za 7., 9. in 11. mesto Hokej na travi (2): Avstralija - J. Koreja (finale) Rokoborba v prostem slogu: izločilni boji Rokomet (2): Danska - Norveška, J. Koreja - Madžarska (polfinale) Odbojka (2): Kitajska - Rusija, Kuba - Brazilija (polfinale) Odbojka (M): tekme za uvrstitev od 5. do 8. mesta Tenis: posamezniki M (polfinale), dvojice M/2 (dvoboja za 3. mesto) Namizni tenis: posamezniki M (za 3. in 1. mesto) Skoki v vodo: stolp (kval.) Lokostrelstvo: posamezniki M (kval. in fin.) Jadranje: 470 M/2 (zadnja regata) in Soling (polfinale) NOVICE Fittipaldi čez leto spet na stezi MIAMI - Nekdanji svetovni prvak v formuli ena, 49-letni Brazilec Emerson Fittipaldi, ki se je hudo ponesrečil na dirki za Veliko nagrado formule hidy v Brooklynu (Michigan), se bo prihodnje leto lahko vrnil za volan dirkalnega avtomobila. »Za milimeter se je izognil paralizi, zdaj pa ima dobre možnosti, da se izmaže brez večjih posledic,« je dejal Barth Green, vodja zdravniške ekipe v Jackson Memorial Hospitalu v Miamiju, ki je dirkača operiral na sedmem vratnem vretencu. Nov škandal Maradone? BERLIN - Nemški tabloid Bild poroča o novem škandalu nekdanjega »pibe de oro«, ki naj bi se tokrat pripetil v Amsterdamu. Argentinec se je sredi sprehoda po mestu kar naenkrat odločil, da bo posnemal Brazilca Ronaldinha, ki si je med tekmo na olimpijskem turnirju v Atlanti spustil hlače in uriniral, ko pa se mu je približal televizijski snemalec, si je razgalil še zadnjico. Bild pripoveduje, da si je Maradona za malo potrebo izbral zid neke hiše, tedaj pa se mu je približala ekipa nizozemske televizije, kar je nogometaša navedlo k temu, da je svoj »show« izvedel do konca. Motthaeus se menda ločuje BONN - Lothar Matthaeus naj bi bil tik pred ločitvijo od žene Lolite. Nemški škandalistični tisk poroča, da je soprogi nogometnega asa presedlo in da ga gladko vabi, naj si poišče pomoč psihiatra. Zakonca, ki imata 4-letnega sinka, živita ločeno, Lolita pa je v nekem intervjuju izjavila, da je razveza zakona le še stvar formalnosti. Obvestila ODBOJKARSKA SEKCIJA SD KONTO VEL organizira od 5. do 14. avgusta 1996 tečaj miniod-bojke. Tečaj Ijo potekal na igrišču na Kontovelu vsak dan od 9. do 16. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Prijave sprejemajo odbornice društva po tel. 251161 in 251038 v večernih urah, vpis pa je možen tudi neposredno pred začetkom tečaja. SD BRDINA organizira pohod na Km 12. in 13. avgusta. Vabljeni so vsi. Informacije na tel. št. 212859 in 226271 ob večernih urah. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA priredita v nedeljo, 4. avgusta vzpon na hrib Tinisa po stezi Tiziana VVeissa (jezero Sauris). Za informacije telefonirati na St. 208373 (Luciano), 200782 (Francko) in 226283 (Viktor). ATLANTA - Andre Agassi (na posnetku AP) je v četrtfinalnem srečanju olimpijskega teniškega turnirja sicer premagal Južnoafričana Way-nea Ferreiro, vendar pa bi ga predolg jezik kmalu stal zmage in s tem uvrstitve v polfinale. »Za besede, ki jih je izrekel med dvobojem, bi ga morali nagnati z igrišča,« je po tekmi menil Ferreira, peti nosilec olimpijskega turnirja v tenisu. »Toliko o edinem načinu, s katerim me je hotel Ferreira premagati,« mu' ni ostal dolžan Agassi,- ki ga je sodnik med igro dvakrat opozoril zaradi neprimernega izražanja, tretji opomin pa b; bil usoden. Agassijev nasprotnik v polfinalu bo Indijec Leander Paes, ki je s 6:1 in 7:5 premagal Italijana Renza Furlana. Agassijev rojak in vvimbledonski finalist MaliVai VVashington je moral priznati premoč Spanca Sergija Bruguere (7:6 (10:8), 4:6, 7:5). V četrtkovem polfinalnem srečanju se bo Bruguera pomeril s Fernandom Meligenijem iz Brazilije, ki je s 6:7 (5:7), 7:5, 6:3 ugnal Rusa Andreja Olhovskega. Glede na to, da so se v polfinale uvrstili kar trije igralci, ki niso bili uvrščeni med nosilce olimpijskega teniškega turnirja, ima Agassi po mnenju nekaterih poznavalcev najtežjo tekmo že za seboj. Ameriški up je po tek- mi s Ferreiro priznal, da je Južnoafričan res dobro igral, predvsem pa je izredno dobro serviral. Razjarjen zaradi medklicev občinstva in zaradi zgrešene žoge v prvi igri zadnjega niza si je Agassi z žaljivkami in kletvicami prislužil prvi opomin sodnika, po izgubljeni igri na svoj servis pa je moral sodnik nevljudnega Agassija opomniti še drugič. V ženskem finalu pa se bosta pomerili Španka Arabca Sanchez Vicario, ki je včeraj s 6:4, 1:6, 6:3 premagala Čehinjo Jano Novotno, in Američanka Lindsay Davenport, ki je bila s 6:2, 7:6 (8:6) boljša od rojakinje Mary Joe Fer-nandez. V ženskih dvojicah nameravata Gigi in Mary Joe Femandez očitno ponoviti svoj uspeh iz Barcelone, kjer sta osvojili olimpijsko zlato. S 6:2 in 6:1 sta premagali Britanki Valdo Lake in Claro VVood. Američanki sta se v polfinalu pomerili z Nizozemkama Manon Bolle-graf in Brendo Schultz-McCarthy. PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI Izlet v Poden in na Stol Ce ne bo vreme ponagajalo v tem muhastem poletju, se bodo tržaški planinci v nedeljo, 4. avgusta, podali na 2236 metrov visok Stol z avstrijske strani. Izlet, v priredbi SPDT, je precej zahteven, kajti hoje bo kar pet ur do vrha in skoraj štiri ure so potrebne za povratek. Prav iz tega razloga bo avtobus odpeljal s trga Oberdan ob 5.30, dvajset minut kasneje pa izpred društva Tabor na Opčinah. Izletniki se bodo peljah mimo Ljubljane na mejni prehod Ljubelj in v Poden, do gostišča kmeta Podnarja na višini 1502 metrov. Tam se bo začela hoja in planinci bodo šli mimo Mlake, ali kot ji uradno pravijo »pravljični travnik« - Mar-chenvviese. Od tod se začne steza naglo vzpenjati na prelaz Vrata v višini 1714 metrov, s katerega je prekrasn pogled na greben Vrtače, mejne gore med Avstrijo in Sloveijo. Pod prelazom je krajši, z žico zavarovan prehod, nakar se bodo izletniki spustih 50 metrov niže do Celovške koče - Klagenfurtenhutte. Do koče je iz Podna približno dve uri in pol hoje. Večina se bo tu ustavila in uživala ob pogledu na severna ostenja Stola, lahko pa se povzpne na bližnji lahko dosegljiv 2024 metrov visok Ovčji vrh ali Kozjak - Geissberg. Izurjeni in v hoji hitri planinci pa bodo nadaljevali pot od Celovške koče proti zahodu skozi Široko rižo, se podali v strmino, se povzpeli na 1840 metrov visoko sedlo BelšCice, prav na meji, in krenili nato v ovinku v široko krnico, s katere se bodo po melišču povzpeh do vrha Stola in Prešernove koče, do katere je skoraj dve uri in pol hoje. Po isti poti se bodo planinci vrnili v Poden, do koder je, z vrha Stola, še približno štiri ure sestopa. Kot rečeno je tokratna tura precej zahtevna, vendar bodo tudi užitki veliki, v gorskem svetu Karavank, saj je s Stola prekrasen razgled na Julijce, na Gorenjsko z Bledom in na velik del avstrijske Koroške tja do Celovca. Torej odhod avtobusa v nedeljo, 4. avgusta, ob 5.30 s trga Obderdan in dvajset minut kasneje z Opčin. Ne pozabiti na dokumente in priporočljivo je, da zamenjate avstrijske šilinge pred odhodom, ker na poti te možnosti ni. Prijave sprejema ZSSDI (tel. 635627) do izpolnitve prostorov v avtobusu, morebitne informacije pa daje Lojze Abram. (tel. 415534), ki izlet tudi vodi. (L.A.J V nedeljo izlet na Bavški Grintavec V programu SPD Gorica je za nedeljo, 4. avgusta zapisan Bavški Grintavec. To je lepa, od daleč vidna gora, ki pa je razmeroma malo obiskana. Morda zaradi tega ker je dostop razmeroma dolg; obiskovalce pa ji najbrž odvzema sosed Jalovec. Izlet je primeren za hoje vajene planince (vzpon traja pet ur, sestop približno tri). Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče na parkirnem proštom pri Rdeči hiši. Planinci, ki se izleta nameravajo udeležiti, naj danes, med 19. in 20. uro sporočijo na sedež društva (tel. 33029). Na Tofano di Rozzes po smeri Lipella Manjša skupina planincev, članov SPDG se je v soboto in nedeljo, 27. in 28. julija odpravila v Dolomite, kjer se je povzpela na vrh Tofane di Rozzes (3225 m). Vreme je bilo že v soboto nekoliko muhasto. Po nevihti se je sicer umirilo, nebo pa razjasnilo in so bili tako pogoji za vzpon po zavarovani plezalni poti Lipella kar primerni. Zal je vrh, kamor se je skupina povzpela nekaj pred 13. uro, zakrivala gosta megla. Sestop je bil po navadni smeri. V načrtu večdnevni izlet v pogorje Texen Ce bo dovolj zanimanja, bo SPDG od 19. do 22. avgusta organiziralo izlet v pogorje Texen nad Meranom. Informacije in prijave pri odborniku Klemšetu, najkasneje do 10. avgusta. Še se lahko prijavite za Marmelado Zadnjo nedeljo avgusta je razpisan izlet z avtobusom v Dolomite in vzponom (z žičnico) na Marmelado, ki je najvišji vrh v Dolomitih. Zanimanje za izlet je kar precejšnje, vendar pa so še razpoložljiva mesta v avtobusu. Izlet bo ob zadostnem številu udeležencev. Interesente vabimo, da se prijavijo čim-prej; tudi danes od 19. do 20. ure, ko je urejeno dežurstvo na sedežu društva v ulici Malta 2. Ob prijavi je teba vplačati ceno prevoza z avtobusom. ZDA RUSIJA KITAJSKA FRANCIJA ITALIJA NEMČIJA AVSTRALIJA POLJSKA UKRAJINA ROMUNIJA MADŽARSKA GRČIJA ŠVICA JUŽNA KOREJA KUBA JAPONSKA NOVA ZELANDIJA TURČIJA IRSKA KANADA NIZOZEMSKA KAZAHSTAN BRAZILIJA BELGIJA ŠPANIJA JUŽNA AFRIKA ETIOPIJA BELORUSIJA VELIKA BRITANIJA ČEŠKA FINSKA SEVERNA KOREJA DANSKA SLOVAŠKA JUGOSLAVIJA INDONEZIJA ARMENIJA KOSTARIKA EKVADOR HONGKONG SIRIJA BOLGARIJA ŠVEDSKA JAMAJKA KENIJA AVSTRIJA NORVEŠKA SLOVENIJA ARGENTINA HRVAŠKA NAMIBIJA UZBEKISTAN GRUZIJA IZRAEL MOLDAVIJA MEHIKA MONGOLIJA MAROKO MOZAMBIK NIGERIJA TRINDIDAD UGANDA MALEZIJA 25 28 19 14 13 13 11 10 7 6 5 4 4 4 4 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 15 6 6 12 9 5 2 5 3 3 1 6 5 4 2 0 0 7 3 3 2 2 1 0 0 4 3 2 2 1 1 0 0 o o o o o 0 4 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0 o o o o o o o o o 13 8 9 13 9 19 18 3 5 6 6 0 0 4 7 3 1 1 1 6 8 1 5 2 2 1 0 7 6 1 0 1 1 1 1 1 0 o o o 0 4 1 0 0 1 1 o o o o 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Na TV v ospredju pozornosti atletika Četrtek 1. avgusta 8.30 (Rai3) komentarji iz študija 14.30 (Rai3) komentarji iz študija, atletika (kval-L kanu, lokostrelstvo 16.10 (Rai3) ritmična gimnastika, kanu 17.00 (Rai3) tenis, lokostrelstvo, kanu 18.50 (Rail) ritmična gimnastika, tenis, atletika (kval.) 19.50 (Rai3) komentarji iz študija, atletika, jahanje, lokostrelstvo 21.00 (Rai3) ritmična gimnastika 22.30 (Rail) komentarji iz študija, atletika (kval. in fin.) Petek, 2. avgusta 0.00 (Rai2) komentarji iz študija, atletika, jahanje 2.00 (Rai2) skoki v vodo, boks, atletika (polfin. m fin.) „ . -__: SVET Četrtek, 1. avgusta 1996 ^SEDANJE organizacije islamske KONFERENCE v ŽENEVI Hrvaško prisilili v spoštovanje Daytona Muratovič predlaga gospodarske sankcije s ŽENEVA, SARAJEVO (Reuter, M.S.) - Na vCeraj-/jjem srečanju skuipne za sa stike Organizacije siamske konfemece (OIC) v Ženevi je bosanska vla-a mednarodno skupnost pozvala, naj z gospodarski-"V m političnimi pritiski Hrvaško prisili v spoStova-Je mirovega sporazuma. »Nastopil je zadnji trenu-ek, da mednarodna skupnost z zamrznitvijo gospo-/‘fskih odnosov in koordiniranim političnim priti-kom Republiko Hrvaško prisili v implementacijo ti-Jga, kar je podpisala,« je izjavil predsednik vlade 'El Hasan Muratovic. lasan Muratovic. Muratovic je hkrati po-Val islamske države, naj Uančno podprejo obno-? Ujegove domovine in °boroženih sil Federacije BiH ter poudaril, da ji treba k izpolnjevanju do ločil daytonskega spora zuma prisiliti tudi bosan ske Srbe. »Civilni de Srbi zahtevajo izkopavanje grobišč v Federaciji BiH EEOGRAD (STA/AFP) - Vlada Republike Srbske se 1® odločila, da bo zagrozila s prekinitvijo nadaljnjih izkopavanj posmrtnih ostankov Muslimanov v gro-išcih na območju nekdanje muslimanske enklave rebrenica, Ce mednarodni strokovnjaki ne bodo za-eb z izkopavanji tudi v grobiščih na območju Federacije Bosne in Hercegovine, kjer naj bi bile poko-Paue srbske žrtve. Pfemier bosanskih Srbov Gojko MiCkoviC je na včerajšnji seji vlade na Palah pouda-1 da so bili k taksni odločitvi prisiljeni zaradi »nenehnega pritiska domače javnosti«. Oblasti na Pa-,au zahtevajo pogovore o tem vprašanju tudi s Car-0lU Bildtom, visokim predstavnikom za uresniCe-^uje civilnega dela davtonskega sporazmna. sporazuma je v krizi,« je pojasnil Muratovic. Z njim sta se strinjala tudi generalni sekretar OIC Hamid Algabid in iranski zunanji minister Ali Ak-bar Velajati, ki sta poudarila, da mora OIC na podpisnike sporazuma še naprej izvajati pritisk. Islamske države v zaključnem poročilu Hrvaški sicer niso zagrozile s sankcijami, so pa od nje zahtevale, da »še pred volitvami razpusti samozvno republiko Herceg Bosno, kot to od nje zahteva daytonski sporazum«. Mostarsko krizo, ki je dodobra zapletla odnose v Federaciji BiH, so včeraj mrzlično reševali tudi diplomati Evropske unije, ki so razplet iskali v Zagrebu in Sarajevu Hrvaški predsednik Franjo Tudman je vCeraj sprejel Michaela Steinerja, namestnika visokega ped-stavnika mednarodne skupnosti, in ameriška veleposlanika v BiH in na Hrvaškem, Johna Menzie-sa in Petra Galbraitha. Sestanka sta se udeležila tu- Iranski zunanji minister Velajati je svojemu bosankemu kolegu obljubil vso podporo (Reuter) di predsednik in podpredsednik Federacije BiH, Krešimir Zubak in Ejup Garde. »Pogovarjali so se le o Mostarju. Steiner in veleposlanika so od presedni-ka Tudmana zahtevali, naj pritisne na bosanske Hrvate, »je izjavil eden od zahodnih diplomatov. »Predsednik Tudman je ključni dejavnik v tej zadevi,« je še dodal. ' Posebni odposlanec Evropske unije v Mostarju Martin Garrod je potrdil, da se EU »v tem občutljivem trenutku« ne pogovarja neposredno z mostarskimi Hrvati. »Razprave potekajo v Zagrebu in Sarajevu. Od teh pogovorov je odvisno, kdaj se bomo vrnili nazaj in skušali vprašanje rešiti tukaj,« je izjavil Garrod in priznal, da je zaradi odločitve obmud-smana EU, ki je potrdil sporne volilne izide glasovanja v Bonnu, z mostarskimi Hrvati težko vzpostaviti racionalen dialog. »Zaradi izidov glasovanja v Bonnu so izjemno občutljivi. Vendar je bilo že prej dogovorjeno, da bo ombud-smanova odločitev zakonsko obvezujoča,« je pojasnil Garrod. »Tudman ima zelo velik interes za federacijo in nedvomno velik vpliv na bosanske Hrvate. Prepričan sem, da podpira navzočnost Evropske unije v Mostarju.« Ce bodo pogajanja uspela, bo EU v mestu ostala najkasneje do 31. decembra. V nasprotnem primeru »bomo za seboj sicer pustili skupino, ki bo poskrbela za gradbene in druge projekte, vendar bomo mi odšli - in to bo zelo žalosten konec,« je sklenil Garrod. JUŽNI BALKAN OB KONCU DVAJSETEGA STOLETJA Od makedonskega do albanskega vprašanja (i.) Dr. Stefan Troebst, Frankfurter Allgemeine Zeitung V zgodovinskem refleksu j*0 diplomati, novinarji in penologi, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi, po razpa-nn Jugoslavije znova oživeli toPos Makedonije kot »soda snmdnika«, »jabolka spora« h »Ahilove pete« vedno nemirnega Balkana. Zato je bilo oliko večje presenečenje, po-ekod pa celo razočaranje ®d dejstvom, da tega soda jonodnika ni razneslo in da se niče ni pretepal za to jabol-Ko spora. Tej republiki je namreč kot dinemu delu nekdanje Jugo-g av'ie uspel korak v neodvi-0st, ne da bi prišla v spor z gresivnim srbskim nacionali-jnorn. Da, Jugoslovanska Ijud-, 9 armada je aprila leta 1992 akedonijo zapustila prosto-,0*)no, in tudi sožitje Make-oncev s tretjino nemakedon-^ega prebivalstva kljub zaple-nosti poteka presenetljivo Peto11'*11 Sk°rai k>reZ veciih na" Zgodovina spreminjanja meja r ^okedonija tako ne stoji na u državljanske vojne in zu-dn' Poslika Skopja na osre-lerrt Balkanu ne izziva nobe-nove vojne med balkanski-državami. Dobre politične na r-2? makedonskega vodstva qi • 6 ■ s predsednikom Kirom st ®?rovom so šele ustvarile to K* ?le relativnega miru, ki v jgg-eC|?n'P vlada že od jeseni to cf . ako je mogoče razložiti virin311!6 v tei’ z zgodovinskega ji i. a osrednjebalkanški regi- IlaPetosti?Vedn0 vladale velike Tnkaj ima pogled v prete- klost, s katerim se politične elite na osrednjem Balkanu tako rade ukvarjajo, izjemoma veliko izrazno moč. Poleg aktualnih dejavnikov namreč veliko vlogo igrajo tudi strukturalne spremembe. V prvi vrsti se to nanaša predvsem na izginotje etnopolitiCnih okvirjev tega, kar so nekoč imenovali »makedonsko vprašanje«, To vprašanje je bilo »podtočka orientalskega vprašanja«, torej nadvse zapletenega prepleta interesov Osmanskega cesarstva, evropskih velesil Avstro-Ogrske, Rusije, Velike Britanije in Francije ter mladih nacionalnih držav v tej regiji in nenazadnje političnih elit krščanske večine prebivalstva v tistem delu Osmanskega cesarstva, ki so ga takrat označevali kot »evropsko. Turčijo«. Od zadnje tretjine 19. stoletja je propad Osmanskega cesarstva v jugovzhodni Evropi ustvaril velikanski vakuum moči, ki je privlačil sosednje države in velesile, in katerega teritorialno jedro je bila Makedonija. Toda v teku teritorialne razdelitve preostanka Osmanskega cesarstva med Grčijo, Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in tudi Albanijo, ki je potekala v času balkanskih vojn leta 1912 in 1913, je prišlo do izenačitve nasprotujočih si interesov, torej razdelitve vardar-ske, pirinske in egejske Makedonije. Poleg tega so pri tem izrednega pomena tudi številne nove razdelitve ozemlja v letih 1915, 1918, 1919, 1921, 1941 in 1944. Medtem ko so torej v dvaintridesetih letih med letoma 1912 in 1944 me- je balkanskih držav Srbije, Bolgarije, Grčije in Albanije stalno spreminjali, od ustanovitve makedonske republike v okviru federativno-socialisti-čne Jugoslavije, torej v zadnjih štirih desetletjih, ni bilo več nobenih sprememb meja. Razlog za to je etnopolitične narave: dokler so nekdanji vakuum Makedonije njeni sosedje polnili le s svojo močjo, ne pa hkrati tudi etnopoliti-čno, so se interesi močno izključevali. Velikosrbski nacionalizem S stališča velikosrbskega nacionalizma je bila pravoslavna večina makedonskega prebivalstva vedno srbska. Toda niti med leti 1913 in 1915 ter med leti 1918 in 1941, ko so vardarski Makedoniji vladali iz Beograda, ni uspela etnična polarizacija domnevnih »južnih Srbov«. S bolgarskega stališča pa se ni uresničilo mnenje švedskega geografa Rudolfa Kjeliena, ki je leta 1916 dejal, da so prebivalci Makedonije »v bistvu kot moka, iz katere lahko spečemo vsako pogačo, ki jo želimo, če bo kdaj treba določiti njihovo pripadnost kakšni državi«. Niti med letoma 1915 in 1918, niti med 1941 in 1944 Sofiji v zasedeni vardarski Makedoniji Bolgariji ni uspelo uresničiti svojega »ve-likobolgarskega« programa. Veliko uspešnejša je bila grška nacionalna država, ki ji je med drugim v Času vojne proti novi Turčiji leta 1922 in v časih grške državljanske vojne 1946-1949 dejansko uspelo premakniti etnične meje v ko- rist egejskih Makedoncev in jugovzhodnih Slovanov, ki so jih označevali kot »slovansko govoreče Helence«. Toda do leta 1944 je bila regija Makedonija z etničnega stališča območje, ki delovalo prav tako privlačno za sosednje države kot nekoč osmanski vakuum. Redki zagovrniki eksplicitno makedonskega nacionalizma pred drugo svetovno vojno so bili v pretežni meri komunisti in so zato živeli ali v ilegali ali pa v izgnanstvu. Zato niso razpolagali s možnostmi, da bi svoje nacionalistične zamisli posredovali svoji ciljni skupini. Nastanek makedonske nacije Preobrat je prinesla odločitev jugoslovanskega »partizanskega parlamenta« leta 1943: skromne začetke regionalne identitete v vardarski Makedoniji naj bi uporabili za to, da se »ustvari« dodatna jugoslovanska nacija Makedoncev. Eden od poglavitnih razlogov za to, da je ta »politi-čno-administrativni ukrep« padel na tako plodna tla, torej za to, da se je velika večina pravoslavnih južnih Slovanov vardarske Makedonije že po nekaj letih etnično označila za Makedonce, naj bi bilo treba iskati pri Komunistični partiji Jugoslavije, ki je že od leta 1945 popolnoma obvladala to področje. Od takrat je etnopo-liticni vakuum izpolnjen; iz Kjellenove jugovzhodno-slo-vanske »moke« naj bi torej spekli etnonacionalno makedonsko »pogačo«. Nadaljevanje jutri NOVICE Neznana srbska skupina grozi s terorističnimi napadi BEOGRAD (STA/dpa) - Doslej neznana srbska skupina z imenom Krajinska osvobodilna vojska je zagrozila s terorističnimi napadi na Hrvate ob obletnici hrvaške osvojitve nekdanje srbske Krajine, ki je padla v začetku avgusta lani. »Obljubljamo, da bodo Hrvati, ki se bodo kjerkoli zbrali na proslavi ob zmagi proti Republiki srbski Krajini, proslavljali v lastni krvi,« je zapisano v odprtem grozilnem pismu, H ga je včeraj objavil srbski časnik Dnevni Telegraf. Doslej neznana teroristična skupina je »napovedala vojno« tudi »srbskim izdajalcem«, ki sodelujejo s tujino in oblastim, ter jim zagrozila z »ljudskim sodiščem«. Bossi vabi na slovesno »rojstvo« Padanije BRESCIA (STA/AFP) - Vodja Severne lige Umberto Bossi je sinoči v bližini Brescie aktiviste stranke pozval, naj se 15. septembra množično zberejo z rožnatimi trakovi na bregovih reke Pad, ko bodo razglasili rojstvo Padanije. Padanija je izraz, ki ga Severna liga uporablja za severno Italijo, katere neodvisnost želi doseči. Bossi je dodal, da je premiera Prodiju povedal, da federalizem ni veC mogoč in da mora priti v Mantovo, kjer je sedež samooklicanega parlamenta Severa, kjer naj bi začela s pogovori o uvedbi dveh valut v državi, kar bi pomenilo prvi korak k neodvisnosti severne Italije. Priprave na obsežne vojaške vaje Partnerstva za mir VVASHINGTON (STA) - Ameriški general John Shee-han, vrhovni poveljnik sil zveze Nato za Atlantik, je na novinarski konferenci ameriškega obrambnega ministrstva dejal, da je namen vojaške vaje Partnerstva za mir, imenovane Morski orel za sodelovanje (Cooperative Osprey), povečanje razumevanja in okrepitev sodelovanja med udeleženci. Dejal je, da bo na vajah, ki bodo potekale od 12. do 30. avgusta v oporišču Lejeune v Severni Karolini, sodelovalo 20 podpisnic Partnerstva za mir in tri Članice Nata. Namen vaj, ki bodo stale 8,5 milijona dolarjev, je oblikovati vojaško silo in jo izuriti za izvajanje mirovnih operacij v »nižinskem okolju«. Sheehan je povedal, da bodo tokrat prvič uporabili tudi pomorsko okolje, saj trenutni razvoj kaže, da bo v naslednjih 10 do 20 letih velik del svetovnega mestnega prebivalstva živel znotraj območja, oddaljenega do 200 kilometrov od morske obale. Na vaje so povabili tudi Rusijo, vendar je ta udeležbo odklonila. Udeleženke bodo po navedbi ameriških uradnih virov torej Albanija, Avstrija, Azerbajdžan, Belorusija, Bolgarija, Kanada, Češka, Danska, Estonija, Gruzija, Madžarska, Kazahstan, Kirgizija, Latvija, Litva, Moldavija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Ukrajina, ZDA in Uzbekistan. 12 Četrtek, 1. avgusta 1996 SVET AFRIŠKI VODITELJ! O KRIZI V BURUNDIJU Sankcije naj bi osamile hunto Buyoyo imenoval »svojega« premiera ARUSHA (Reuter, B.2.) - Voditelji nekaterih afriških držav so včeraj v zahodnotanzanijskem mestu Arusha sprejeli sklep o uvedbi gospodarskih sankcij proti novim burundij-skim oblastnikom, ki so se na oblast povzpeh s pomočjo vojaškega udara. Prav tako so afriški voditelji pozvali k takojšnjemu začetku pogovorov med sprtmi stranmi v Burundiju. Vrhunskega zasedanja v Arashi so se udeležbi predsedniki Kenije, Ruande, Tanzanije in Ugande, premiera Etiopije in Zaira ter zunanji minister Kameruna, navzoča pa sta bila tudi generalni sekretar Organizacije afriške enotnosti (OAU) Šalim Ahmed Šalim in mednarodni posrednik v Burundiju Julius Nyerere. Srečanja se je nameraval udeležiti tudi novi burundijski predsednik Pierre Buyoya, vendar so mu ostali voditelji to preprečili, prav tako pa so prisostvovanje vrhunskemu zasedanju prepovedali tudi delegaciji, ki jo je Buyoya poslal v Arusho. Afriški voditelji so po peturnem zasedanju sprejeli skupno izjavo o uvedbi gospodarskih sankcij proti Burundiju. Takšno odločitev so po besedah tanzanijskega predsednika Benjamina Mkapa sprejeli soglasno. Mkapa je izrazil prepričanje, da bodo sankcije uspešne, saj naj bi imele podporo celotne mednarodne skupnosti, OAU in Združenih narodov. Ce pa ne bodo, se bodo afriški voditelji po besedah etiopskega premiera Melesa Zenavvija sešli še enkrat in proti Burundiju uvedli še ostrejše ukrepe. Kmalu se bo sešel tudi posebni tehnični odbor, ki se bo dogovoril o podrobnostih in določil, kdaj se bodo sankcije začele in koliko časa bodo trajale. Bunmdijsko gospodarstvo sloni predvsem na izvozu kave in čaja, ki ju v tujino pošiljajo po cestah, ki vodijo preko sosednjih Ruande in Tanzanije. Vse naftne derivate pa Burundi uvaža preko Kenije. Afriški voditelji so v zaključni izjavi režim v Burundiju pozvali, naj takoj začne pogovore z vsemi stranmi v in izven države. Prav tako so Buyoya pozvali, naj takoj in brezpogojno v Burundiju vnovič uvede ustavni red in pravno državo, takoj naj vzpostavi tudi nacionalno skupščino in odpravi prepoved političnih strank. Pierre Buyoya je medtem včeraj imenoval novega ministrskega predsednika. Funkcijo burundijskega premiera bo opravljal Hutujec Pascal Firmin Ndimira, ki je dolgoletni član politične stranke Uprona, v kateri prevladujejo Tutsiji. Uprono so v času enostrankarske vladavine, ki je vladala pred letom 1993, ustanovili časniki tutsijevske vojske, kljub temu pa je njen predsednik Hutujec Charles Mukasi. Uprono je novi režim, tako kot vse ostale stranke, prepovedal. Novi premier Ndimira je leta 1994 že opravljal funkcijo kmetijskega ministra, dolga leta pa je bil tudi podrektor univerze v Bu-jumburi. Uporni Hutuji so se na potezo že odzvali in dejali, da predstavlja Ndimira samo fasado, za katero bodo Buyoya in njegovi pribočniki vlekli nadaljnje politične poteze. Spopadi ob obletnici premirja v Čečeniji MOSKVA, GROZNI (Reuter, STA) - Pred letom dni so čečenski uporniki pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z Moskvo sklenili premirje, s katerim naj bi se končala krvava vojna za neodvisnost Čečenije. Kremelj je obljubil, da bo umaknil svoje enote, separatisti pa so zagotovili, da se bodo razorožili. Danes je mir videti bolj oddaljen kot je bil kdajkoli. V včerajšnji eksploziji bombe v čečenski prestolnici Grozni je umrlo pet ruskih vojakov, eden pa je bil ranjen. Bombo je razneslo v trenutku, ko se je skupina ruskih vojakov z bojne črte vračala v oporišče. V spopadih, ki so dvja-li v zadnjih 24 urah naj bi življenje izgubilo šest ruskih vojakov, dvanajst pa jih je bilo ranjenih. Tiskovni predstavnik poveljstva ruske vojske je sporočil, da nadaljujejo z letalskimi napadi na območju Sato-ja, vendar ne na »poseljenem območju«. Tiskovni predstavnik čečenskih upornikov namreč trdi, da so ruska letala v noči s ponedeljka na torek na območju Satoja na jugu Čečenije ubila petnajst civilistov. Medtem Se vedno ostajajo nerazjasnjene okoliščine poskusa atentata na poveljnika čečenske vojske Asla-na Maškadova. Uporniki za napad krivijo rusko varnostno službo FSB, v Moskvi pa so prepričani, da je šlo za obračun med sprtimi uporniškimi frakcijami. Agencija Interfaks je povzela izjavo enega od upornikov, ki trdi, da so na avtomobil Maškadova streljali pri vasi Nožaj-Jurt. Pri tem naj bi bil eden od poveljnikovih telesnih stražarjev ranjen. »Napadlci so iz pehotnega orožja izstrelili granato (na sliki, telefoto: Reuter) . Padla je pod sprednje kolo. Ce bi zadela motor, bi bili vsi mrtvi, »je pojasnil telesni stražar Iljaš Talhadov, ki trdi, da je v incidentu življenje izgubil eden izmed napadalcev. Talhadov krivde za napad ni želel prisdoditi nikomur, je pa poudaril, da na to območje pogosto zahajajo ruski vojaki. NOVICE FBI ne more potrditi, da je bila v boeingu bomba WASHINGTON (STA) - Ameriški preiskovalni urad (-FBI) še vedno ni odkril ključnih dokazov, da je nesrečo boeinga ameriške letalske družbe TWA pred obalo New Yorka 17. julija povzročila eksplozija bombe. Po napo-vedili naj bi kmalu s pomočjo posebnih ladij iz morja potegnili večji sprednji del letala. Predstavniki FBI upajo, da bodo tako dobili jasne dokaze o vzrokih eksplozije. Doslej so odkrili 171 trupel, od tega so jih 165 že identificirali, še vedno pa pogrešajo 59 ljudi. Rabin naj bi bil privolil v oblikovanje palestinske države JERUZALEM (STA/AFP) - Izraelski pogajalec Jair Hir-schfeld je včeraj potrdil, da je prejšnja izraelska' vlada dosegla s Palestinsko osvobodilno organizacijo oktobra leta 1995 - dva meseca pred umorom nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina - skrivni preliminarni dogovor o oblikovanju palestinske države. Dogovor je predvideval, da naj bi palestinska država obsegala območje Gaze in 90 odstotkov ozemlja Zahodnega brega. Hir-schfeld, eden od pobudnikov sporazuma o palestinski avtonomiji, je v pogovora za neko izraelsko revijo tudi povedal, da bi si v skladu z omenjenim dogovorom Izrael priključil 10 odstotkov ozemlja Zahodnega brega, kjer živi 70 odstotkov vseh izraelskih priseljencev. Izrael je tudi pristal, da bi bila prestolnica palestinske države Abu Dis v predmestju Jeruzalema, ki bi ga preimenovali v Al Quds, arabsko ime za Jeruzalem. Palestinci pa naj bi svojo zastavo izobesili tudi v starem delu Jeruzalema, ki bi ostal pod izraelsko oblastjo. Slovita Pravda je prenehala izhajati MOSKVA (STA/AP) - Ruski komunistični časnik Pravda, ki ga je leta 1912 ustanovil Lenin, je prenehal izhajati. Pravdina grška lastnika, brata Christos in Theodo-ros Giannikos, ki sta v spora z glavnim urednikom, sta prekinila izdajanje časnika pretekli teden, ker jima niso dovoliti vstopa v stavbo Pravde. Glavni urednik Aleksander Iljin naj bi namreč lastnika obtožil, da sta od fi njega zahtevala, naj zavzame bolj sredinsko stališče, Gi-annikosa pa sta novinarje obtožila, da preveč pijejo. Pravda je v zadnjih nekaj letih vsaj dvakrat prenehala izha- jjj jati, enkrat prav tako zaradi spora med lastnikoma m urednikom, vendar pa se tokrat utegne zgoditi, da bo S Pravda, ki je imela v 70. letih naklado 13 milijonov, res |j| dokončno zamrla. V nasprotju z drugimi ruskimi časopisi je Pravda namreč ostala zvesta komunističnim ide- | jam m je bila zelo kritična do politike predsednika Jelcina. Ker glavnega urednika izvolijo dragi uredniki, lastnika nimata moči, da bi ga odpustila. Policija vamje sedež Demokratske stranke, saj pričakuje nov val političnega nasilja (Reuter) RAZMERE V INDONEZIJI OSTAJAJO NAPETE Sukamoputrijeva se noče vdati Sodni spopad med opozicijo in vlado utegne sprožiti nove nemire DŽAKARTA (Reuter, B.2.) - Žarišče indonezijskega političnega dogajanja se bo danes preselilo v sodne dvorane. Sodišče bo namreč začelo proces, v katerem Megavati Sukarnoputri - hči nekdanjega indonezijskega predsednika Sukama - toži vlado, Id jo je odstavila z mesta predsednice opozicijske Demokratske stranke (-PDI), ker naj bi podprla uporniški kongres. Začetek sodnega procesa zbuja strahove, da se bodo ponovili množični poulični spopadi, ki so prejšnji teden dodobra razrušili elitno četrt indonezijske prestolnice. Opozicijski pripadniki so namreč ogorčeni tudi zaradi aretacije neodvisnega delavskega aktivista Muhtarja Pakpahana, ki ga je aretiralo generalno tožilstvo, ki je uvedlo raziskavo o povzročiteljih zadnjih neredov. Politični aktivisti so napovedali, da se bodo podporniki Sukarnoputrijeve najve- rjetneje zbrali pred sodiščem, kar bi utegnilo podžgati nove ostre spopade. Vojska je namreč že opozorila, da bodo vojaki v poskusu preprečevanja nadaljnjih nemirov na morebitne protestnike tudi streljali. Politični analitiki menijo, da utegneta biti aretacija Pakpahana - člana nepriznane Indonezijske zveze za delavsko blaginjo (SBSI), ki je oster kritk vladne politike - in sporočilo vojske, da so nemiri del komunističnega načrta za destabiliza- cijo države, napoved splošnega vladnega pogroma nad »odpadniki«. »Sedaj je idealna priložnost. Ne bi izključil možnosti, da bo vlada zaprla vsakogar, ki je sumljiv. Vlada se boji vsakogar, ki ima vpliv na javno mnenje,« je dejal politični komentator Ariel Budi-man in dodal, da je vlada dovolj prebrisana, da bo ponujajočo se priložnost izkoristila za utišanje vseh kritik. Predstavniki SBSI so povedali, da je Pakpahanova aretacija del procesa proti Budi-manu Sudjatmiku, voditelju Ljudske demokratične stranke, proti kateremu poteka preiskava zaradi podtalne dejavnosti, najvišja kazen za takšno dejavnost pa je v Indoneziji smrt. PO PARIŠKEM ZASEDANJU G7 IN RUSjjl Washington bo le stežka stopil na prste teroristom PARIZ (Reuter, B.2.) -Francija je včeraj pozdravila vrsto protiterorističnih ukrepov, o katerih so se v torek dogovorili zunanji in notranji ministri sedmih najbolj razvitih držav sveta in Rusije, hkrati pa je Pariz Združene države Amerike obtožil, da svojim državljanom omogočajo prelahek dostop do težkega orožja in eksploziva. Francoski zunanji minister Herve de Charette je napovedal, da bodo začele nekatere države zelo hitro uresničevati petindvajset ukrepov, ki so jih sprejeli v torek, medtem ko se bodo nekatere druge dežele pri uresničevanju omenjenih ukrepov znašle v zelo kočljivem položaju. De Charette je med slednjimi izpostavil predvsem ZDA. »So države, kot je na primer Francija, kjer težkih strojnic ati eksploziva ne moreš kupiti kar tako. So pa tudi države, kot so na primer ZDA, kjer je prodaja orožja zaradi dolge tradicije specifičnega ameriškega pojmovanja svobode praktično povsem neurejena. To nemalokrat privede do grotesknih situacij, ko se izkaže, da so težko oborožene uniformirane skupine ljudi pravzaprav-čisto navadni državljani, ki na ta način preživljajo svoj prosti čas ob koncu tedna,« je dejal francoski zunanji minister. De Charette je s svojo izjavo nakazal, da se utegnejo pri mednarodnem usklajevanju boja proti bom- NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 1. avgusta 1996 gledališča IHJRLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IB§t ^edalisce Verdi - Dvorana Tripcovich q e(*narodni festival operete 1996 ^nes, i, avgusta, ob 20.30 ponovitev opere-p ‘‘Scugnizza« Maria Coste. pOnovitvi; jutri, 2. avgusta ob 20.30. eQprodaja vstopnic za vse predstave je že iBig) ^-,vorane Tripcovich (9-12, genska simfonična sezona: v teku je vpiso-aaje novih in potrditev starih abonmajev; 1 tisti, ki bodo plačali do 3. avgusta, imajo y avico do 5 odst. popusta. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta zaradi počitnic od 4. avgusta do 10. septembra. Trg pred katedralo sv. Justa »La sera del di di festa« V nedeljo, 4. avgusta, ob 21. uri nastop gledališke skupine Teatro Studio Giallo s predstavo »Le incredibili istorie di un venditore di lunari«. Predstavi prireja Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico. V primeru slabega vremena bosta predstavi v dvorani Don Sturzo (Ul. Don Sturzo 4 - Trg Rosmini). [koroška Mkstanj ^®kstanjski festival ^ajska arena: jutri, 2. avgusta, ob 20. uri So?Cert štirih pop skupin iz štirih držav; v 10. avgusta, ob 20. uri nastop Otto N t[ria' dom: danes, 1.8., ob 17.30 gledališka sdstava »Poročni list«. ^UKovec rkirisce pred glavno pošto: v nedeljo, 4.8., ob 9.30 pohod Zveze koroških partizanov po Svinski planini. ŽELEZNA KAPLA - SELE V nedeljo, 4.8., ob 11. uri na vrhu Obirja: Pohod na Obir v spomin na Hermana Velika in Valentina Polanska. Nazaj grede piknik na Marofu. BILČOVS Pri sv. Hemi: V nedeljo, 11. t.m., ob 11.00 Poslovilni koncert MePZ Jakob Petelin Gallus iz Celovca pred odhodom na turnejo v ZDA in Kanado. Razne prireditve UURLANUA-JULUSKA KRAJINA q ditorij Muzeja Revoltella le [j68, ''' t.m., ob 21.00 - V priredbi Cappel-p ndergraund bo na sporedu video The assing(l985) Billija Viole. GORICA Goriški grad Gledališče pod Šotorom: do 3. avgusta, ob 21.00 - natečaj Amidei za najboljšo filmsko scenografijo. GLASBA /ad Sv. Justa v *eUo in aria - Triestate '96 J^nedeljek, 5. avgusta, ob 21.30 nasto] V narja Ray Mantilla. sl 0reki 6. avgusta, ob 21.30 koncert cigan V orkestra Antal Szalai. ha ®trtek, 8. avgusta, ob 21.30 bo nastopi Se le™ Luttazzi s predstavo »Adenoidi č con Luttazzi«. v ^oorte organizira Združenje Globogas 630nPniCe: v Pasaži Protti (tel 3083 informaci)e: Grad sv. Justa (tel s. asko koncertno društvo Ptir°iCa’ se koncertna sezona 1996/97 ela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. p^Uihta Pil)6]11* ^oncerti tržaške občinske godbe na V aa Verdi«, ki jo vodi Renzo Damiani: ^edeljek, 5. avgusta, ob 20.30. Naslednji Certi bodo 12., 19. in 26. avgusta. BRIŠČIKI Dom pristaniških delavcev V sredo, 21. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Inti Illimani. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. TRŽIČ 14. septembra bo nastopil priljubljeni kan-tavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Puppet festival Od 31. avgusta do 7. septembra - Animator-sko gledališče. Kulturni dom: Od 7. do 15. septembra - XV mednarodni natečaj R.Lipizzer. BENEČIJA Postaja Topolove Danes, 1. avgusta, ob 21. uri »Voci dalla sala d’aspetto«: Jani Oswald. Jutri, 2. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Beneškega gledališča. Razstave 2e T01-* razstava »Praski zaklad«. Urnik: do _ tobra od 9. do 19. ure in od 26. oktobra na farski park: V konjušnici je do 7.1.97 doF 1 januarja od 9. do 18. ure. DrjC5inqska razstavna dvorana na Trgu U knlcv : 1® na ogled razstava Tiepolo - risi iekci)e Sartorio. Initi risbe i ®artorio (Largo Papa Giovanni slikari • ^3-fO. je na ogled razstava risb ^a iz 17. stoletja Tiepola . nir, J. “cv-oltella: Na ogled je razstava umet-Na 0 *na Perizija (1935-1993). tiCar,? )e tudi razstava pop slikarja Ame-itl J1In Dine. Umik ob delavnikih: 10-13 ob praznikih 10-13 in 18-24. Alik^p® ®assanese: na ogled je razstava avaliereja z naslovom »Pian Gordova, B^ano Sesia 28078». " Galeriin ». tazstaLlPanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 22.9. Ho Rul. ai° Carlo Bach, Elio Caredda, Silva-SePh Stlnk0;.Jam®s Brown, Juan Leal-Ruiz, Jo-Scador abl *t0, Fulvio Giannini in Lucia Pe- 30aSmna “stanova (Ul. S. Nicolo 20): do ' n- razstavlja Mauro Likar. luristif. VakntinnuazUStanova: 9'8' razstavjja Diego mim 1996», ki ga prireja goriska kulturna zadruga Maja in Kulturni dom Gorica. SPETER Beneška galerija: razstavlja Mario Massera. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava fotografij Fotokinoskupine Nova Gorica in uporabne skulpture Marka Mladovana. KOROŠKA CELOVEC Deželni muzej: do septembra je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: V torek, 6. t.m., ob 20.00 - odprtje razstave del gospe Hewig Bledi »Slike in objekti«. TtuT~ Ca! sticna °8ero Ghinnici' ustanova: do 7.8. razstavlja ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. OSOJE Galerija Carinthia: Do 31.8. je na ogled Jubilejna razstava Unikat-X-Kat TINJE Don prosvete Sodalitas: v torek, 6.8., ob 20. uri odprtje razstave »Slike in objekti« Hewi-ge Bledi. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana SLOVtKSRKiA NAAOOMK3S OiJ£CWU$CA v UUkJAM tel: 061/331-945 Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Operni program: L. van Beethoven: FIDELO, A.Foer-ster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLE-AS IN MELISANDA. Baletni program: R. K. Scedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHWIN (celovečerni balet). MESTNO GLEDALIŠČE ljubljansko: Čopovo 14 tel: 061/2V0-852 ŠTAJEllc V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. A. Jarrv: KRALJ ABU Četrtek, 29. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. SNG OPERA IN BALET MARIBOR Slovenska 27 Mafibor G. Donizzeti: LUCIA DI LAMMERMOOR Torek, 27. avgusta, ob 20.30, v ljubljanskih Križankah. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Do 25. avgusta, od 10. do 19. ure, nedelje od 10. do 14. ure, ob ponedeljkih zaprto: Arheološka razstava: POZDRAVLJENI PREDNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do sre- dnjega veka. Informacije na tel: 061/67 360. Od torka do petka ob 10. uri na ploščadi pred CD-jem: Programi za otroke -skozi igro spoznavajmo prednamce! Glavni pokrovitelj razstave je Pivovarna Laško, d.d. Zaradi vzdrževalnih del je odprt vhod v Cankarjev dom le s Prešernove ceste. Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. CpLASBA CAFE BELVEDERE Bled FOLK-BLUES FESTIVAL: Sobota, 3. avgusta: Valeria & The Leg Brea-kers (Hrvaška). Soul & funk. Sobota, 10. avgusta: Melita Osojnik & Jasna Knez. Vokal & gib. POD HOMANOVO LIPO Mestni trg. Škofja Loka Jutri, 2. avgusta, ob 20. uri: Alenka Godec. Petek, 9. avgusta, ob 20. uri: Mednarodni jazz Quartet. AVDITORIJ PORTOROŽ. Portorož Križni hodnik, Piran: Jutri, 2. avgusta, ob 21. uri: Piranski glasbeni večeri Ansambel za staro glasbo DULAMANS VRČUDEN-TON iz Salzburga. Nastop v kostumih. Program: srednjeveška glasba. Predstavili se nam bodo s kopijami srednjeveških instrumentov in v sredpjevpSkih kostumih. Avditorij Portorož, Tetno prizorišče: V soboto, 3. avgusta, ob 21.30 uri: ROCK VEČER - SLOVENSKI ROCKERJI. " KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica V soboto, 3. avgusta, ob 21. uri, na prostem: Nastop skupine THE PLEASURE FUCKERS. Izjemen nastop, ki ga ne bi smeli zamuditi ljubitelji panka, rokenrola in garaže. KUD FRANCE PRESE- Karunova 14 Trnovo T R N F E S T '96 Danes, 1. avgusta ob 18.30: Igrica za najmlajše »ZaCarana ladja«, v izvedbi Lutkovne skupine US. ^ Ob 21. uri, pa se bo predstavil Teater Gromki z gledališko pripovedjo o zapeljevanju in boju za greživetje »Prava reč, Jutri, 2. avgusta, ob 21. uri: VeCer ruskih romanc in ciganskih balad z ruskima izvajalcema »DUO IRAROMA«. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Križanke, danes, 1. avgusta, ob 20.30: VeCer ob soju sveč TRIO LORENZ. Primož Lorenz - klavir, Tomaž Lorenz - violina, Matija Lorenz - violončelo. Program: mojstrovine 20. stoletja; L. Lebič, M. Ravel, D. Šostakovič. Križanke, jutri, 2. avgusta, ob 20.30: VeCer ob soju sveč Elena Denisova - violina, Alexei Kornienko - klavir. Program: F. Schubert, A. Zemlinsky, C. Saint-Saens. Križanke, v torek, 6. avgusta, ob 20.30: Gernot VVinischhofer - violina, Albina Sikšniute, klavir. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. Razstava likovnih del akademskega slikarja Valentina Omana. Razstava bo odprta do 22. avgusta. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5 Ljubljana SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Tradicionalne in nove tehnike. Razstava bo na ogled do 19. avgusta. NARODNA GALERIJA Puharjeva 5 Liubliana Antonio Paroli (1688-1768) Razstava tega baročnega slikarja bo na ogled do 1. septembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14 Liubliana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje. Del zbirke 5000 del do zdaj neznanega avtorjevega opusa.(Do 25. avgusta) GALERIJA ALKATRAZ Metelkova Skupinska razstava. Alenka Pirman, Boštjan Drinovec, Davide Grassi, Frenk Fidler, Goran Medjugorac, Jože Barši, Marko Jakše, Boštjan in Luka Drinovec, Marko Kovačič, Matej Bizovičar, Mojca Pungerčar, Silvan Omerzu, Urša Toman, Boštjan Novak, Andreja Suhadolc, Nataša Tajnik. (Do 1. septembra) GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Ljubljana Darja Dobnikar Lovak Olja na steklu. (Do 31. avgusta) KIČ KRIŽANKE Tra francoske revolucije 7 Liubliana Karla Bulovec Mrak Risbe iz obdobja 1921 -1953. Razstava bo na ogled do 31. avgusta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Ljubljana KITAJSKI PAPIRNATI ZMAJI Razstava bo na ogled do 8. septembra. BEŽIGRAJSKA GALERI-JA Dunajska 31 Liubliana Marko A. Kovačič ZATIŠJE PRED VIHARJEM. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. ECIUERNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Skupinska razstava S.L.I.K.A.R.S.T.V.O. Razstava bo na ogled do 27. avgusta. GALERIJA KRKA Dunajska 65 Ljubljana Jože Vodlan SLIKE. Razstava bo na ogled do 11. septembra. GALERIJA SKUC Stari trg 21 Liubliana Skupinska razstava STVAR DOGOVORA. Razstava bo na ogled do 3. avgusta. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3 Liubliana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN. Bienalna razstava srednjeevropske risbe, na ogled bo do 31. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35 Ljubljana Zora StanCiC CHIAORUSCURO. Slike. (Do 1. septembra) GALERIJA COMMER-CE Einspielerjeva 6 Liubliana SLOVENSKO DRUŠTVO TRIGLAV (Split). Likovna razstava bo na ogled do 9. avgusta. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Četrtek, 1. avgusta 1996 Horoskop zapisal B. R. K. - OVEN 21.3.-20.4: S partnerjem bosta želela dokončno razčistiti s sledovi nezdrave odvisnosti, zato si bosta dopustila vso svobodo, Ce bosta v ozadju zaznala nadomestilo, raje Se malo počakajta. BIK 21.4-20. 5.: Kljub vsemu vašemu izmikanju se vendarle ne boste mogli izogniti usodnemu srečanju. Ne bojte se: pridobiti boste več kot izgubili, če boste le ohranili svoj bojevniški duh. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Znancem boste izdati idejo, M se jim bo sprva zazdela povsem sanjaska, a ko jim boste prikazati njeno resnično ozadje, jo bodo navdušeno sprejeli. Nekdo vam jo bo celo ukradel. RAK 22.6. - 22. 7.: Spoznali boste številne nove plati medosebnih odnosov, zato boste odslej z veC strpnosti presojali o tujih karakterjih, zlasti tistih, ki ste jih doslej zgolj obsojali. LEV 23.7. - 23.8.: Vaša težnja po uspehu bo tolikšna, da se ne boste ustavili niti pred najhujšim izzivom. Ni hudič torej, da si ne boste izposlovali vsaj odobravanja pred lastno podobo. DEVICA 24 8. - 22.9,: Povečana samokritičnost vas bo obvarovala pred zapleti z okolico, ki je ne boste več skušali obrniti sebi v prid, ampak se ji boste prilagajali vsaj v enaki meri kot ona vam. TEHTNICA 23.9. - 22.104 Pomanjkanje energije vas bo vleklo v posteljo. Prisluhnite glasu telesa in si privoščite izdaten podtek, sicer se vam zna zgoditi, da bodo načrti za vikend šli po zlu. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Glede na to, da boste spoznali precej novih ljudi in z njimi preživljali lepe trenutke, se bodo vaši stari znand počutili zapostavljene in pozabljene. Njihov problem! STRELEC 23. IT. - 21. 12.: Trenutna finančna zmogljivost vas bo docela zaslepila. Zavedla vas bo v prenagljene podvige, ki se utegnejo slabo končati. A ker vas spremlja sreča, se bo morda zgodilo obratno. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Z igrivimi domislicami boste zabavali svojo okolico, vse dokler vam nekdo ne bo postavil r-prašanja, ki vas bo docela zresnilo. Priznajte si: humor je lahko tudi beg. VODNAR 21. 1.-19. 2.: V upanju, da se vam bo partner odzval s pripravljenostjo na sodelovanje, boste brez zadržkov spregovorili o svojih skrivnih željah. Imeti boste srečo: vroče bo kot v peklu. RIBI 20. Z - 20.3.: Nikar ne skrbite: spodrsljaji na 'delovnem področju niso nobena katastrofa, marveč dobrodošla vzpodbuda za koristno samoizpraševa-nje o smislu gonje za uspehom za vsako ceno. V filipinskem glavnem mestu Manili je preveč avtomobilov V glavnem mestu Filipinov Manili je toliko avtomobilov, da na sicer širokih cestah vsak dan nastajajo prometni zamaški. Ocenjujejo, da je država zaradi ur, ki jih meščani izgubijo v prometni gneči, prikrajšana za 15 milijard pesov letno. Zaradi gneče pa prihaja tudi do pretepov in umorov. (Foto: Reuter) Zvoki klasične glasbe niso prijetni za mlada kitajska ušesa Kitajček na Reuterjevi sliki si zatiska ušesa ob zanj groznih zvokih simfoničnega orkestra v Hongkongu. Verjetno bi se precej bolje počutil ob poslušanju tradicionalne kitajske glasbe. Tudi Lou je poročen z lepo Keltv Preston Kar dva hollywoodska filmska igralca sta poročena s Kelly Preston - John Travolta in Lou Diamond Phillips (na sliki), ki se ga spomnimo iz filma Lo Bamba. Seveda pa ne gre za isto osebo. Njuni ženi sta le soimenjakinji. Film o ljubezni E. Guevare LOS ANGELES (STA/AFP) - Režiser izjemno uspeSn6" ga italijanskega filma PoStar Michael Radford bo p°' snel film o ljubezenski zvrozi slovitega Ernesta »Che« Guevare z neko vzhodnonemško vohunko. Distributer bo družba Wamer Bros, producent pa pevec RolliSo Stonesov Mick Jagger. Film naj bi na platna kinemat°; grafov prišel prihodnje leto, torej ob 30. obletnici srttf0 tega kultnega kubanskega upornika. V vlogi Guevar6 naj bi zaigral Antonio Banderas, ki je tega junaka upodobil že v musicalu Evita z Madonno v naslovni vlogL Telefon na sončne celice FREETOWN (STA/Tanjug) - Nacionalna telefonska družb3 v afriški državi Siena Leone namerava v telefonske govorilnice po vsej državi vgraditi sisteme za napajanje s soiv eno energijo.Direktor državne telekomunikacijske družb® je povedal, da nekatere govorilnice v glavnem mesbj Freetovvn že sedaj črpajo energijo iz sončnih celic. Povod" je tudi, da bodo z novimi napravami, katerih življenjsk3 doba je 20 let, prihranili denar in dosegli, da telefonske govorilnice ne bodo več odvisne od nezanesljive elektrik1® napeljave. »Uporabniki, ki so do sedaj imeli težave s klici času, ko ni elektrike, si bodo lahko oddahnili,« je dejal. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBLIKA ZBIRALEC STARIH NOVCEV RDEČA KRVNIČKA REDNA OBNOVA STROJEV PESEM HVALNICA DAVID NIVEN ETNOLOG KURET FRANC. IGRA S KARTAMI NASPROTJE VESEUA REPUBUKA RUSKI SKLADATEU (IGOR) FINSKI PESNIK (EINO) RIM. MIT PODZEMLJE ŠčlR NOBELU avtor: J. KRALJ DAVID (krajše) NAPO- VEDOVALKA KOROŠEC SENENI DROBIR (nareč.) TURŠKI GUVERNER V EGIPTU SKUPINA PLEMEN VET10PUI NERODEN ČLOVEK AM.SUKAR IN GRAFIK (JOHN) DISKOTEKA BICIKUSTKA REDAK- TORICA ELEKTRIČNI ŽGALNIK REŽISER JOSEUANI JAUŠOVEC NAUKO TOPLOTI MESTO VASTURLII - ACETONU POD. SPOJINE NAJVIŠJA GORA NEKO. JAPONSKI POLITIK (HIR0BUMI) KOROŠKA (star) JED (star.) TOKOVNI POSREDNIK VEČNO MESTO EGIPČAN. BOG PTIČJA KRMA KENIJSKI NARODNI PARK STARORIM. POZDRAV ALKOHOLNA PIJAČA 14. ČRKA ALFABETA PISATEU VVALLACE SREDNJE- VEŠKA SKLADBA ORGAN. SPOJINE • IZRAELSKI PARLAMENT PRITOK RENA VNEMČUI, MAJNA JAPONSKI PISATEU (AKINARI) MODEREN PLES EDEN OD STARŠEV OKSID (star) AKTINIJ VAS POD STORŽIČEM HIMALAJ. KOZA IGRALEC WALLACH FRANC. JASNOVIDEC ZMAGA PRI ŠAHU KONEC SUKANCA BOGAT ATENEC, SOKRATOV SODOBNIK STARA FIZ. ENOTA ZADELO GRŠKI NOGOMETNI KLUB ŠAMPION REKA IGRALKA RINA PRAPREB. APENIN. POLOTOKA OTROŠKA GLISTA NAJVEČJI SESALEC INDUSKi HRAST VNETJE ŠARENICE ANTIKVA REPUBUKA vNiživd’ ‘S0 -vaitfV^ ■VJJ ■0$ ‘MSNHlV ‘srwavnLS° ‘jNOl ‘jV ■rUJ ■jSLOH ‘0$ ‘3AV ‘oaVSJ ‘glhJSž ‘NVIP*05 'Oti ‘OCflA0 ‘VDINC#1 ‘Obšiti ‘MV01S ■zaNOO^ :ouArr°P0A :A3tisa5! TV SPORED Četrtek, 1. avgusta 1996 RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip 3 TV DNEVNIK Na počitnice (ponovitev) Tle pr’ nas doma (ponovitev) © RAI 1 6.30 10.00 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.40 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.50 20.45 23.05 23.15 0.25 0.55 1.25 1.40 3.10 4.05 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Melba Ruffo, Amedeo Goria), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Perfetta armonia (kom., ZDA '91, i. P. Sco-lari, D. McGavin) Dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG - V živo (i.-Mark Humphrey) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Dan mrtvih (i. A. Lan- I sbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Noi peccatori j (dram., It. ’52, i. Y. Šanson, S. Barclay, T. Lees) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Danes v parlamentu Dnevnik Dok.: Legenda Mr. Volare Variete: Atlan Tam Tam (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Su le mani! -(vodijo Carlo Conti, G. Panariello, Dong Mei) Dnevnik Olimpijske igre Dnevnik", zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Dok.: Zgodovina krščanstva (7, del) Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) Variete; Canzonissima Dok.: Klasična glasba -Bernstein pripoveduje. Dok.: Mi ritorni in mente relay - Lucio Battisti F RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 Nan.: Paradise Beach Dok.: V kraljestvu narave, nato risanke Nan.: Zdravnik med medvedi Rubrika o zdravstvu Dnevnik Nan.: velika dolina Dnevnik, 13.40 Olipijska oddaja Variete: E 1‘ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje, vmes (14.30) ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara 17.15 dnevnik - flash Sereno variabile Šport in dnevnik Nan.: Un caso per due Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Večerni dnevnik TV film Perry Mason: Scandali di carta (krim., ZDA '91, i. R. Burr, B. Hale, V. Harper) Aktualno: Top Secret Dnevnik, vreme Danes v parlamentu Olimpiskev igre: atletika, dresura, rokoborba, skoki v vodo, boks RAI 3 Jutranji dnevnik, Drobci Olimpijske igre Film: Rascel Fifi (kom., It. ’56, i. R. Rascel) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Gospodarstvo, Filozofija, Media/Mente, Na kolesu Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Dok.: Livingstone, 13.30 Filozofija in aktualnost Deželne vesti, dnevnik Športno popoldne: olim- Nan.: Love Boat, 8.00 Družina Bradford, 9.00 nad. Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 II dono deli a vita, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg 4 Nan.: Časa doke časa Nad.: Sentieri, 15.15 Aroma de cafe Nan.: L’ estate del mio bambino (dram., ’91) Aktualno: Agencija, 18.45 Gosi come siamo Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Signori si nasce (kom., It. '60, i. Toto, P. De Filippo, D. Scala) Film: I due toreri (kom., It.-Sp. ’64, i. Franchi-In-grassia), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska @ CANALE 5 Na prvi strani, vreme Nan.: Flipper Film: Siamo tutti inquili-ni (kom., It. ’53, i. A. Fa-brizi, A.M. Ferrero) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno Felice, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG; 5 Papi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Film: Čara mamma ti odio (dram., ZDA ’91, i. K. Dullea, J. Light) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Risanke: Otok malo Elo Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rastvid) Variete: Vinca ii imgliore (vodi Gerrv Scotti) Dnevnik TG 5 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Družina Hogan, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Nan.: TJ. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-, sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše, vmes risanke, 13.20 Ciao ciao" Parade, 14.25 Ciao Ciao Mix Nan.: Ultraman, 15.00 SuperVicky Aktualno: Poletni Planet Film: Se tu lo vuoi (dram., Avstral. ’92, i. Rebecca Smart) Variete: Giffoni festival Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Thunder in Paradise, 20.00 Gli amici di pap6 Nan.: Melrose Plače (i. D. Savant, J. Bisset) Nogomet: Chatillon-Ju-ventus (prijateljska) Film: Partita con la morte Night Game (krim., ZDA ’89, i. Roy Scheider) Zanimivosti o festivalu mladinskega filma Italija 1 šport # TELE 4 17.4"5, 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: Beverly Hillibillies Film Dnevnik v nemščini Film: Duelo al sole (vestem, i. G. Pečk) Nad.: Amore gitano <5> MONTECARLO pijske igre (atletika, ka- Variete: Estatissima nu, lokostrelstvo, 16.10 sprint (vodita Gabibbo, gimnastika, tenis, itd) Miriana Trevisan) Dnevnik, deželne vesti Film: Mamma, mi sono Olimpijske igre: atletika, perso nel bosco (kom., dresura, lokostrelstvo ZDA ’95, i. B, Bluhm, L. Dnevnik, deželne vesti Nevvman, S. Bibb) Aktualno: lo gli scriverei Dnevnik IH Dnevnik, pregled tiska Nan.: Missione impossi- Film v originalu: Our bile, 0.10 Maledetta for- betters (kom., ZDA ’33, i. tuna, 1.00 Dream On, lili Constance Bennett) vmes (0.00) nočni dnev- Glasbena oddaja: Kon- nik TG 5 im cert Raula Casadei Papi quotidiani s® 20.00, 22.30, 0.35 Dnevnik, 19.40 Šport Nan.: Charlie’s Angels Film: Charlie Chan e la citta al buio (krim., ’39) Nad.: Časa Sloan Variete: Zap Zap Nan.: Gospa in prikazen Film: II romanzo di Mil-dred (dram., ZDA ’45) Nan.: Omicidi d’ elite, 0.00 Due ragazze scatena-te, 1.05 Hitchcock fr* 1 Slovenija 1 Videostrani Otroški program: Samo za punce, 10. del amerišike nanizanke Po domače, ponovitev Poročila Kolo sreCe, pon. tv igrice Tedenski izbor Anastazija, ameriška dokumentarna oddaja Parlamentarna križpotja Gimnazija strtih src, 10. del avstralske nanizanke TV Dnevnik 1 Otroški program: Delfi in prijatelji, 6. del španske nanizanke Kolo sreCe, tv igrica Risanka TV Dnevnik 2 Atlanta '96 Spomini Sherlocka Holmesa, 1. del angl. nanizanke Zlata šestdeseta leta slovenske popevke, 14. oddaja: Nostalgija z Matijo Cerarjem in Katjo Levstik Nikar, oddaja o prometu Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Šport Sova: Kobra, 20. del ameriške nanizanke V območju somraka, 34. del ameriške nanizanke Poročila Slovenija 2 Euronevvs Letalski ples, avstralska dokumentarna oddaja Tepček, francoski film Seinfeld, 15. del ameriške nanizanke Martin Chuzzlevvit, 3. del angleške nadaljevanke Atlanta '96: Dnevni pregled; Skoki v vodo, Atletika - finale Sova, ponovitev: Kobra, 19. del ameriške nanizanke Tok, tok, Kontaktna oddaja za mladostnike Seinfeld, 16. del ameriške nanizanke Dr. Quinnova, 8. del ameriške nanizanke Zlomljeni jarem, dokumentarna oddaja Atlanta '96: Dnevni pregled; Badminton; Atletika - finale, Košarka - polfinale (M) Olimpijske videostrani 11 Koper 15.30 16.00 17.00 18.00 18.45 19.00 19.30 20.30 21.30 22.00 22.05 22.15 22.30 Euronevvs Atlanta - Olimpiada '96 Povzetek dogodkov Euronevvs Slovenski program V njihovem imenu Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik Atlanta - Olimpiada '96 Povzetek dogodkov Meridiani »Spazio mare«- tedenska oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njemu in z njim Miss Italija in the World '96 - promocijska oddaja Vsedanes - TV dnevnik Poletni kino - oddajo pripravlja O. Matijašic Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja Hrvaška 1 TV koledar Poročila Santa Barbara, 1309. del ameriške nadaljevanke Dobro jutro Poročila Deklica iz prihodnosti, 14. del Polna hiša, 2. del ameriške nanizanke Narnijske kronike, 8. del Ogroženost Plitvičkih jezer, dokumentarna oddaja Poročila Ljubezen, 300. del nadaljevanke Visoka družba, ponovitev ameriškega filma Hrtič-hitid, revija Videoklasika: Rijeka Dr. Quinnova, 9. del ameriške nanizanke b Poročila g Giulia, kljub vsemu, 4. del Kolo sreče Moč denarja Klub D. D. Hugo, tv igrica Dnevnik Naše malo mestece, 5. del nadaljevanke V malem mestecu nasto- pi čas za obnovo in gradnjo z vojno opustošene dežele. Prevare aparthaida, dokumentarni film Klapa Jadrija, glasbena oddaja Hrvaška spominska knjiga Dnevnik r Slovenija 1 5'°0.6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, J2'00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; ^■50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; J1'35 Turistični napotki; 10.30 Pregeld tiska; '2.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski na-j^sti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; '9.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov v®Cer; 21.05 Literarni večer; 21.37 Lepe Melodije; 22.30 Informativna odd. v an-SteSčini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 3,05 Literarni nokturno; 23.15 Olimpiada. Slovenija 2 ^OO, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30,10.30,11.30, '2'30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Sevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zani-JBivosti; 8.40 Radio most: Koper-Ljubljana-Maribor,- 9.00 Olimpijska odd,; 9.35 Popevki ®dna; 11,)5 izjava tedna; 12.00 Opoldne; 4.00 Drobtinice; 15.30 DIO; 16.45 Kdo ve; 8.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 .a2Z; 21.00 Pogovori proti etru; 22.00 Zrcalo neva; 22.23 Mala nočna filmska. Slovenija 3 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, ■ 0, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena mati-6ja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Počitniško Popotovanje; 13.35 Mladi mladim; 14.05 vObraževalni program; 15.00 Na ljudsko te- mo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simf. RTV Slovenija; 22.20 Zvočni zapisi; 23,00 Izbrali smo;23,55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30, Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 10.00 Glasb, rubrika Od vrha do dna; 10.40 Power play; 11.00 Dolnjega leta; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 17.00, 21.00 Olimpijski studio; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Poletni pr. z M. Vuksanovičem; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Počitniški kovček; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Sigla singel; 11.00 Kultura; 11.30 Souvenir d'ltaly; 13.00 Sanje o počitnicah; 13.40 Bella bellis-sima; 14.30 Turistične informacije;!6.00 E.. State reschi; 18.45 Questo paese come si chiama; 19.20 Sigla singel; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz dežele mirnega jutra, nato Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert v palači Labia; 11.20 Slov, glasba; 11.30 Odprta knjiga: Dober nasvet (prip. T. Gogala); 11.40 Orkestri 12.00 Venezuelska srečanja; 12.20 Tropicana; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe: Kratki časi (M. Kravos); 14.25 Tropicana; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; A. Vivaldi; 18.00 Taboriščna tematika (prip. B. Pahor); 18.30 Rock balade; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publ lest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. infax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG | Četrtek, 1. avgusta 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA TEMPERATURE REK roSTAJA st. C roSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 17,6 GradašCica Dvor 12,6 Sava Radovljica 12,0 Savinja Veliko Sirje 20,1 Sava Šentjakob 14,7 Paka Šoštanj - Sava Hrastnik 16,6 SoCa Solkan 15,9 Sora Suha 14,7 Idrijca Podreteja 11,8 Ljubljanica Moste 16,4 Vipava Dolenje 12,6 J TEMPERATURE MORJA TEMPERATURE V G0Eh Portorož 24,0 500 m 26 Poreč 23,3 | 1000 m 21 Crikvenica 21,0 i 1500 m 16 Split 23,0 2000 m 13 Komiža 23,0 2500 m 9 Hvar 23,0 2864 m 6 rpsr o ^ 1r,8/29PORTOR02 č5-x° UMAG, Slovenija: V petek bo Se povečini sončno, zvečer bodo v gorskem svetu posamezne nevihte. Začel bo pihati jugozahodnik. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Do gostov Parižani niso zelo prijazni Golob poteteldo PARIZ - Italija velja za eno od držav, kjer tujega gosta radi tudi opeharijo. A tudi v Parizu marsikdaj domačim in tujim gostom ne postrežejo tako, kot bi morali. Temu vprašanju je dnevnik Le Parisien v svoji včerajšnji številki posvetil kar tri strani, v katere je vključil nasvete gostom, da jih med poletjem ne bodo vodili za nos, pa tudi telefonske številke služb, na katere so ogoljufani lahko obr-I nejo za pomoč. Tudi to je dokaz, da med poletjem v Parizu ni vse tako, kot bi pričakovali od evropske kulturne prestolnice. Med goljufijami, ki jih navaja Le Parisien, so seveda zlorabe turističnih agencij, ki ponujajo sanjske bungalove, gost pa se nato znajde v kolibi, obenem pa opozarja zlasti na vprašanje higiene v javnih lokalih. Francosko finančno ministrstvo ugotavlja, da se množijo goljufije v javnih lokalih, v katerih gostinci ponujajo izjemne (seveda po ustreznih cenah) jedi, ki se v bistvu ne razlikujejo od slabo pripravljenih vsakdanjih receptov. In da zasolijo račun, dodajo Se »enkratno kapljico«, ki ni nič več kot slabo vsakdanje namizno vino. V nekem baru v predmestju Pariza so inšpektorji higienskega urada odkrili vsaj 30 kilogramov pokvarjne divjadi in prav toliko smrdečih sardelic. Pa tudi v Marseillu se ne šalijo. Inšpektorji so našli pri improviziranih gostincih več kot štiri stote nepravilno zmrnje-ne hrane. »Poleti se to dogaja pogosto. Veliko je ljudi, ki odprejo lokal za nekaj mesecev in mislijo, da lahko ravnajo, kot doma.« Pa tudi na avtocestah se mora gost paziti. Če potrebuje mehanika ali avtovleko, mu obrtnik rad krepko zasoli račun (tarife se tudi potrojijo), pri črpalkah pa dobesedno ustrahujejo voznike. Čeprav so mnogi zamenjali gume tik pred počitnicami, jih na servisu svarijo, da se s takimi gumami odpravljajo na pot na lastno odgovornost... Med prigodami, ki jih navaja pariški dnevnik, je dogodivščina mlade Geor-gette, ki se je skupaj s sestro odpravila na sanjsko potovanje v Turčijo, a se je znašla sama, sredi vročine in prahu brez vsakršnega udobja. Z gosti se radi okoristijo tudi taksisti. Ni maloh takih, ki turistu zaračunajo Lar »na oko«, češ da se je zaradi vročine pokvarila naprava, ki meri prevoženo pot in dolgovano vsoto. Pa tudi lepih deklet se je treba večkrat braniti: v Nici vabijo kliente v cenene hotele, ki naj bi jamčili udobnost. Nekateri so se znašli v sobanah s 30 posteljami... ipf DORCHESTER - Neizkušenost je večkrat slaba svetovalka. To je na »lastnih krilih« okusil mlad britanski golob, ki je izgibil smer in se po Štirih letih letenja znašel na Kitajskem. Lastnik je povedal, da je goloba izpustil pred 4 leti, pred nekaj dnevi pa so ga s Kitajske obvestili, da so našli žival z njegovim obročkom. Golob se bo sedaj vrnil domov lete, vendar tokrat na krovu linijskega letala. ©»ifeMiO B@lki g®*™ o no □ na Priplesala si je sanjsko vilo OSLO - Noge so ji otekle in jo bolijo, toda s 109 urami plesanja si je priplesala razkošno vilo. Protago-nistrka plesalne maratone je 30 - letna Nor-vežanka Mette Lili Jo-hansen, ki je zmagala na nekem poletnem festivalu v pokrajini Grenlend. Johanseno-va se je zmazala z oteklimi nogami, nekatere tekmovalke, ki so klonile utrujenosti, pa so zaradi izmučenosti morali odpeljati v bolnišnico. Bambus za hanojsko tržnico Kolesarji so natovorili kolesa z bambusom, ki ga bodo prodali na tržnici (Ap) Namesto pištole kača KAIRO - Namesto orožja je uporabljal ... kačo, da bi oropal prestrašene žrtve. Nenavadni bandit je 57-le-tni Mahmud Kalifa, sicer krotilec kač, ki je ljudi prepričeval, da jih bo rešil kač, ki bi morebiti prilezle v hišo. Komaj je vstopil, pa je žrtvi ovil svojo »udomačeno« kačo okoli vratu in izsilil »nagrado«. Končno je tudi on naletel na brata, ki mu nista nasedla. Onesposobila sta ga in izročila policiji. HALLE (Nemčija) - Vietnamec Chu Ton Chong je v prejšnjih dneh v mestu Halle v Nemčiji postavil svojevrsten svetovni rekord. Enajst ton te-čak železniški vagon )e sam porinil za 31 metrov in 31 centimetrov. Podvig vietnamskeg3 »silaka« je priklical na kolodvor veliko radovednežev, ki so ga spodbujali in bodrili med podf1 gom. Ob. koncu je bil Cu ong zadovoljen z uspe hom in je od veselja za kričal, na obrazu pa so s mu poznale posledm nečloveškega napora, ko jasno kaže telefoto Ap’ Cuong že dalj časa Z1 vi v Nemčiji, kjer poučuje orientalske b0ln.-veščine na neki tamkaj šnji športni šoli.