riška Domovina MERI € Atil-HOME MOfwmawnwMMft CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING. DECEMBER 21, 1948 LETO L. - VOL. H IZ SLOVEIIIJE V DOBU PRI DOMŽALAH je 29. oktobra odšel po večno plačilo tamkajšnji župni upravitelj Anton Oman. Rojen je bil 1. 1892 v Lipici v župniji’ Stara Loka, v duhovnika je bil posvečen 1915. Ranjki je že dalj časa bolehal. Zelo so vplivale na njegovo zdravje sedanje za Cerkev tako žalostne razmere. Dobski župnik Ivan Bešter se nahaja v begunstvu v Rimu. V LAŠKEM so pokopali oktobra bivšega javnega notarja dr. Fran-a Prislana. SMRT DVEH VNUKOV DR. IVANA TAVČARJA. — Sinova dr. Igorja Tavčarja, Ivan in Igor, sta 25. septembra žalostno končala. Eden se je igral z mi- tro in pri tem ustrelili brata. V obupu je potem ustrelil še 3am sebe. Bila sta študenta in člana komunističnih organizacij. Njun oče Igor je sin znanega pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja, ki je v svojih povestih ovekovečil svoj rojstni kraj Poljane nad Škofjo Loko in poljanske hribe. Ranjka fanta sta bila prepeljana v Poljansko dolina in pokopana v družinskem grobu na Visokem. ŠTAJERSKA IMENOVANJA. — Kokošinek Janko, župnik v Šmartnem v Rožni dolini, je postal škofijski duhovni svetovalec. Kreslin Martin, kaplan v Dobrni je imenovan za vikar-IPtlle m .1 »trtni'_______ Rekordni napredek . ameriške industrije Washington. — Napredek a-meriške industrije je dosegel v zadnjem času nove rekorde. Oddelek federalne vlade za trgovino objavlja številke, ki kažč-jo, da je industrija vložila v obnovitvene in razširitveneseačrte v zadnjih treh mesecih letošnjega leta več kot kdajkoli poprej. Po teh podatkih znašajo izdatki za izpqpolnitev ameriške industrije y zadnjih mesecih letoš- mesecih prihodnjega leta in ki so radi nespremenljivosti toliko kot sigurni, 9 biljjonov in 400 milijonov dolarjev. LEP PROGRAM BO NOCOJ OB 7 PRED KOPALIŠČEM Pridite nocoj ob 7 pred St. Clair kopališče na 63. cesti in in St. Clair Ave. kjer bo zelo lep božični program. Na programu bo petje in godba. Vse to se vrši pod pokroviteljstvom trgovcev na St. Clair Ave. in Lake Shore Post št. 273 od Ameriške legije. Letošnji programi so mnogo bogatejši kot ?o bili lansko sezi-jo ob istem času. V letu 1949 bo mir Pariz. — Ameriški senatorji in poslanci, ki so ravnokar pre-, potovali Evropo, so izrazili mnenje, da Rusija ne bo izzvala novega vojnega konflikta nikakor pred letam 1952. Razburljivi nemiri po rimskih ulicah Demonstracije invalidov in žena — Stavka drž8|Vnih uslužbencev Rim. — Generalna federacija dela, ki jo vodijo še vedno komunisti, stalno napada vlado, češ da prepočasi povišuje delavske plade, prejemke državnih nameščencev, pokojnine in invalidnine. V Rimu so posamezne organi: Nizozemci zavzeli glavno mesto* Indonezije Batavia, Java. — Nizozemske čete so padle kar iz zraka v glavno mesto Jave, Jogjarta, ga zasedle in internirale vse voditelje indonezijske republike, čete so prenesli avijoni nad mesto. Vojaki so se spustili na tla s pa-, rašutno opremo v velikih množinah. Internirani so: predsednik republike predsednik vlade, in zunanji minister. Tudi druge dele Jave in Sumatre zasedajo nizozemske čete. Pravega odpora ni. Nizozemski governer je izjavil, da bodo oblasti postopale z vsemi ujetimi voditelji Indonezijcev vljudno in primerno njihovim častnim službam, ki so jih imeli v republiki. Izjavil pa je da je akcija bila potrebna radi terorizma, ki so ga Indonezijci izvajali po celi pokrajini., Varnostni svet Zveze narodov se je sestal k izredni seji, radi nove vojne v Indoneziji. ------o------ Trgovina med Anglijo in Španijo London. — Trgovinska delegacija, ki se je vrnila iz Španije, je (z uspehom zaključila novo trgovinsko pogodbo med Anglijo ta Španijo. Pogajanja so trajala preko mesec dni. Anglija bo dobavljala iz Španije pomaranče, vino in železno rudo, v zameno pa bo dajala vozila, kemikalije in mašine. SKUPNI NASTOP DELAVSTVA ZA SOCIJALNE ZAKONE Washington. «+ V3e delavske zveze so sklenile, da bodo z združenimi močni podpirale Trumanov zakonodajni program za prihodrjje zasedanje kongresa. Predsedniki delavskih zvez so predlagali skupno akcijo, ki zahteva : 81. kongres, ki začne svoje delo v januarju 1949 ima izredno priložnost in izredno odgovornost. Potrebe ameriškega naroda so jasne. Narod je pri zadnjih volitvah glasoval za razveljavljenje delavskega Taft-Hirtleyevega zakona. za primerili) stanovanje, za zboljšanje socijalne varnosti, za primerno najnižjo mezdo, za odpomoč proti inflaciji in za u-veljavljenje enakih civilnih pravic. Volitve so pokazale, da ljudstvo solidno podpira politiko New Deal in da zahteva naj se njena načela izvedo v življenje. Ameriški narod je 81 kongresu dal mandat, da to izvrši. Resolucije in sklepi, ki sta jih sprejeli CIO in American Federation of Lab«, na svojih letnih konvencijah v osnovah soglasno zahtevajo izvedbo za, konodaje, ki so jo pri volitvah obljubili predsednik Truman, podpredsednik Barkley in drugi napredni kandidati. Podobne sklepe so napravile tudi železničarske zveze. Zahtevo podpirajo Philip Murray, predsed-D. Železničarji proti režimu v Jugoslaviji Švica, Ženeva v dec. 1948. pital v svojo osebno korist, kako Pred kratkim je. “Borba,” luksuzno potujejo, in kako raz- glavno glasilo komunist, stranke Jugoslavije, napadla jugoslovanske žeelzničarje. Očita jim nezavednost. “Borba” pravi, da ne delajo dovolj, kar dokazuje dejstvo, da zamude vlakov od leta do leta naraščajo. Gre torej za sabotažo s stran: železniškega osobja in to gre komunistom na živce. Treba je vedeti, da so bili železničarji v razmeroma velikem številu že pred vojno najboljši člani komunistične stranke Jugoslavije, ki je bila ilegalna. Železničarji so bili glavni nosilci prenosa pošte in vzdrževanja zvez med komunističnimi celicami že v stari Jugoslaviji. To velja še v večji meri za čas med vojno. Vodilni komunisti, kot na primer Kardelj, so predvsem s pomočjo železničarjev potovali iz kraja v kraj. železničarji so jih preoblekli v svoje službene obleke, na primer kot strojevodje ali kurjače, kakor je bil to slučaj s Kardeljem. Sedaj je pa dejstvo, da so železničarji z maloštevilnimi izjemami pri železniški Direkciji v Ljubljani, proti režimu, in to najbolj oni železničarji, ki so bili člani komunistične stranke že pred »vojno, ali ki so postali člani med vojno. Kakor drugi stanovi, tako tudi železniški stan čuti, da je na košno živijo. železničarji so tudi ugotovili, da je tekstilno blago, deklarirano kot vino, šlo v cisternah v Rusijo. Ugotovili so dalje, da so maloštevilni rentgenski aparati, ki so se nahajali v Jugosla-viji, bili poslani v Rusijo. Videli' so tudi, kako so pošiljali sladkor iz naših sladkornih tovarn iz Vojvodine v Albanijo, na pošiljkah pa je bila napisano, da pošilja sladkor Stalin. •Vso to prevaro so železničarji ugotovili prvi. Zato jih režim sedaj strogo nadzoruje. Janez Pokljukar. Korejsko ljudstvo slavi neodvisnost države Seoul. — Ljudstvo Južne Koreje je .‘Svečano proslavilo priznanje nove republike, ki jo je izglasovala Zve^a narodov. V glavnem mestu se je udeležilo proslave nad 80,000 ljudi. Govorniki so proslavljati borbo za neodvisnost, ki jeitrajala 38 let. Vlada je proglasila dan narodnega osvobojenja in priznanja republike za narodni praznik. |Na glavnem zboru je govoril tudi predsednik vlade. Kralj Peter govoril v New Yorku New York. — V Town Hall je govoril pregnani kralj Ju- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pozdrav iz taboribia— Helen Milharčič je dobila pismo od sorodnice Olge Mastnak, ki se nahaja v taborišču blizu Maribora. N a r 6 č a pozdrave vsem Slovencem, še posebno pa gg. duhovnim-beguncem. Za 30-dnevnico — V sredo ob 6:30 bo darovana \ cerkvi sv. Vida maša za pok. Frances Pangeršič ob priliki 30-dnevnice njene smrti. Frank Kastelic bolan— Precej resno je bil zbolel poznani Frank Kastelic, tajnik Euclid Rifle kluba. Zdaj se mu je že obrnilo na bolje in upa, da bo kmalu zopet popolnoma okreval. Frank, le ne podaj se. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. John Kozel, 19206 Arrowhead Ave. so se ustavile rojenice ter jim prinesle krepkega sinčka prvorojenca v Booth Memorial bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Lillian Polc. Mati in dete se dobro počutita. Tako sta postala Mr. in Mrs. John Polc prvič stari ata in stara mama. čestitke! Frank Dragolich bolan— Težka bolezen je priklenila poznanega Franka Dlagolicha iz Brazil Rd. na bolniško posteljo. Je že nekaj boljši, toda pod zdravniško oskrbo bo ' še Tri na dan Iz Budimpešte- poročajo, da je več članov Titove ambasade re-signiralo in obrnilo gospodarju Titu hrbet, šli so v službo h Kominformu, ki je napovedal Titu boj. To znači, da podgane že čutijo, da se Titova ladja po tapija. * » » Morda je samo slučajno, da je prišla ta vest iz Budimpešte ravno takrat, ko se nahaja tam Žosi Zakrajšek, ki je šla iz Amerike na Madžarsko zastopat Vseslovanski kongres. • • * Sovjetski ambasador v Wash-ingtonu je izjavil, da si nihče ne želi vojne kot podpiratelj za-padnih demokracij. Temu je takoj pritegnil Hewlett John- teranov in invalidov je šla na u-Tice'v protestno parado, dasi za to ni imela nikakega dovoljenja. Policija je zaustavila pohod veteranov in invalidov pred palačo notranjega ministrstva in nastal je pretep med policaji in veterani. Invalidi so biti po policistih s svojimi bergijami in u-metnimi nogami in rokami. — Končno so policijski avtomobili tako zastavili ulico, da je bil prehod nemogoč in veterani so se počasi razšli. Njihovo delegacijo je potem sprejel predsednik zbornice Gronchi in ji obljubil, da bosta parlament in vlada upoštevala njihove zahte-Demonstrirale so posebej tudi žene. Kar z otroci so šle na utico in vpile, da vlada mora dati večjo zimsko pomoč za brezposelne in stanovanja za tiste, ki jih nimajo. Bilo jih je kakih 2000. Tudi te so najbolj napadale notranjega ministra, ki nima v svpjem delokrogu so-sijalne zakonodaje, pač pa policijo in politiko proti komunistom. ' Za soboto zvečer oklicuje generalna delavska federacija 24 urni generalni štrajk za milijon državnih uradnikov, ki zahtevajo povišanje plaž. Poizvedovalni kotiček Kje se nahaja Marija Polen-čič, poročena nekje v Zed. državah? Zanjo bi rad zvedel sovaščan Stojke Bucinel, Mountjoy Co. C 5 E, Timmins, Ontario, Canada, ki ima zanjo vesti od doma. • • « Karla Kranjc, Mivka 16, Ljubljana, bi rada zvedela za naslov svojega strica (brata pok. matere) Franceta Obreza iz Vremskega Britofa pri Divači na Krasu. Naj se zglasi na gornji naslov, ali pa na naslov: Mrs. Johanna Novak, 6818 Edna Ave. Cleveland 3, Ohio. Felix Prijatel, 4662 E. 93. St, Garfifeld Heights, O. bi rad zvedel za naslov mladinskega prijatelja Antona Novaka, po domače Škodov, doma iz Male vasi pri Dobrem polju, ki 3e zdaj baje nahaja nekje v Argentini. . .. , , ,uiuzine zastonj vožnje tekom brat3tva železniških usluž- ce|ega ,eta Komimisti M jim bencev, H. Wi Fraser, predsed nik železničarskega delavstva in Alvanley Johnston, predsednik železniških strojevodij. -------o------ Prevrat v H Salvadorju je potekel brez krvi San Salvador,--h Vojaško skupino, ki je prevzela oblast devoluciji" v San Salvadorju, 'vodijo: polkovnik Cordoba, major OSorio, Dr. Cosat in Mr. Poh. Predsednik je podpisal izjaivo, da odstopa. Predsednik vojaške vlade je v prvi izjavi 'povedal, da t>o ivlada pustila polno svobodo tiska in da bo vladala nepristransko za vse državljane. Proti članom bivše vlade bo vpeljano posto- pa to pravico stare Jugoslavije vzeli in člani družine železničarja imajo pravico do samo treh voženj na leto. Pa to ni glavno! Glavno je, da vidijo železničarji, kako komunistični mogotci brezsrčno izrabljajo državni ka- Razne najnovejše svetovne vesti Obilna letošnja žetev Washington. — Končna poročila o letošnji žetvi kažejo, da je bila ta žetev menda največja v ameriški zgodovini. Pridelalo se je 179 milijonov ton žita, 137 milijonov 400 tisoč ton hrane za živino. Tudi pridelek krompirja, fižola, koruze in drugih hranil je višji kot kdajkoli doslej. ---—o-------- Češka trdno v oblasti Moskve Praga.____ Vlada je objavila, da bo Sovjetska zveza dala, odnosno posodila Cehoslovaški nekaj svojega zlata in dolarjev za obnovitev Cehoslovaškega gospodarstva. Delegacija, ki jo je vodil Antonin Zapotocki, se je vrnila iz Moskve in objavila, da je z boljševiškimi zastopniki dosegla 'popolen ' sporazum v vseh vprašanjih mednarodne politike. Sneg - sneg New York. — Preko cele ae-vemo-vzhodne ameriške obale divja snežni vihar. Sneg je na-son, “rdeči dekan”’ iz Anglije | letel v debelosti 20. inč. Mesto in veste kdo že? Da, uganiti I New York je vse v debelem sne-ste - Henry Wallace (ki se gu, in megli. Zrakoplovna leta-sklanja kot pajac). |lišča so v New Yorku zaprta. ga prilastili nezakonito. V mali republiki je povsod red in mir. ------o------- Spor radi Porurja v načelu rešen London. — Vseh šest držav, ki so iriteresirane na rurski industriji, sedaj razpravlja kako bi se ugodilo francoskemu stališču. Zastopniki so dosegli načelen sporazum, da bo nadzorstvo nad vso porureko industrijo imela mednarodna korporacija. Podrobnosti o izvedbi tega sklepa bodo določene v naslednjih razgovorih. Razgovori so že toliko napredovali, da ni več strahu, da bi radi porurske-ga vprašanja nastal kak tejži spor med zapadnimi zavezniki. Protikomunistični vodja jeklarjev zopet izvoljen Za predsednika clevelandskega Industrial Union Council je bil izvoljen William F. Donovan, distriktni direktor CIO Steel Workers Union v Clevelandu. Donovan je znsn protikomunistični delavski voditelj in je takoj po izvolitvi izjavil, da bo izčistil komuniste iz odborov po nalogu CIO. je govril o Titovem režimu režimu suženjske diktature, ki nima mkake zaslombe v ogromni večini narodov Jugoslavije. Ob koncu govora je porival naj Amerikanci zahtevajo, da Zveza narodov uveljavi svoja načela o osnovnih svoboščinah povsod po svetu/ BATAVIA, JAVA, — Nizozemska vlada je odpovedala premirje, ki je trajalo vet: kot poldrugo leto in naročila svojim četam, da naj napravijo red v Indoneziji. S tem se je začela nova vojska. Indonezijska vlada javlja, da so nizozemski avijoni bombardirali več mest. Nizozemska invazija se je začela na raznih točkah otoka Jave in čete prodirajo proti glavnemu mestu. Nizozemska vlada je predlagala začasno vlado za Indonezijo, ki naj bi se sestavila sporazumno med Nizozemci in indonezijskimi uiv»c v.o^c „„ ___ r—- domeni. Indonezijski borci za neodvisnost so to vlado odklo- ne fwti rorem♦♦11 »IIM Entered as eecond-cltse metter Jtnuery 6th. 1808, at the Poat OHIca at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. No. 249 Tues., Dec. 21, 1948 Kdo je zaveznik komunizma? j« Ženeva, Švica. — 1) Kdor misli, da se da s komunisti sodelovati. Komunisti ga bodo uporabjlali samo toliko časa, dokler si ne pridobe absolutne oblasti, na kar ga “izvagonirajo.” Kdor tega ne verjame, naj ve da sam Stalin dobesedno piše: Komunizem ne pozna zaveznikov, on pozna samo začasne sopotnike.” Te Stalinove besede je že citirala tudi “Borba,1” vodilni jugoslovanski komunistični časopis. 2) Kdor govori o vzhodnem tipu demokracije. Kajti ■ demokracija je samo ena, to je spoštovanje osebe in osebne svobode, svojega bližnjega in iz tega samemu sebi naložena disciplina proti drugim. Komunizem pa tega ne pozna ampak jasno, črno na belem, piše v svojih naučnih knjigah o diktaturi. Komunizem spoštovanja do osebe in osebne svobode ne samo ne pozna, ampak jo popolnoma zanika. 3) Vsakdo ki kritično ne čita komunističnih ali komunizmu naklonjenih časopisov. Znano je namreč, da komunistično časopisje piše za zahodni svet članke v “zahodnem žargonu,” kakor to komunisti med seboj označujejo. Na primer tudi beseda demokracija je namenjena za zahodni svet. Isto besedo pa čita komunist v istem časopisu kot “komunizem.” Beseda “narod” je namenjena zahodnemu sve tu. Ista beseda v istem komunističnem časopisu pa pomeni za komuniste “komunistična stranka.” Besedi “demokratične sile” pomenita za komunista “komunistične sile.” 4) Kdor govori o kakršnikoli tiskovini svobodi v komunistični državi. Predsednik sindikata, ki šteje več tisoč članov, sam član komunistične stranke, ki je pa dane? proti komunizmu, mi je rekel pred dvema pričama: “Res se v zahodnem svetu lahko zgodi, da ne more revež objaviti čfenka v kakem časopisu, če hoče braniti bodisi svojo čast, bodisi svoje interese. Toda na zahodu ima vsaj možnost, da napiše krajši ali daljši članek na pisalnem stroju, ga razmnoži in razdeli na ulici komur hoče. Zato ne bo kaznovan.” “To je vendar svoboda.” je vzkliknil, predsednik sindikata. “Tukaj pri nas, na komunističnem vzhodu, pa revež niti te možnosti nimaš. Če bi se kdo drznil pri nas napisati kak članek ali ,letak nedolžne vsebine proti režimu, ga to stane pet let zapora, če pa kaj težjega napiše, ga pa to stane takoj glavo! To pač ni svoboda! “Tako je zopet rekel isti predsednik sindikata. Končno je pripomnil: “Največji savezniki komunizma so oni zahodnjaki, ki gledajo na komunizem z zahodnimi očmi, to je s zahodnimi pojmi!” — Janez Pokljukar. Poper in koprive Cleveland, O. _ Bivši jugoslovanski kralj Peter je pred leti ob priliki svojega prvega cibiska v Ameriki izrazil željo, da bi mogel biti avtni mehanik v ti deželi. Ampak ko je bil zadnjič v New Yorku je zaupal reporterjem, da nima nobenih načrtov za delo. Po domače povedano bi se glasilo, da fantu nobeno delo ne diši in da ima roke od dela obrnjene. Menda mu bolj prija pohajkovanje po svetu. Je pač manj utrudljivo in ne naredi žuljev na dlaneh. » » » Peter je tudi potožil, da “ni tako bogat, kakor ljudje mislijo” in da “komaj za silo shaja” s tem, kar mu je zapustil njegov oče, pokojni kralj Alek sander. Nu, v Jugoslaviji nas je bilo nešteto ljudi, ki smo tisočkrat slabše shajali ko on, medtem ko je njegov ivarčni oče “pristradal” tiste milijone, ki jih sin zdaj daje v promet. Zato pri najboljši volji ne morem sprešati iz očesa ene same solnice za mladega Pefcrg v njegovih ekskraljevskih težavah. “Zlomek vendar,” ipravi sosed Mjha. “saj je mlad in zdrav in močan: delat naj gre!” * * * ■ —■<- — Sovjetska znanstvena bolezen, ki jo svet pozna pod imenom lisenkovstvo ali mičurin-st)vx> in ki jo svetovni znanstveni krogi označajo za povratek v barbarstvo, ni omejena samo na Rusijo. Tudi sovjetske va-zalke v vzhodni Evropi so podlegle tej kugi. Cehi so celo izvolili Lysenka za člana Češke akademije. In Titov 'zastopnik je branil Lysenka in njegovo prehlajeno teorijo na kongresu znanstvenikov v Stockholmu na Švedskem, kjer jo je raztrgal in osmeši! profesor H. J. Muller, eden najodličnejših ameriških genetikov. Človek bi se smejal, če bi to ne bilo tako tragično. Kajti to ne pomeni nič iveč in nič manj kakor da lega gost znanstveni mrak na vse dežele, kaimor sega vpliv Kremlina in njegovega totali-tarlskega evangelija. Pismo s Holandske AL' PA NE arda! V Lyon&u v Georgiji pa je i.eleporota formalno obtožila dva belca zahrbtnega umora zamorca Robetta Mallard*. Doslej je bilo tam doli v navadi, da so belcem take zločine spregledali, dočim so imeli za črnce kot dosedaj. gaj bi si vedno najhujso kazen m često, ^ naroža lilt, a ml lmcarsko vrv. Toda polagoma ni m0K0Že, ker sem penzijonist. Herlerheide, Hol. — Uredništvo naj mi oprosti, da se tudi jaz oglašam kot zvest Slovenec iz Holandske in želim tem potom izreči prisrčna voščila vsem čiiateljem tega lista za vesele in blagoslova polne božične praznike ter zdravo in zadovoljno novo leto 1949. Želim, da bi Vaš list v letu 1949 imel še več Vlak je sopihal ob mogočni reki sv. Lovrenca, v kateri je polno manjših in večjih otokov. Onstran reke so pa Zed. države, kamor sem prav za prav nameraval, a sem se skesal, se podal globlje v Kanado ter močno prodira spoznanje, da ni belec niič več vreden od črnca, da sta pred Bogom oba enaka in da mora veljati za oba enaka pravica. (Sosed Miha je hotel staviti, da vesti o wetumpskem pravdoreku in obsodbi ne bo prinesel noben časopis ne v So- Jaz sem tuka j že od leta 1928 in sem sedaj od rudnika 100% penzijomiran, ker sem nesposoben za težko delo. Uredništvo tudi prosim, kakor tudi ostale slovenske brate v Clevelandu, če imate mogoče Gorenjsko. Urban je sklenil, ko je bil z opravki gotov, da se bo zaupal železnici, v katero dotzdaj ni imel nobene vere. Slišal pa je, da koncem konca še ni tako napačno in tudi ;prej se pride v Ribnico kot z vozem, ki vjetiji ne iv satelitkah, vključiv- kaJ ^vec slovenskih cerkvenih ši Titovo. Stavo sem odklonil,! !n ™rodhih pesmi To prosim v ker predobro vem.da Kremlin j™™ na,3^a P*vskef drU3tva ne mara, da bi njegovi sužnji i *«* kl J? bll° v ža9U "e+m‘ čitali ugodne novice o degeneri- i ake *“*•“«?* “ no, rani Ameriki.) i Obstoja ,pa ze 20 let u šteje 25 , elanov, pravih Slovencev nn ka-* * * i (občanov. Več o tem društvu in Tone Garden ima zelo slab njega delovanju vam bom po-spomin. Oni'dan je namreč za- pisal v enem prihodnjih pisem, pisal, da “dimes ni še v nobeni kakor tudi kaj iz življenja Slo-deželi take demokracije, kakr-' vencev v Holandiji, šni bi mi aplavdirali.” Kdo pa i Pozdravljam dr. Kreka, g. U. že tri leta poje glorijo in ho-, Tratnika in sploh vse slovenske zano Titovi “ljudski demokra- sestre in brate širom Amerike ciji,” z zanosom opeva “justi- in Kanade in Bog vas živi v lečo” Titovih “ljudskih sodišč,” tu 1949. Anton Robek. obžaloval “države,” ki so po ta- ga vleče kak izvožen lisec. Naj ' bo kar hoče, si je mislil, konec me ne bo, če ni drugih in je stopil na ljubljanski kolodvor. Tam je hotel kar na peron, pa ga je sluga pregovoril, da bi stopil do tistega okenca, 'ki je malo večje kot pri spovednici in bi si kulpil vozni listek. Urbanu ni bila všče ta šikana, ki da si .drugega, kot se je naglas izrazil, kot kaprica Ljubljančanov, ki samega dolgega časa ne vedo, kaj bi počeli, pa si izmišljujejo take neumnosti, da je treba imeti za vožnjo na vlaku poseben recepis. Saj je bil pri volji dati nekaj za vožnjo, če že mora biti, ampak zakaj je treba za to cegelca, saj ne gre na štelengo ali k velikonočni spovedi. Ker pa sluga ni odnehal in Urban ni hotel, da bi ga imeli za kakšno slvojeglavno nergo, je stopjl do okenca in povedal ko čudnem naključju izgubile dobrega naseljenca. Močno bo žal Amerikancem, da sem se premislil in raje ostal v Kanadi, toda zaenkrat ni pomoči. Pa katerikrat drugikrat, sem si mislil. Uganil sem, kajti 'tisti "drugikrat” je prišel, še predno so zaplesale prve' snežinke preko kanadskih planjav. Dospeli smo v lepo mesto Montreal, ki je zidano prav po vzorcu mest v zapadni Evroipi. Saj ne more biti drugače, če pa živijo titkaj skoro sami Francozi, vsaj takrat so, ko sva midva z Vrhničanom počastila mesto s svojim obiskom. Dvoje lepih mest je imela že takra Kanada, Quebec in Montreal, pa vendar ni bilo nobeno teh pripoznano za prestolnico Kanade. Prestolnica je v Ofcta-wi, v sosedni provinci Ontario. Vso krasoto mest, skozi kate- Prizadevanje sovjetskih oblastnikov, da usmerijo naravne zakone v svoje politične toke, spominjajo na prizadevanje kralja Kserksesa, ki je skušal Tu med nami v Ameriki pa je najtežje razumeti tiste, ki o sebi govore, da so odločni nasprotniki komunizma in obsojajo vse kar komunisti počenjajo v starem kraju, na-glašajo, da smatrajo komunizem za največje zlo in se strašno boje, da bi komunizem v Ameriki dobil kaj vpliva in moči; so člani protikomunističnih organizacij in žrtvujejo za katoilške ustanove, pa mislijo, da morajo “radi busines-sa” komunistično in sopotni.ško časopisje naročati, v njem oglašati, tam priobčevati svoje plačane zahvale in objave. Oni se boje “zamere.” Komunisti se pa prav nič ne boje moriti in preganjati njihove sestre in brate, kjer jih le dobe pod nož in s© ne bodo prav nič bali obesiti take zaveznike na prvo drevo, če bo tisto časopisje uspelo razširiti komunistično idejo in priboriti komunizmu kako oblast v Ameriki. To je žalostno poglavje neodločnosti in nedoslednosti med nami. Takf so pri nas tipični zavezniki komunizma. Take je imel v mislih Stalin, ko je prerokoval, da “bodo ameriški kapitalisti in reakcijonarji sami plačali stroške za sovjetsko boijševiško revolucijo.” s ----------o---------- Slovenski katoliški visokošolci v Madridu Zveza slivenskih katoliških visokošolcev v Madridu je v minulem letu pokazala razveseljive uspehe. Mladi slo-etiski izobraženci, ki so dobili v Španiji zatočišče za čas visokošolskih let, so marljivo študirali in se poleg tega pridno pripravljali za delo katoliške obnove v domovini kadar bo to mogoče. Imeii so v avgustu svoj izobraževalni tečaj. V dvorani reda čč. oo. Eskalupijcev so vihrale slovenske zastave. Zveza je povabila na tečaj vse Slovence, ki bivajo v Španiji. Prišli so slovenski duhovniki in redovniki, zastopstvo slov. akad društva Straže v Madridu, članice katoliškega društva slovanskih visokošotk Čebelica v Zaragozi, društva P.amen iz Barcelone, člani društva Danica iz Madrida in celo iz Belgije je prišel en slovenski visokošolec, ki tam nadaljuje šole. Tečaj je trajal teden dni. Obilno delo, ki so ga mladi visokošolci opravili v teh na pet in štirideset let zapora dneh. kaže kako resno naš mladi rod sprejema in razumeva 30-letnega belca Johna C. How- VESTI , je bila primerila Urbanu, ki de __ tfrisSJeTna vbi? lbffiaFjuVBTe ‘ljančani milijo, "da I X. SLOVEIUIJE (Nx6»Uc»anie • t. «o»nlJ da bi jih odvrnili od obiska te ja namestnika ravnotam. ška- fer Ivan, župnijski upravitelji na Keblu je imenovan za vikarja pomočnika na Tinju. P. Ker-rubin Salaj, kapucin, je imenovan za duhovnega pomočnika v Pišecah. Turk Miloš, župnik v Ljubnem v Savinski dolini je postal duhovni svetovalec. Za kaplana pri sv. Juriju ob Taboru. je bil nastavljen novomašnik Volk Ivan. KATEKIZEM V LISTU. — V Jugoslaviji ni papirja, da bi natisnil katekizem za otroke in za odrastle. Tega seveda ne smete reči v Jugoslaviji, da je do- božje poti. Neko nedeljo, ko je bil posebno velik naval, je bila na postaji Otoče straža, ki ni pustila radi “javne varnosti” ljudi na Brezje. Ljudje so se peljali dalje do Radovljice in od tam šli peš na Brezje. Večkrat pa se zgodi, da kako nedeljo ne izda-jejo voznih listkov za Otoče. V takih slučajih morajo ljudje spet vzeti listke do Radovljice. KAJ SI LJUDJE PRIPOVEDUJEJO. — Pisali smo, kako si ljudje pripovedujejo o Sveti Gori pri Gorici in Titu, ki ga bode v oči romanje. V drugi obliki si pripovedujejo podobno o volj papirja za vsako komuni-i Brezjah stično propagando knjigo, samo j Tito je opazil, ko je bil na ne za katekizem. Ker tedaj ne j Bledu, kako gredo nedeljo za ne-morejo dati tiskati katekizma, je deijo vlaki nabito polni proti začel mariborski “Verski list”’] Gorenjski. Videl je, da skoro prinašati vsak teden del kate-, vsj y potniki romajo na Brezje, kizma. Ljudje bodo to spravili, Pa pravi Kardelju, da je to sra-in imeli katekizem za najbolj j moto za komunistično državo nujen pouk otrok. Ta zgled je, treba odpraviti. Kardelj mu hi- ukrotiti morje z verigami. Nu,’fobra pri'a’-kako.fe godi Cer- (ro odgovori: “Nič lažjega kot Kserkses se je že zdavnaj spremenil v prah; toda morje, ki ga je on dal bičati, še vedno neugnano rohni in buči.. . * * * Seiveda tudi v Ameriki nismo angelci, kar se tiče poskusov, da se znanosti nadene nagobčnik; samo spomnimo se tako-z.anega “opičjega iprocesa” v Daytonu, Tenn., kjer, so fundamentalisti (proiestantska sekta) skušali preprečiti poučevanje evolucije v ljudskih šolah. Tudi pri nas je treba biti vedno .budno na straži,, da ne 'prideta na oblast nevednost in nestrpnost. * * Na našem Jugu se po vsem videzu dapi, počasi sicer, a gotovo. Pred nedavnim je porota v Wetumpki, Alabama, sestavljena iz samih belcev, spoznala za krivega posiljenja neke mlade zamorke in obsodila ra smo se vozili, smo morali ob- škricu ljubljanskemu, da bi šel čudovati kar z ivlaka, ker nas rad domov v Ribnico,’če imajo še kaj 'prostora na “cugu.” niso pustili nikamor. Bali so se najbrž, da bi se kateri ne izgubil in bi moral vlak brez njega naprej. Zgodilo bi se mu morda kot sfe je Ribničanu. Saj ste gotovo že slišali, kakšna se peljal v Ljubljano in potem na Uradnik mu je dal vozni listek in ipovedal, koliko naj plača, Tedaj je bil pa ogenj v strehi. Urban, je začel rohneti in vpiti, da toliko ne plača in ,)e močno poudarjal, če Ljub^ kvi pod rdečim režimom, ki ve- to, tovariš Tito. Postavimo tvo-dno Vpije o svobodi. j j0 sliko v oltar namesto Mariji- “VERSKI LIST,” ki smo ga j ne, pa ne bo nobenega Človeka omenjali, prinaša v vsaki števil- i več na Brezje.” ki tudi lepo število zahval, ki jih j POTRES V ŠKOCIJANSKIH ljudje pošiljajo listu, da bi se; zahvalili škofu Antonu Slomšku za razne dobrote, ki so jih po njegovi priprošnji prejeli, če-ščenje tega velikega škofa se torej vedno bolj širi. Zahvale kažejo, da ga ljudje časte kot svetnika. BREZJANSKA BOŽJA POT je komunističnemu režimu trn v peti. Ljudje hodijo na Brezje iz‘vseh slovenskih krajev. To je res osrednja božja pot slovenskega naroda. Ta romanja so bila zelo številna zlasti letos med šmarnimi mašami. Ob teh nedeljah tned Velikim in Malim šmarnom je bilo tudi največ komunističnega nagajanja romarjem. Ker si ne upajo radi ljudstva kar zapreti božje poti, HRIBIH na Dolenjskem. Dne 27. septembra je precej močan potres pozibal škocijanske hribe. V dolini so ga le malo čutili. že prej je bilo čutiti nekaj sunkov. Tako je isti dan ob 9 močno potreslo. Kmet, ki je delal na polju je ob tem prvem potresu padel na zemljo. Hujše je bilo tisti večer ob pol desetih. Povsod so ljudje zbežali iz hiš na prosto. Tako v vaseh Telče, razen v škocijanskih hribih. V ŠKOCIJANSKI CERKVI imajo novo sliko za glavni oltar. Slikal je akademski slikar Sternen. STARE USMILJENKE. Sedanji režim hoče spraviti iz Ljubljane vse stare ljudi. Stanovanj hoče za svoje novo uredništvo, ki ga je kot listja in trave in ki zajeda vso deželo. Tudi usmiljene sestre 3v. Vincencija, ki smo o njih že večkrat pisali, so morale vse iz 'Ljubljane, kar jih je še skupaj ostalo in radi starosti ne morejo prijeti za nobeno novo delo. Nekaj čez 50 so jih odpeljali iz njih maternega doma v Ljubljani na Dolenjsko na neko zapuščeno grajšči-no pri Raki. Tu bodo polagoma pomrle in pomembne cerkvene organizacije bo konec. Tako mislijo komunisti. Te sestre v svojem izgnanstvu gotovo veliko molijo in morda izmolijo konec drugih. ŽUPNIK ANDREJ STARE OBSOJEN. — V Fari pri Kočevju je že dolgo župnik Andrej Stare. Kakor toliko drugih je prišel tudi ob on na vrsto pri komunistih. 28. oktobra je bil obsojen v Kočveju na 13 mesecev. V primeri z drugimi je torej prišel po ceni iz komunistične stiskalnice. Njegov prvi greh je, da so našli na podstrešju avtomobilsko gumo in neki kotel, kar da bi bil moral izročiti armadi. Poseben greh pa je, da je v šoli otroke narobe učil. Smešil je moderne komunistične znanstvene izjave, kazal je sovraštvo do pridobitve Socialističnega sveta in begal otroke s Slančji vrh, Otavnik, Zagrad. | srednjeveškimi mističnimi laž-Nekatere hiše je precej preru- i mi. Sodišče mu je za stalno pre-kalo. Lojze Tomažič iz Otavni- povedalo izvrševanje duhovnika je lani predelal hišo, pa mu škega poklica. Kaj bi s škofi, je *“daj zidovje na mnogih kra- ko pa komunistični sodnik lah-jih razpokalo. V Križih je Bošt- ko prepove duhovniku maševa-narju, ki je letos hišo dodelal, nje! V Jugoslaviji je vse tako to tako razsulo, da ne more v poenostavljeno! Tam je en sam njej stanovati. Ni pa bilo sliša- bog in ta je država in Tito je delajo romanjem razne težave, ti, da bi bil potres še kje drugod1 njegov prerok. bičane odirali, se hudo motijo.' Uradnik je bil neizprosen in Urban se je nazadnje omehčal in rekel: “Pa naj bo, da ne boste rekli, da nimamo. Toliko vam dam, če hočete vzemite, če ne, pa pustite!” Ponudil je precej manj kot je pa bila cena za vožnjo. Uradnik pa nazaj; toliko ali pa nič. Urban je pri-mikal počasi, klel in vpil, da je lahko še v vsaki štacuni glihal in zglihal, da ni še nikoli kupil v sejmu ne lisca ne telice, da ne bi prodajalec vsaj nekaj šestič odnehal. Uradnik pa nič ne odneha. Ribničan mu je izagro-zil, da če so taki, da naj si kar zapomnijo, kdaj so ga zadnjikrat videli v Ljubljani in šele po dolgem in hudem iprepiru je Urban odštel še tis,te krajcarje. “Vi boste pa še delali kupčije, vi,’’ je godrnjal ko je plačal vozni listek in odšel na peron. “Vsaki babi moram odnehati pri latvicah in kozicah, ti preteti škrici pa ne dajo nič od sebe!” INia peronu je vprašal nekega uradnika, če kaj ve, če vozijo vlaki v Ribnico in če bo kateri odpeljal še pred nedeljo. U-radnik se Ribničanu nasmeje in mu pove, da bo ntoral čakati še več ur na vlak. “Kaj ste neumni, ali kaj vam je!” je rohnel Urban, “kdaj bom pa doma, če bom toliko časa čakal. Ona mi bo doma vse prerekla, če bom tako dolgo matafiri] po svetu. Kar sami se vozite, jaz jo bom udaril pa k' nogam.’ v 'Svojo hudo grožnjo je tudi takoj izpolnil. Bfez pomisleka jo udari po progi proti Zalogu, kakor se mu je zdelo, da bo prava pot proti Ribnici. Pa ni hodil še dolgo, ko zabrlizga vlak na ljubljanski postaji. Urban pa napravi figo v žepu in zagodrnja: “Aha, me že kličejo, nesnage, naj bi šel nazaj in se peljal ž njim. Nak, zdaj pa glih nalašč ne! Nas Ribničanov že ne 'boste, krote ljubljanske, kar sami se mite!” oadi, vsem ® naseljencem, 'vsem prijateljem ji® Ameriška Domovina ttEfciii /1-fl/l i Wlf-fll u~ncmii Batava, Ont. — V prvi vrsti dokazal to, kar je. Da je pro- se zahvaljujem uredništvu za poštami dr. Kernov slovar in predvsem pa za redno pošiljanje Ameriške Domovine, ki jo prejemam redno vsak dan in A-merikamskega Slovenca po enkrat na teden. Prav zvesto pričakujem ta dva časopisa in še posebno A-meriško Domovino, v kateri je največ novic iz stare domovine Slovenije, katera mi je vedno pred očmi in tisto gorje, ki je bilo za časa 'bratomornega klanja. Lako bi rekel, da je cela Slovenija eno samo veliko pokopališče — sveita zemlja, ki je vsa prepojena s krvjo tisočev in tisočev naših najboljših — ti komunzmu, da se okleipa s svojim govorjenjem in mišljenjem in dejanjem sv. Cerkve, njenih navodil, mjenih želja. Da je pa to resnica, smo in je dokazala velika večina. Torej vsi in zato si pa nikakor ne moremo misliti, da bi sedaj slekli, prenehali z dosedanjim mišljenjem— hotenjem. In vse to je radi tega, ker nas tujina' pri tem nekoliko ovira, ker se nam morda kdo smeje, se norčuje iz nas. Ne! Predragi tega ne sme nihče storiti, kljubovati do zadnjega diha, kajti če bomo kljubovali v začetku, nam bo pozneje lahko. Sprevidel bo vsakdo, da imamo prav. Priče- uredništvu “A. D." blagoslov, ljene 'božične praznike ter srečno in uspehapolno novo leto C uk j ati Rudi. ♦ ♦ ♦ Montreal. — Sem eden od skupine 82 fantov, ki smo prispeli v Kanado iz Avstrije me- seca maja 1948. Dodeljeni liški dnevnik. in mučenikov, ki so bili zvesti li nas bodo ceniti in spoštovati. Prišli smo v tujino. Veliko nas ne more v cerkev k sv. maši, 'na katero smo se tako navezali. In saj je v njej in sv.'obhajilu vir vse tolažbe. Vsak izmed nas beguncev se še dobro spominja, kako je v 'taborišču veseljem obiskoval ubogo leseno kapelo. Čeprav lesena, a je bila vsakemu y iveliko tolažbo. Tam je prihajal Gospod v srca svojih vernih, da so mogli hiti močni. Te prilike itu mnogi nimamo. Toda ne obupavati. — Gospod je dober in usmiljen do svojih. Poglejte, poglejmo svet je velik, na njem je vedno jutro. Jutro s isvojim veličastvom. Neprenehoma se ponavlja nekrvava daritev — sv. maša. Tej lahko vedno slecimo in nihče nas ne more ovirati. Storimo sklep jn se v to za mislimo. In rekli bomo: pri sv. maši smo bili. Toda bodimo iskreni,, ne skušajmo Gospoda in prav na isti način se ,lahko udeležimo s(v. obhajila^ duhovnega sv.'obhajila, brezmejno ljubezen izkazuje On 'do- nas. Zato um bodimo še domovini do smrti. Kri slovenska je zavpila, kliče visoko v nebo: Ne pozabite nas nikdar I Srca mrtva govorijo. Vesel in blagoslova poln božič ter zdravo in zadovoljno novo leto želim vsem našim rojakom širom Kanade in Zed. držav. Matija Gimpelj. ♦ ♦ ♦ Schutt, Ont. — Uredništvo prosim, danam pričnete,pošiljati Ameriško Domovino na naš novi naslov in obenem prilagamo tudi naročnino za naprej. Do sedaj smo im^li priliko či-tati Ameriško Domovino pr) svojih prijateljih v Smiths Falls, sedaj pa odkar smo se ločili in šli na delo v gozd, pa nam je kar dolgčas po leipem in dobrem čtivu. Sa j veste, da naš zanima vse, kar .se godi po svetu in doma. . . starmi slovenskim deli mir tier svoj blagoslov. Jaz pa z vso našo skupino fantov želim vsem našim raztresenim sotrpinom ter vsem čitateljem Ameriške Doumne prav blago- slovljene božične praznike ter Ljubljani. srečno novo leto 1949. Ignac Križman. ♦ ♦ ♦ Renfrew, Ont. — Podpisana vljudno prosim uredništvo “Ameriške Domovine,” da bi mi pričeli redno pošiljati ta kato- smo bili firmi MacFarland Con-atr. Co. Tu smo delali in služili naš kontrakt sedem mesecev. V item Času smo doživeli mnog veselih in zabavnih uric, mislite si, toliko mladih fantov skupaj, vsi enega mišljenja, polni žjvljonja in mladostnega razpoloženja. Vsak od teh fantov pa ima za sabo velik roman strašnih pa tudi nekaj lepih doživetij, V tem času smo organizirali pevsko društvo ter smo zapeli veliko lepih pesmic, tako narodnih kot tudi cerkvenih. Vseskozi smo prepevali vsako nedeljo pri sv. maši, posebno v Fincku in Merrickville so nam šli gg. duhovniki zelo na roko. V Fimc-ku smo imeli vsako nedeljo kar svojo sv. mašo ob devetih zjutraj x našim slovenskim pet- farani zelo radi poslušali, so prihajali k tej sv. daritvi. Vabili so nas na vse Urani po raznih tako zvanih “sošlnih,” kjer smo nastopali z našo prelepo slovensko, pesmijo ter smo dobili povsod odobravanje in pohvalo. Desetega oktobra smo organizirali naš prvi koncert v Torontu, kar ni bilo brez težav in žrtev, a sijjo bili kontno vsi prav zadovoljni. V šestih mesecih našega skupnega življenja smo se razumeli kot bratje ene družine ter se privadili drug drugemu tako, da je bilo slovo od vsakega posameznika težk9,, ko ,sp začele y Nerazumljivo Vinski bratec sodnik Nosan je povabil mladega športnika Poznika na liter vina k “Belemu volku” v Volfovi ulici v Poznik: Ne pijem vina, ne piva, sem abstinent. Nosan: Kaj? Vi ne pijete? Kaj pa potem delate ves ljubi božji dan? Prispela sem v Kanado pred dvema mesecema in zato (si želim in upam, da mi bo ta dnevnik, ki je pisan v mojem materinem jeziku izpolni vrzel, ki je nastala med menoj in mojo drago staro domovino. Počutim se prav dobro in sem hvaležna Bogu, da mi je naklonil res tako dobre ljudi. Sicer mi jezik dela še mnogo težav, pa upam, da se bom kmalu tudi tega privadila in sedaj pridno zahajam, v večerni tečaj za angleščino. Pozdravljam širom Kanade naše vrle Slovence (posebno one iz skupine 83.), s katerimi sem potovala v to deželo ter sploh vse rojake šinom Amerike in ostalega sveta. Bog živi! Riukše Marija. ♦ ♦ ♦ Belleville, Ont. _ Podpisani jem. Ker so nas pa tukajšnji Jož Golobič, Ahlin Franc, Do- lenc Marjan, Adamič Anton, Poljanec Jože, Anton in Janez Kranjec in Žukovec Hilari pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam raztresenim širom Amerike, kakor tudi onim v domovini lepe božične pozdrave in želimo vsem prav vesele in srečne božične praznike; še posebej pošiljamo lepe pozdrave onim fantom, ki smo skozi celo poletje delali skupaj na S.P.R. progi Smiths Falis-Montreal, ki so pa bili sedaj razposlani na razna dela po Kanadi. Prosim jih, če se mi javijo z naslovi ali pa ,150110^ Ameriške MALI OGLASI PRI ANZLOVARJEVIH 6214 St. Clair Ave. dobite najlepših vsakovrstnih daril za moške, za fante, za matere, dekleta in za otroke snow suits. Ža matere in dekleta lepe obleke in vsakovrstne hišne suknje. Sploh dobite pri nas vse, kar se potrebuje za obleči. Za fante in može imamo pa lepe srajce, kravate ter vsakovrstno spodnje perilo. Dalje kovtrem plahte in vse drugo blago, ki se potrebuje pri hiši. Pridite, se vam toplo priporočamo. Pri nas dobite zelene znamke. Vsem skupaj voščimo prav vesele božične praznike in zdravo novo leto. • ANZLOVAR’S DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave. ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdra- ženitbena ponudba Pošten njih let, slovenski strokovno fant sred-naabražen, vilo, da vam ustavi kašelj in »« želi v8,ed Pomanjkanja poznanstva seznaniti s poštenim, versko vzgojenim dekletom, v starosti do 30 let, po možnosti s poklicom šivilje ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe s sliko, ki se vrne, naj se pošlje na upravo tega lista pod šifro “Bodočnost v Kanadi.” Tajnost častna zadeva. —(249) prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD Thomas Flower Shop CVETLICE m ne prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd—IV 3200 Znamke I Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clafir Ave. v S. N. Domu (Tu e«.-*) JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18116 NEFF ROAD VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem našim prijateljem in odjemalcem Molly & El's Confectionery 6304 ST. CLAIR AVE. Wmmmmmmmmi selajdružba “Kranjcev” »n Ribničanov, ki se prav prijetno zabavamo s svojimi instrumenti, katerih pa ne bom našteval. Lahko povem samo to, da so nekateri bolj mični m drugi pa manj 1 Sicer smo pa kar zadovoljni in se prav dobro počutimo na tem novem delovnem mestu. Prav veseli smo, da nas je prejšnja MacFarland Constr. Co., tako lepo in častno odpustila s proge, čeprav s precejšnjo zamudo. S tem se nam je izpolnila želja, katero smo gojili dolgih sedem mesecev. Vsem organizatorjem našega transporta, posebno ipa g. Jožefu H., ki je imel pri tem največ zasluge, se vsi prav lepo zahvaljujemo! Angleščino se prav pridno u-čim in večji -del svojega prostega časa porabimo za učenje. Napredujemo sicer bolj počasi, pa z dobro vztrajnostjo bomo že vzdržali, seveda, če bodo tudi angleško slovenske čitanke in slovarji. Za danes na; zadostuje, pa še drugič -kaj, če bomo kaj veselega doživeli, Vsem Slovencem in Slovenkam po Ameriki in drugod po svetu pošiljamo tople bratske nadalje zvesti otročiči. Bodimo ponižni i-p verni in priznajmo Gospoda pred svetom, da bo tudi on nas priznal poslednji dan. Prisrčno pozdravljeni, (Slovenski begunec v Almi. ♦ ♦ ♦ Great Central, B. C. — Na moj dopis v Ameriški Domovini 3. novembra iz Great Central, B. C., v katerem sem opisal moje potovanje po Kanadi, o zaposlitvi in delovnih pogojih v Britski Columbiji, bi rad 0-men-il 'sledeče: Glede zaposlitve sem takrat omenil, da bi lahko dobilo mnogo Slovencev delo, Slovenke pa v Port Alberni Glede tega moram pripomniti, da se je položaj glede zaposlitve tukaj sedaj zelo poslabšal. Delali, «0-naši fantje v teh 6. in stiske triletnega begunskega meliščih želo 'pritlhp, zato pa i- življenja, sr hočemo še zana- .. U1U8M!V mamo od vseh višjih oblasti tudi prej pomagati in podpirati, ko ^r^MeamenTvSNDTda^e Radi prehitro nastale zime radi velike količine zapadlega snega, se je delo tukaj skono popolnoma ustavilo. Tudi papirnici y Port Alberni delajo sedaj manj. Uipam pa, da se j bo položaj glede zaposlitve Itu. kaj zboljšal vsaj na pomlad. Družina Žitko v Vancouver ju in jaz dobivam številna pisma od Slovencev in Slovenk, ki so prišli kot jaz letos v Kanado iz pozdrave ter vam želimo vesel Avstrije. V pismih nas vpra- najboljše pohvale. Smo pa -med tem časom doživeli tudi marsikatero 'težko uro. Firma Malc-Farland je z nami dobro napredovala, niso pa nam šli njeni uslušvenci, naši predpostavi jeni, Itljub našemu pridnemu delu, v nobenem pogledu prav nič na roko; iy vsakem oziru so napravili drugače kot smo želeli mi. Nlaš šef “timekeeper” ter večina preddelavcev je bilo do nas sinovo grobih, hoteli so nas čim bolj izkoristiti. Ako smo delali 15 ali 20 minut čez uro, ni tega nihče videl, ako je pa v nasprotnem slučaju, kaki delavec zmaudil par minut, mu je črtal eno uro ter pri tem “gademal” in spravljal na dan še vse druge kletvice. Ako si se ustavil le za minuto in si obrisal pot s čela, so ti izkoriščevalci grozili, zmerjali Domovino, s pasjimi sinovi ter te naganjali domov v vagone. Napisal bi lahko o tem še mnogo, pa naj za- dostuje to, glavno je da smo te Canada potom časopisa in blagoslova poln Božič in srečno novo leto. Bog vas živi! John Gvar, c-o Mr. Gordon, Sshutt P. O. Ontario, Canada. ♦ ♦ ♦ sujejo glede zaposlitve tukaj. Ker ne morem vsakemu posebej odgovoriti, sem primoram, da to storim potom Ameriške Domovine. Naprošam vse one, ki žele še kakšne informacije glede zapo- Alma, 'H S. — Precej se je slitve tukaj, v Vancouveru ali že zmanjšalo število slovenskih v provinci British Columbiji, beguncev. Kako je to? Odšli naj se v nobenem slučaju več smo v razne dežele — odšli v emigracijo. Kaj se to pravi? Odšli smo v tujino, ki nas cesto obdaja s strupeno mrzlim objemom. Na nas izdihava svojo mrzloto. Zavaja nas v struje, ki so vse prepolne golega materializma. Pot k pravemu komunizmu. Ka’j pa je, kaj smo slovenski begunci Vsakdo izmed nas je s svojo potjo na Koroško ali v Italijo ne obračajo na družino Žitko v Vancouveru, ker je bil njih naslov pomotoma objavljen v tej zvezi v časopisu. Vsi oni, ki žele še kakšne informacije glede tega, naj pišejo direktno na naslov; Jlohn Blatnik, Great Central, B. C., al-i ipa na moje ime Oukjati Ru-emigranti? *b> biti naslov. John Blatnik in jaz firme prosti. Spomin na to firmo pa bo vsakemu posamezniku grenak, ker pri takih firmah si naši fantje po konča nem kontrakiu ne bodo iskali dela. Naša grupa 32 fantov dela sedaj pr-i drugi firmi C.P.R., ki pa je v resnici popolnoma nasprotna prejšnji ter menda najboljša firma v Kanadi. Potrudili se bomo, da bodo z nami zadovoljni, da bomo lahko /udi po kontraktu tam nadaljevali z delom. želiva nočnico s slovenskim -petjem Ker pa so nas zadnje čase tako razbili ter razposlali na vse strani, bomo srerto noč obhajali bolj v duhu kot v resnici, bomo pa toliko bolj mislili na nai lepo in toliko trpečo domovino. vsem fantom in dekletom v Ka- Novorojeno Dete pa naj ji po- je poslovala v letu 1879. Iz urada Camiola Tent 1288 The Maccabees Naznanjamo članstvu gori imenovanega društva, da se bo pobiral asesment za ta mesec v četrtek 23. dec. ker na 25. je božični praznik. V nedeljo 26. dec. se vrši redna mesečna seja in apeliram na članstvo, da se seje udeležite. Ravno tako se prosi vse one člane, kateri še nimajo plačanega asesmenta za to leto, da gotovo poravnajo še ta mesec, da se zamore zaključiti račune za to leto. John Tavčar, taj Doma na Št. Clair Ave. Nazijanja se vsem tajnikom in članstvu društev, katere pot si bomo gradili dom v naši novi domovini Kanadi. , * Vsem rojakom želimo obilo uspeha v novi domovini, da hi čmiprej postali vsi kanadski milijonarji. Golobič Jože, 7 Aivres Tourist Gamp, Belleville, Ont Canada. ♦ ♦ '♦ Winnipeg, Can. — Pozdravljam vse Slovence in Slovenke! Gotovo marsikateri priseljenec ne ve, da se nahaja v pokrajini Manitabi v mestu Winnipegu manjša skupina -Slovenk. 'Po številu nas je le enajst. Osem na« je zaposlenih v bolnici, trd pa privatno. Vse smo zelo zadovoljne zdeiom in z gospodarji, že od prvega tedna smo naročene na Ameriško katero z veseljem prebiramo. Čutimo se dolžne, da se prav lepo zahvalimo vsem fantom, ki so nam ob prihodu v bo za ta mesec pobiral asesment četrtek 23. dec. radi božičnih praznikov. Prosimo vpoštevajte to važnb naznanilo. John Tavčar, taj. SND. Pozor, gospodarji! Pri nas dobite zdaj veliko izbiro kopalnih banj, umivalnih stojal, toiletov, kuhinjskih lijakov, pralnih čebrov, radiatorjev in cevi ter fittings. 5525 Woodland Ave. (257) Prijateljem Slovencem in Hrvatom v Ameriki Pošiljanje MOKE M PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo pedveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNI-‘ KA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total -loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00 V ceni sp vračunani v.si stroj Naša moka/ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino proteina, najmanj 13)4 %. 'j STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročiine liste (Order Forms). Dostava moke In Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO (STO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE <0Sr L^a^fo'po^ez^-iadio največ PET VREČ MOKE in to. na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.” URADNE URE: Vsak dan od 0 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt., D0BR0V0UNI ODBOR 245 West 18th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4—9016 Ijali pozdrave in nam Cleveland, O. — Jdhn ......Žulič iz Clevelanda, sem izna- nažimi šel nove idejeiza postavljati nove hiše na nov način po vseh Zed. državah. Potrebujem pa več partnerjev, ki bi jih zanimala taka stvatr. Tojejjravto, kar Amerika potrebuje — mojo idejo. Ako vas bo zadosti in da bo denarja zadosti, bomo lahko postavili v par letih do poši- želeli mnogo sreče v novi dami Želimo vsem Slovencem Slovenkam po Canadi vesele in milostipolne božične praznike in prav Srečno novo leto 1949. Iste čestitke pošiljamo našim sorodnikom in ostalim Slovencem v Ameriki, naši ljubljeni Sloveniji, Avstriji, Argentini, Braziliji ter prav vsem ki jih doseže ta nam tako priljubljen časopis. Nartnik Angela in Štefka, Pengal Marija in Jožefa, Ko- 200 hiš ali več na mesec. Mislili smo vedno, da nam ho kal Tončka, Vehar Milka, žni-mogoče za božične praznike kaj daršič Malvina, Peizdir Apoloni-skupno organizirati, vsaj pol- ja, Krmelj Marija, Jakše An- Torej tukaj imate priliko. Vsak partner bo moral imeti ali dati do $12,000 ali več. Mislim, da je nas Slovencev in Hrvatov pod ameriško zastavo, okoli 300,000, torej 'več kot dovolj za tako podjetje. Ako hočete biti torej bogati, imate tukaj lepo ipriliko pokazati, koliko vas je za to. Od vsakega, ki hoče pristopiti k temu ipodjeiju, zahtevam $350. To je potrebno, da se dobi patent na prvi način. Pozneje bo pa še več načinov. Katerega veseli ali zanima, Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOKENSKIt KATOLIŠKA JEDNOTA 0 ka in Marija. naj piše na spodnji naslov. Ga- (Miseriocordia Hospital), rantiram vam, do bo vse pošteno in da ne ho noben osleparjen. -Prva uspešna sladkorna tovarna, kjer so izdelovali slad-,šo kor iz sladkorne pese, je bila last E. H. Dyer v Califomiji in John žulič 6424 Spilker Ave. Cleveland, 3, Ohio (Adv. Dec. 16, 21, 23) Najetarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote »naša 129.91% Ce hočeš dobro sebi in erojtai drtgiss. tararal M ari aaJMJH. !*■ štori In nadsotrentnl »odporni onaahaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer oe lahke BTinH «a imrtnine. runo veškodhe. • Perocije, orotl kolesni In _i moško In tonike od 1«. do N. Mai 11(. leta »od mole okrilje. K. S. K. JEDNOTA otroke ne takoj po rulet™ ta kJLg^JEDNOIAkga. sprejema moške ta k m ta da 1«. leta ned i mk-uMderneile »rete certifikata eedanjl all i^ta^V« mm st In pristopi takoj. Za pojasnita o sararetanja In ta ne drage podrobnoati K. S. K Jedaota aU aa aa: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, DL i AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 21, 1948 ===== Ameriška Domovina IUI MIC-ZUV-HOMI ..n* a* s«. ““JSSar - «—R-. ______Publl»h(d dally ticept S»tnrd«yi, Sundtyi «ad Holld«yi NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za ietrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.__ SUBSCRIPTION RATKS United States $8.50 per year; $5 for 8 months; $8 for J months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3A0 for 3 months. dobo izgnanstva in kako vneto se pripravlja, da bo v tujini izkoristil vse, priložnosti, da se obogati z novimi skušnjami in širšim obzorjem v delu za katoliško obnovo. Vsa predavanja so bila posvečena verskim in socijalnim vprašanjem. Tečaj je zaključil lep slovenski večer, na katerem so udeleženci počastili spomin med vojno padlih članov, proslavljali slovensko domovino in njeno svobodno bodočnost z recitacijami slovenskih umetniških 'del in petjem naših pesmi. Mladi akademiki so s tem tečajem dali lep zgled za načrtno delo naše skupnosti. Vsi Slovenci sedaj raztreseni po vse delih in koncih sveta pozdravljajo ta primer mlade gorečnosti, ki vzbuja upanje, da bodo begunci lepo izvršili dolžnosti, ki jih« imajo do zasužnjene domovine. biričev kn rabljev in grdo obklada vse, ki odklanjajo takšno “demokracijo” in takAno "jue-tico” z reakcionarji 'in fašisti in zmešanci in pijanci? Saj mu menda ni spomin tako hudo o-pešal, da se ne bi mogel več spominjati, pri katerem listu j e po nesreči—in na nesrečo naprednega tabora! — glatvSm u-rednik? ' Peter Kopriva. tevtUJAMETt G inuinMii»«iwitiiuiinm«imw USEDA IZ »KODA Entered u tecond-clu« matter January 6th. 1808, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under tha Act of March 3rd, 1871. ___________________ No. 249 Tues., Dec. 21, 1948 Kdo je zaveznik komunizma? 14 Ženeva, Švica. — 1) Kdor misli, da se da s komunisti sodelovati. Komunisti ga bodo uporabjlali samo toliko časa, dokler si ne pridobe absolutne oblasti, na kar ga “izvagonirajo.” Kdor tega ne verjame, naj ve da sam Stalin dobesedno piše: Komunizem ne pozna zaveznikov, on pozna samo začasne sopotnike.” Te Stalinove besede je že citirala tudi “Borba,' ’ vodilni jugoslovanski komunistični časopis. 2) Kdor govori o vzhodnem tipu demokracije. Kajti ■ demokracija je samo ena, to je spoštovanje osebe in osebne svobode; svojega bližnjega in iz tega samemu sebi naložena disciplina proti drugim. Komunizem pa tega ne pozna ampak jasno, črno na belem, piše v svojih naučnih knjigah o diktaturi. Komunizem spoštovanja do osebe in osebne svobode ne samo ne pozna, ampak jo popolnoma zanika. 3) Vsakdo ki kritično ne čita komunističnih ali komunizmu naklonjenih časopisov. Znano je namreč^ da komunistično časopisje piše za zahodni svet članke v “zahodnem žargonu,” kakor to komunisti med seboj označujejo. Na primer tudi beseda demokracija je namenjena za zahodni svet. Isto besedo pa čita komunist v istem časopisu kot “komunizem.” Beseda “narod” je namenjena zahodnemu sve tu. Ista beseda v istem komunističnem časopisu pa pomeni za komuniste “komunistična stranka.” Besedi “demokratične sile” pomenita za komunista “komunistične sile.” 4) Kdor govori o kakršnikoli tiskovini svobodi v ko munistični državi. Predsednik sindikata, ki šteje več tisoč članov, sam član komunistične stranke, ki je pa dane§ proti komunizmu, mi je rekel pred dvema pričama: —“Res se v zahodnem svetu lahko zgodi, da ne more revež objaviti čranka v kakem časopisu, če hoče braniti bodisi svojo čast, bodisi svoje interese. Toda na zahodu ima vsaj možnost, da napiše krajši ali daljši članek na pisalnem stroju, ga razmnoži in razdeli na ulici komur hoče. Zato ne bo kaznovan.” ‘To je vendar svoboda.” je vzkliknil, predsednik sindikata. “Tukaj pri nas, na komunističnem vzhodu, pa revež niti te možnosti nimaš. Če bi se kdo drznil pri nas napisati kak članek ali .letak nedolžne vsebine proti režimu, ga to stane pet let zapora, če pa kaj težjega napiše, ga pa to stane takoj glavo! To pač ni svoboda! “Tako je zopet rekel isti predsednik sindikata. Končno je pripomnil; “Največji savezniki komunizma so oni zahodnjaki, ki gledajo na komunizem z zahodnimi očmi, to je s zahodnimi pojmi!” — Janez Pokljukar. Tu med nami v Ameriki pa je najtežje razumeti tiste, ki o sebi govore, da so odločni nasprotniki komunizma in obsojajo vse kar komunisti počenjajo v starem kraju, na-glašajo, da smatrajo komunizem za največje zlo in se strašno boje, da bi komunizem v Ameriki dobil kaj vpliva in moči-, so člani protikomunističnih organizacij in žrtvujejo za katoilške ustanove, pa mislijo, da morajo “radi busines-sa” komunistično in sopotniško časopisje naročati, v njem oglašati, tam priobčevati svoje plačane zahvale in objave. Oni se boje “zamere.” Komunisti se pa prav nič ne boje moriti in preganjati njihove sestre in brate, kjer jih le dobe pod nož in se, ne bodo prav nič bali obesiti take zaveznike na prvo drevo, če bo tisto časopisje uspelo razširiti komunistično idejo in priboriti komunizmu kako oblast v Ameriki. To je žalostno poglavje neodločnosti in nedoslednosti med nami. Takt so pri nas tipični zavezniki komunizma. Take je ime! v mislih Stalin, ko je prerokoval, da “bodo ameriški kapitalisti in reakcijonarji sami plačali stroške za sovjetsko boijševiško revolucijo.” v IIIIIIIHIIIIU«WMHH»I Poper in koprive Cleveland, O. — Bivši jugoslovanski kralj Peter je pred leti ob priliki svojega prvega obiska v Ameriki brazil željo, da bi mogel biti avtni mehanik ti deželi. Ampak ko je bil zadnjič v New Yorku je zaupal reporterjem, da nima nobenih načrtov za delo. Po domače po-vedamo bi se glasilo, da fantu nobeno delo ne diši in da ima roke od dela obrnjene. Menda mu bolj prija pohajkovanje po svetu. Je pač manj utrudljivo in ne naredi žuljev na dlaneh. » » » Peter je tudi potožil, da “ni tako bogat, kakor ljudje mislijo” in da “komaj za silo shaja” tem, kar mu je zapustil njegov oče, pokojni kralj Aleksander. Nu, v Jugoslaviji nas je bilo nešteto ljudi, ki smo tisoč' krat slabše shajali ko on, medtem ko je njegov ivarčni oče “pristradal” tiste milijone, ki jih sin zdaj daje v promet. Zato pri najboljši ivolji ne morem sprešati iz očesa ene same solzice za mladega Petrg v njegovih ekskraljevskih težavah “Zlomek vendar,” ipravi sosed Miha. “saj je mlad in zdrav in močan: delat naj gre!”-• ,♦ * - • <•* Sovjetska znanstvena bolezen, ki jo svet pozna pod imenom lisenkovstvo ali mičurin-stivo in ki jo svetovni znanstveni krogi označajo za povratek v barbarstvo, ni omejena samo na Rusijo. Tudi sovjetske va-zalke v vzhodni Evropi so podlegle tej kugi. Cehi so celo izvolili Lysenka za člana češke akademije. In Titov izastopnik je branil Lysenka in njegovo prehlajeno teorijo na kongresu znanstvenikov v Stockholmu na Švedskem, kjer jo je raztrgal in osmeši! profesor H, J. Muller, eden najodličnejših ameriških genetikov. Človek, bi se smejal, če bi to ne bilo tako tragično. Kajti to ne pomeni nič iveč in nič manj kakor da lega gost znanstveni mrak na vse dežele, kamor sega vpliv Kremlina in njegovega totali-tarlskega evamgeliija. arda! V Lyonsu v Georgiji pa je i.eleporota formalno obtožila dva belca zahrbtnega umora zamorca Roberta Mallarda. Doslej je bilo tam doli v navadi, Pismo s Holandske Herlerheide, Hol. — Uredništvo naj mi oprosti, da se tudi jaz oglašam kot zvest Slovenec iz Holandske in želim tem potom ilzršči prisrčna ivoščila vsem čiiateljem tega lista za vesele in blagoslova polne božične praznike ter zdravo in zadovoljno novo leto 1949. Želim, da bi Vaš list v letu 1949 imel še več uspeha kot dosedaj. Saj bi si Vlak je sopihal ob mogočni Gorenjsko. Urban je sklenil, reki sv. Lovrenca, iv kateri je ko je bil z opravki gotov, da se polno manjših in večjih otokov, ibo zaupal železnici,. v katero Onstran reke so p« Zed. države, dopdaj ni imel nobene vere. Sli-kamor sem prav za prav name- šal pa je, da koncem konca še raval, a sem se skesal, se podal ni tako napačno in tudi iprej se globlje v Kanado ter močno | pride v Ribnico kot z vozom, ki da so belcem take zločine spregledali, dočim so imeli za Črnce vedno najhujšo kazen in često1 t“X jaz naročite fot, a mi hncarsko vrv. Toda polagoma ni mogoče, ker m penzijonist. prodira spoznanje, da m belec nič več vreden od črnca, da sta pred Bogom oba enaka in da mora veljati za oba enaka pravica. (Sosed Miha je hotel staviti, da vesti o wetumpškem pravdoreku in obsodbi ne bo prinesel noben časopis ne v So- , , . , ,.. , ., vjetiji ne,v, satelitkah, vklj učiv-1 kaJ odveč slovenski cerkvenih ši Titovo. Stavo sem odklonil, I? »^h .pesm,. To prosim v ker predobro vem^a Kremlin j ne mara, da hi njegovi sužnji Jaz sem tukaj že od leta 1928 in sem sedaj od rudnika 100 % penzijomiran, ker sem nesposoben za težko delo. Uredništvo tudi prosim, kakor tudi ostale slovenske brate v Clevelandu, če imate mogoče ‘Z|ion,” ki je bilo v času nemške okupacije silno prizedeto. Obstoja ipa že 20 letin šteje 25 članov, pravih Slovencev in katoličanov. Več o tem društvu in njega delovanju vam bom popisal v enem prihodnjih pisem. čitali ugodne novice o degenerirani Ameriki.) * * * Tone Garden ima zelo slab spornim. Oni’dan je namreč zapisal, da "dines ni še v nobeni kakor tudi kaj iz življenja Slo-deželi take demokracije, kakr- vencev v Holandiji, šni bi mi aplavdirall.” Kdo pa Pozdravljam dr. Kreka, g. U. že tri leta poje glorijo in ho-: Tratnika in sploh vse slovenske zano Titovi “ljudski demokra- sestre in brate širom Amerike ciji,” z zanosom opeva “justi- in Kanade in Bog vas živi v lečo” Titovih “ljudskih sodišč,” tu 1949. Anton Robek. AL PA NE obžaloval “države,” ki so po tako čudnem naključju izgubile dobrega naseljenca. Močno bo žal Amerikancem, da sem se premislil in raje ostal v Kanadi, toda zaenkrat ni pomoči. Pa katerikrat drugikrat, sem si mislil. Uganil sem, kajti 'tisti “drugikrat” je prišel, še predno so zaplesale prve' snežinke preko kanadskih planjav. Dospeli smo v lepo mesto Montreal, ki je zidano prav po vzorcu mest v zapadni Evropi. Saj ne more biti1 drugače, če pa živijo tukaj skoro sami Francozi, vsaj takrat so, ko sva midva z Vrhničanom počastila mesto s svojim obiskom. Dvoje lepih mest je imela že takra Kanada, Quebec in Montreal, pa vendar ni bilo nobeno teh pripoznano za prestolnico Kanade. Prestolnica je v Otta-wi, v sosedni provinci Ontario. Vso krasoto mest, skozi katera smo se vozili, smo morali občudovati kar z vlaka, ker nas niso pustili nikamor. Bali so se najbrž, da bi se kateri ne iz- IZ SLO VEl%iME iNadaljevanje • t. etraau da bi jih odvrnili od obiska te ja namestnika ravnotam. ška- fer Ivan, župnijski upravitelj, na Keblu je imenovan za vikarja pomočnika na Tinju. P. Ker-rrbin Salaj, kapučin, je imenovan za duhovnega pomočnika v Pišecah. Turk Miloš, župnik v Ljubnem v Savinski dolini je postal duhovni svetovalec. Za Prizadevanje sovjetskih oblastnikov, da usmerijo naravne zakone v svoje politične toke, spominjajo na prizadevanje kralja Kserksesa, ki je skušal Kserkses se je že zdavnaj spremenil v prah; toda morje, ki ga je on dal bičati, še vedno neugnano rohni in buči.. . božje poti. Neko nedeljo, ko je bil posebno velik naval, je bila na postaji Otoče straža, ki ni pustila radi “javne varnosti” ljudi na Brezje. Ljudje so se peljali dalje do Radovljice in od tam šli peš na Brezje. Večkrat pa se zgodi, da kako nedeljo ne izda-jejo voznih listkov za Otoče. V ga vleče kak izvožen lisec. Naj bo kar hoče, si je mislil, konec me ne bo, če ni drugih in je stopil na ljubljanski kolodvor. Tam je hotel kar na peron, pa ga je sluga pregovoril, da bi stopil do tistega okenca, ki je malo ivečje kot pri spovednici in bi si kupil vozni listek. Urbanu ni bila všče ta šikana, ki da si drugega, kot se je naglas izrazil, kot kaprica Ljubljančanov, ki samega dolgega časa ne vedo, kaj bi počeli, pa si izmišljujejo take neumnosti, da j,e treba imeti za vožnjo na vlaku poseben recepis. Saj je bil pri volji dati nekaj za vožnjo, če ie mora biti, ampak zakaj je treba za to cegelca, saj ne gre na štelengo ali k velikonočni spovedi. Ker pa sluga ni odnehal in Urban ni hotel, da bi ga imeli za kakšno slvojegiavno nergo, je stopjl do okenca in povedal škricu ljubljanskemu, da bi šel rad domov v Ribnico, če imajo še kaj prostora na “cugu.” Uradnik mu je dal vozni li- gubil in bi moral vlak brez nje- stek in povedal, koliko naj pla- ga naprej. Zgodilo bi se mu morda kot sfe je Ribničanu. Saj ste gotovo že slišali, kakšna se peljal v Ljubljano in potem na razen v škocijanskih hribih, V ŠKOCIJANSKI CERKVI imajo novo sliko za glavni oltar. Slikal je akademski slikar Sternen. STARE USMILJENKE. Sedanji režim hoče spraviti iz Ljubljane vse stare ljudi. Stanovanj hoče za svoje novo uredništvo, ki ga je kot listja in trave in ki zajeda vso deželo. Tudi kaplana pri sv Juriju ob Tabo- takih slučajih morajo ljudje spet u?milj’ene sestre sv. Vincencija, vzeti listke do Radovljice. KAJ SI LJUDJE PRIPOVEDUJEJO. — Pisali smo, kako si ljudje pripovedujejo o Sveti Gori pri Gorici in Titu, ki ga bode v oči romanje. V drugi obliki si pripovedujejo podobno o ru. je bil nastavljen novomašnik Volk Ivan. KATEKIZEM V LISTU. — V Jugoslaviji ni papirja, da bi natisnil katekizem za otroke in za odrastle. Tega seveda ne smete reči v Jugoslaviji, da je dovolj papirja za vsako komuni- j Brezjah: stično propagando knjigo, samo | Tito je opazil, ko je bil na ne za katekizem. Ker tedaj ne 1 Bledu, kako gredo nedeljo za ne- morejo dati tiskati katekizma, je (teljo vlaki nabito polni proti začel mariborski “Verski list’” | Gorenjski. Videl je, da skoro prinašati vsak teden del kate-, vsj ti potniki romajo na Brezje, kizma. Ljudje bodo to spravili. Pa pravj Kardelju, da je to sre-in imeli katekizem za najbolj j mot0 za komunistično državo „ _________ _________„„.,nuien P°;,k otrok- Ta z£.led je; treba odpraviti. Kardelj mu hi- ukrotiti morje z verigami. Nu,i‘iobra Pri'a'J VVJ/LBl - V- bila vsakemu y veliko tolažbo. Tam je prihajal Gospod v srca svojih veimih, da so mogli biti močni. Te prilike tu mnogi nimamo. Toda ne obupavati. — Gospod je dober in usmiljen do svojih. Poglejte, poglejmo — svet je velik, na njem je vedno ‘Ameriške Domovine” v Zed. državah in drugod po svetu ter uredništvu “A. D.” blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspehapolno novo leto 1949. C uk j ati Rudi. ♦ ♦ ♦ Montreal. — Sem eden od skupine 82 fantov, ki »mo prispeli v Kanado iz Avstrije meseca maja 1948. Dodeljeni smo bili firmi MaeFarland Com str. Co. Tu smo delali in sim žili naš kontrakt sedem mesecev. V item Času »mo doživeli mnog veselih ib zabavnih uric. mislite »i, toliko mladih fantov skupaj, vsi enega mišljenja, polni žjvljenja in mladostnega razpoloženja. Vssk od teh fantov pa ima za sabo velik roman strašnih pa tudi nekaj lepih doživetij. V tem času smo organizirali pevsko društvo ter smo zapeli ■veliko lepih pesmic, tako narod nih kot tudi cerkvenih. Vsesko-smo prepevali vsako nedeljo pri sv. maši, posebno v Fincku in Merrickiville so nam šli gg. duhovniki zelo na roko. V Finc-ku smo imeli vsako nedeljo kar svojo sv. mašo ob devetih zju- želbn vsem našim raztresenim sotrpinom ter vsem čitateljem Ameriške Domvine prav blago- slovljene božične praznike ter Ljubljani. farani zelo radi poslušali, so lovi naslov in obenem prilaga- jutro. Jutro s svojim veličast- - _______ m »»M MAiwonohrimQ uo DATI ft V— vom. Neprenehoma se ponavlja nekrvava daritev — sv. maša. Tej lahko vedno sledimo in nihče nas ne more ovirati. Storimo sklep in se v to zamislimo. In rekli bomo: pri sv. maši smo bili. Toda bodimo iskreni, ne skušajmo Gospoda in prav na isti način se .lahko udeležimo siv. _______ izkazuje li so nas na vse krani ipo raz nih tako zianih “sošlnih,” kjer smo nastopali z našo prelepo slovensko, pesmijo ter smo dobili povsod odobravanje in pohvalo. Desetega oktobra smo organizirali naš prvi koncert v Torontu, kar ni bilo brez težav in žrtev, a sijo bili kontno vsi prav zadovoljni. V šestih mesecih našega skupnega življenja smo se razumeli kot bratje ene družine ter se privadili drug drugemu tako, da je bilo slovo 04 v sakega posameznika In težko, ko ,so začele v 3 Nerazumljivo Vinski bratec sodnik Nosan je povabil mladega športnika Poznika na liter vina k “Belemu volku” v Volfovi ulici v Pošten slovenski fant sred---- ; , , injih let, strokovno naobražen, Pr. nas imamo izborno zdrav J pomanjkanja po- vilo, da vam ustavi kašelj m srečno novo leto 1949. Ignac Križman. ♦ ♦ ♦ Renfrew, Ont. — Podpisana vljudmo prosim uredništvo “Ameriške Domovine,” da bi mi pričeli redno {pošiljati ta katoliški dnevnik. Prispela sem v Kanado pred dvema mesecema in zato si želim in upam, da mi bo ta dnevnik, ki je pisan v mojem materinem jeziku izpolni vrzel, ki je nastala med menoj in mojo drago staro domovino. Počutim re prav dobro in sem hvaležna Bogu, da mi je naklonil res tako dobre ljudi. Sicer mi jezik dela še mnogo rtežaiv, pa upam, da se bom kmalu tudi tega privadila in sedaj pridno zahajam, v večerni tečaj za angleščino. Pozdravljam širom Kanade naše vrle Slovence (posebno one iz skuipine 83.), s katerimi sem potovala v to deželo ter sploh vse rojake šiitom Amerike in ostalega sveta. Bog živi! Riukše Marija. ♦ ♦ ♦ Belleville, Ont. — Podpisani Poznik: Ne pijem vina, ne piva, sem abstinent. Nosan: Kaj? Vi ne pijete? Kaj pa potem delate ves ljubi božji dan? _____________________ lene Marjan, Adamič Anton, prihajali k tej »v. daritvi. Vabi- Poljanec Jože, Anton in Janez Kranjec in Žukovec Hilari pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam raztresenim širom Amerike, kakor tudi onim v domovini lepe božične pozdrave in želimo vsem prav vesele in srečne božične praznike; še posebej pošiljamo lepe pozdrave onim fantom, ki smo skozi celo poletje delali skupaj na S.P.R. progi Smiths Falis-Montreal, ki so pa bili sedaj razposlani na razna dela po Kanadi. Prosim jih, če se mi javijo z ko® Ameriške prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drog 15702 WATERLOO RD. MALI OGLASI PRI ANZLOVARJEVIH 6214 St. Clair Ave. dobite najlepših vsakovrstnih daril za moške, za fante, za matere, dekleta in za otroke snow suits. Za matere in dekleta lepe obleke in vsakovrstne hišne suknje. Sploh dobite pri nas vse, kar se potrebuje za obleži. Za fante in može imamo pa lepe srajce, kravate ter vsakovrstno spodnje perilo. Dalje kovtrem plahte in vse drugo blago, ki se potrebuje pri hiši. Pridite, se vam toplo priporočamo. Pri nas dobite zelene znamke. Vsem skupaj voščimo prav vesele božične praznike in zdravo novo leto. • ANZLOVAR’S DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave. ALI STE PREHLAJENI? ženitbena ponudba Thomas Flower Shop CVETLICE xa vw prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 znanstva seznaniti s poštenim, versko vzgojenim dekletom, v starosti do 30 let, po možnosti s poklicom šivilje ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe s sliko, ki se vrne, naj se pošlje na upravo tega listo pod šifro “Bodočnost v Kanadi.” Tajnost častna zadeva. —(249) Znamke I Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander Clair Ave. 6419 St. v S. N. Domu (Tue*.-i) JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY PRANCas ZULICH, Mest Zavarovalnina vseh vret za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 1811S NEFF ROAD itnmantstnat:, .. fg m VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vsem našim prijateljem in odjemalcem Molly & El's Confectionery 6304 ST. CLAIR AVE. * 8 mmmmm m&h Iz urada Camiola Tent 1288 The Maccabees Naznanjamo članstvu gori imenovanega društva, da se bo pobiral asesment za ta mesec v četrtek 23. dec. ker na 25. je božični praznik. V nedeljo 26. dec. se vrši redna mesečna seja in apeliram na članstvo, da se geje udeležite. Ravno teko se prosi vse one člane, kateri še nimajo plačanega asesmento za to leto, da gotovo poravnajo še to mesec, da se zamore zaključiti račune za to leto. gozdove. ničanov, ki se prav prijetno zabavamo s svojimi instrumenti, katerih pa ne bom našteval. Lahko povem samo to, da so On do- nas. Zato mu bodimo še nadalje zvesti otročiči. Bodimo ponižni ip verni in priznajmo Gospoda pred »vetom, da bo .ara« Ruvc... > -- ---1---- r . , , , .. lekateri bolj mični m drugi pa tudi on nas .priznal poslednji manj! Sicer smo pa kar zadovoljni in se prav dobro počutimo na tem novem delovnem mestu. Prav veseli smo, da nas je prejšnja MaeFarland Constr. Co., tako lepo in častno odpustila s proge, čeprav s precejšnjo zamudo. S tem se nam je Qelali. M'naši fantje v tab 6-r.—.................................— mescih telo pridno, zato pa i- | življenja, si hočemo še zana- . ..... »kupno pr«Rii stiske triletnega begunskega dan. Prisrčno pozdravljeni, Slovenski begunec v Almi. ♦ ♦ ♦ Great Central, B. C. — Na moj dopis v Ameriški Domovini 3. novembra iz Great Central, B- C., v katerem sem opisal moje potovanje po Kanadi, o zaposlitvi in delovnih pogojih me^cfh zelo 'pnajip, zauo p* o* “ mamo od vseh višjih oblasti tudi prej pomagati in podpirati, ko najboljše pohvale. Smo pa med Ui bomo gradili dom v naši no-tem časom doživeli tudi marši- vi domovini Kanadi. . -katero težko uro. Firma Mae- Vsem rojakom želimo obilo Farland je z nami dobro napre- uspeha v novi domovini, da bi dovala, niso pa nam šli njeni čmiprej postali, vsi kanadski uslušvenci, naši predipostavlje-| milijonarji. snjo zamum ^ ------o----* izpolnila želja, katero smo go- v Britski Columbiji . . j_________mpn,il sledeče: G led bi rad o- jili dolgih sedem mesecev. Vsem organizatorjem našega transporta, posebno ipa g. Jožefu H., ki je imel pri tem največ zasluge, se vsi prav lepo zahvaljujemo! Angleščino se prav pridno u-čim in večji del svojega prostega časa porabimo za učenje. Napredujemo sicer bolj počasi, pa z dobro vztrajnostjo bomo že vzdržali, seveda, če bodo tudi angleško slovenske čitanke in slovarji. Za danes naj zadostuje, pa še drugič kaj, če bomo kaj veselega doživeli. Vsem Slovencem in Slovenkam po Ameriki in drugod po svetu pošiljamo tople bratske pozdrave ter vam želimo vesel in blagoslova poln Božič 'in srečno novo leto. Bog vas živi! John Gvar, c-o Mr. Gordon, Sshutt P. O. Ontario, Canada. ♦ ♦ ♦ menil sledeče: Glede zaposlitve sem takrat omenil, da bi lahko dobilo mnogo Slovencev delo, Slovenke pa v Pori Alberni. Golobič Jože, 7 A v res Tourist Gamp, Belleville, Ont. Canada. ♦ ♦ '♦ Winnipeg, Can. — Pozdrav- Pošiljanje MOKE IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO John Tavčar, taj. ------=r-jr-—- | Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po-dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00 Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno Izgubo (total ■loss) do mests prejemnika je vračunano v gora)! ceni. Preiem-nik mora v tem slučaju sem plačati stroSke prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00 V ceni so vračunani vpi »troski za zavarovanje Proti polo Doma na St. Clair Ave. Nazijanja se vsem tajnikom in članstvu društev, katere po: hirajo asesment v SND, da se bo za ta mesec pobiral asesment v četrtek 23. dec. radi božičnih praznikov. Prosimo vpoštevajte to važrib naznanilo. John Tavčar, tej. SND. Pozor, gospodarji! Pri nas dobite zdaj veliko izbiro kopalnih banj, umivalnih stojal, toiletov, kuhinjskih lijakov, pralnih čebrov, radiatorjev in cevi ter fittings- 5525 Woodland Ave. (257l ni, kljub našemu pridnemu delu, v nobenem pogledu prav nič na roko; a vsakem oziru so napravili drugače kot smo želeli mi. Ni&š šef “timekeeper” ter večina preddelavcev je bilo do. ......-• nas sinovo grobih, hoteli so nas 1 j am vse Slovence in Slovenke! čim bolj izkoristiti. Ako smo de- Gotovo marsikateri priseljenec lali 15 ali 20 minut čez uro, nilne ve, da se nahaja v pokrajini .. tega nihče videl, ako je pa v na- Manitabi v mestu Winnipegu lo Slovenke pa v P«* Altaj. slniaj^ kaki deiavec manjša skupina Slovenk. Po Glede tega ™ramPnp0 ^ ^aud'il par minurt, mu je črtal številu nas je le enajst. Osem Jaz John da se je položaj glede zaposlit- « J ^ ^ ^ .^demarL« je zaposlenih v bolnici, tri Cleveland O - J« in spravljal ne dan še vse dm- so pa privatno. Vse smo zelo Zulič »z C'^e'an , „e kletvice zadovoljne zdelom in z našimi šel nove ideje oa PO*«vljat to in si obrisal pot s čela, so ti na smo naročene na Ameriško M. bi jih zani- izkoriščevalci grozili, zmerjali j Domovmo, katero z veseljem vec partner/, ^ ve tukaj sedaj zelo poslabšal. Radi prehitro nastale zime in radi velike količine zapadlega snega, se je delo tukaj skoro popolnoma ustavilo. Tudi v papirnici y Pori Alberni delajo sedaj manj. Upam pa, da se bo položaj glede zaposlitve tukaj zboljšal vsaj na pomlad. Družina Žitko v Vancouver ju in jaz dobivam številna pisma od Slovencev in Slovenk, ki so prišli kot jaz letos v Kanado iz Avstrije. V pismih nas vprašujejo glede zaposlitve tukaj. Ker ne morem vsakemu posebej odgovoriti, sem primoran, da to storim potom Ameriške Domovine. JSSSJSi Cuttao "se "dolžnei mala iskastwr. To je prav to, domov v vagone. Napisal bi Uh-U se prav lepo zahvalimo vsem kar Amerika p r _ ue^ Ifamlnm Iri cin nam rJi ivnnnnil V ko o tem še mnogo, pa naj' v par letih do smo v razne dežele — odšli v emigracijo. Kaj se to pravi? Odšli smo v tujino, ki nas cesto obdaja s strupeno mrzlim objemom. Na nas izdihava svojo mrzloto. Zavaja nas v struje, M so vse prepolne golega materializma. Pot k pravemu komunizmu. Ka’j pa je, kaj smo slovenski begunci ** Vsakdo izmed nas potjo na Koroško ali v Italijo Jc, Anj emigranti? Ate« 'n“lov je s sivojo Prijateljem Slovencem in Hrvatom v Ameriki MILLS Itov ko prejme moko. Naša moka/ki jo dobavljamo od potnane firme “GENERAL mj« je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro- uo, je prvovšbim teina, najmanj 13J4%. ST------------------- TANDARlT PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard KŠS ‘UbepP0 OBEH CENAH6 POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNE».»Vf^Ud,o nijveč PET VREČ MOKE ip %^K,iŠfprn.VvJscU55o narrfbi Va.atas.do Nl 'uradne URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V ne-deljo in pondeljek je urad zaprt. __ _ _ DOBROVOLJNi ODBOR 245 Weat 18th Street New York 11, N. Y. Telefon. WAtkto* 4—80U ko o tem še mnogo, pa naj za-1""«™, "T w r ^ denarja dostuje to, glavno je da smo te Canado pot«n casop«a poe - Ja b« denary tim« P~U S— "* “ r SloiJ, » Torej tukaj M . • A, fwoje p, ',«nča- Slovenkam po Cutadi' vesele In Vsak por,nor bo moral no*, a nem kontraktu ne b^do iskali milostrpolne božične praznike dati do $12,000 ali več. Mini, , la lin prav »rečno novo leto 1949. Naša grupa 32 fantov delajtete čestitke pošiljamo vsem sedaj pri drugi firmi C.P.R., ki našim sorodnikom in ostalim je v resnici popolnoma na-1 Slovencem v Ameriki, nas: lju- Naprošam vse one, kiže.e še ^ v£ _ _ _ .kakšne informaeije glede zapo- boljša firma v Kana . doseže ta nam tako nri- ♦ ^ 7 . . I Butv» tukai v Vaneouveru ali dili se bomo, da bodo z nami za- ki ih doseže ta nam tano pn Sfi naj^v^noSm" slučiju^ SSl^Namik *£* in Štefka, ---- , , iPengal Marija in Jožefa, Ko- e p-------- — ne obračajo na družino Zftko v z aeiom. Tnnekn Vehar Milka ini- tent na prvi način. Pozneje bo Vaneouveru, ker je bi, njih na- Mislili smo vedno, da pa še več načinov. slov pomotoma objavljen v tej mogoče za božične praznike J Krmel, Mariia Jakše An- Katerega veseli ali zanima, zvezi v časopisu. skupno organizira L vsaj pol- to, Krmet Manja, Jakše An “ ^ spodnji n88,0V. Ga. Vsi oni, ki žele še kakšne in- n^Tdtjtoko ‘ (Miseriocordia Hospital). f*ntiram vam, do bo vse pošte formacije glede tega, naj pi- Ker pa so nas zadnje case ta _____ in dane bo noben osleparijo direktno na naslov: John razbili ter razposlali na vse sladkorna jen. alSfnaSiSoSjaURe S^’d^kot v resnici, bomo|to^ma, ^er roJzd^alUUd- pa toliko bolj mislili na našolkor iz sladkorne pese, je bila John Blatnik in jaz želiva lepo in toliko trpečo domovmo.ltost ^ H^Dyer^ CaUforn.j. in vsem fantom in dekletom v Ka- Novorojeno Dete pa naj ji po-l Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KIANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDKOTA # Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto uau uv/ ------- da je nas Slovencev in Hrvatov pod ameriško zastavo, okoli 800,000, torej Meč kot dovolj za teko podjetje. Ako hočete biti torej bogati, imate tukaj lepo priliko pokazati, koliko vas je za to. Od vsakega, ki hoče pristopiti k temu ipodje.ju, zahtevam $350. To je potrebno, da se dobi pa- Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znala 129.91% KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL L •perRcUe, artO K. S. K. rSDNOTA mnjona auite Z ‘j3 .1*; *• 11 roka pa takoj po r»'itn fat do IS. Wa pod Pvojo okrijk. John Zulič 6424 Spilker Ave. Cleveland, 3, Ohio (Adv. Dec. 16, 21, 28) Lil jkdnota ladajp aalno4»n>«jta ntai oortlflkato "ž“f M,riBMId.SMl K. g. K. ISDNOIA ie ptaoa eatl v«” C* ta akd Mm til Sanica to mocoiot ta booto katolllko poopont on-"—-rb tndi w ta priPtoM lakoL Za polomila o mTiromota ta m jn K •brnite u nratoike in Vimn mjiTnin K.ŽI Jodaotab aS Pa no: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago SL Joliet, 11L ■ -mi tft«i aNfiRiviifif J RH 'imomim/M RADIO-PHONOGRAPH pius — Automatic Phonograph — Record Space — Georgeous mahogany console cabinet has generous enclosed record storage space. Now only $|79<50 EASY MONTHLY PAYMENTS The U. S. Coast Guard, “The Active Peacetime Service,” is accepting applicants for 3, 4, and 6-year term3 of enlistments. NORWOOD APPLIANCE & .1 FURNITURE TEN DAYS LEAVE in advance may be had upon enlistment in the Coast Guard. ( ADVENTURE—TRAVEL—EDU0AT!e»-^#t50Tr PAY—FREE MEDICAL AND DENTAL CARE A SECURE FUTURE lju? Raj pale sem bil.” “Pri Strajharju si služil, ne?” “Da, da, pri Strajharju. Me poznaš?” FOR FURTHER INFORMATION CALL OR VISIT 1612 Keith Building - Cleveland, Ohio - MAin 6900 Just in Time for Christmas Delivery! /(, a I %e Gieat New [IfEJM SPACE MAKER REFRIGERATOR Before you buy any Refrigerator come in and look at this spacious beauty! Look at the features: Big freezing ample bottle space compartment . . . deep fruit and vegetable drawer, full width . . . convenient meat DEPENDABLE G-E drawer sealed-in-steel refrigerating system! What a Refrigerator! What a value! 65 Weeks to Pay Velika izbira lepih in koristnih daril, v pohištvu in drugih hišnih potrebščinah, s Jcaterimi boste gotovo vsakega zelo razveselili OBLAK FURNITURE CO We also have fresh BUCKWHEAT FLOUR and CALIFORNIA ROMAN BEANS 6612 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 2978 Do Božiča odprto vsak dan od 9 zj. do 9 zvečer FANT S KRESINJA IVAN MATIČIČ čno zaigrala — in gosta sta brž Družina se smeje, stan pa ne pridvijfnila pete. Vid se je “Kajpak te poznam. Veš, takega hlapca še niso imeli.” V pogovor se vmeša Žele: “Kaj, hlapca, išče kdo hlapca? Če hočeš imeti dobrega hlapca, moraš najti takega, ki je nekoliko šolan; tako ti jaz rečem. ve, kam bi pogledal od same je-|okleni] fonce, Žele se oprijel skoda. da ai M Proč. Vrhovlje ze. Kleti mulec, toliko gorja ^ _ in s0 ge 2asukaij da je te ne more pozabiti; ipravijo, da je napravil hiši, zdaj se pa še,bji0 vesel j e. Precej se je kr-1 t t i-m . i-t. . ru t m < mi i im t "m i "M t t i- ^ iAI4MAM4JKA>AM#IAMiiAI4KAIll ta fantu. “Bh, takale dva bolj hči Tonca, ki se je veno-nebodijihtreba naj bi si ogle- mer smejala brhkemu bratran- dovala moj dvor!” tako si misli stric, ko nevoljno hodi za njima. Za hišnim pragom preskoči Žele gnojnični jarek. Tako si ga ogleda in tleskne z rokami, rekoč; “Ha, duša krščanska, glej, glej, kako dobri ljudje cu. Le stric se nikakor ni mogel ogreli. Ni vedel kaj govoriti, dokler ni končno prožil tistega, kar je tiščal ves čas na jeziku. “Tak s šolo si pa kar spre-•gel ?” Tako je vščenil Vida. Vsi obrazi družine so se ti- so pri tej hišilGnojnico pušča-jsti hip stejnnili, le gosta sta jo, da se odteka na sosedov ostala ravnodušna; Žele se je zkazovati ljudem. Kajpak, po “Kakšne žalosti?” poprime Žele. “Saj ni umrl! Glejte, tak zdrav dečko, ves v cvetju, kako naj bi ga bil človek žalosten! V šoli ni bil nikoli tako cvetoč.” Družina pritrjuje zagovorniku, stari pa si misli: pajdaši vkup držite. Žele ne mara teh klavrnik še naprej premlevati, zato reče, da bi bilo dobro iti malo v krčmo; tam je harmonika in sama Židana volja. Vsi se s predlogom strinjajo, le stari nevoljno otrese z glavo. Želel je, da bi čimprej odšla, zdaj se pa hočeta še po vasi ra- vrt!” Potem stopi malo v stran celo nasmehnil, ter zn-ova tleskne z rokami' znova “Kajpak, sosedova gnojnica se odteka pa ven na trato! Zares radodarni ljudje sov tej vasi.” Podlipar osupne. Kaj takega ne bi pričakoval od teh nebodijihtreba. Gosta mu skušata dopovedati, kakšna neprecenljiva vrednost se odceja proč, stric ju pa omalovažujoče gleda, češ kaj razumeta škrica O teh rečeh! Medtem pridejo pred hlev. Učitelj Žele si popravi naočnike ter brž opazi veliko napako. “Glejte, glejlte, hlev visi na noter, nekaj bo narobe!” Tako reče naglo ter plane skozi vrata. Vid gre za njim. Na nasprotni strani hleva zadeneta na veliko lužo. — “Glejte, nisem rekel, da je nekaj narobe?” reče Žele, kazaje na gnojnico. “Uboga živina, ki mora gaziti po močvirju! Jaz bi hlev na tej strani nemudoma dvignil, spodaj pa prebil zid, da bi se gnojnica odtekala ven na gnojišče, kamor spada. Je pa narobe: gnoj je spredaj na soncu.' za kar ga je Podlipar ošinil s pogledom, češ da se upa nesnaga še rogati iemu žalostnemu vprašanju. “Da,_ stric, s šolo sem izpregel pa konje napregel.” Tako mu je brž prijazno zasolil Vid. Stric ga nevoljen pogleda pa od jeze zobe stisne. Zraven jo prisoli še Žele: “Veste, v Ameriko ga vleče, a je preveč vode v veliki luži, plavati pa ne zna.” od blizu videti draga gosta. Ko-| maj se je prvo navdušenje poleglo in so gostje prve kupice, izpraznili, je žele zbral gručo fantov okrog sebe— pa so zapeli, da se je ljudem kar smejalo. Potem sta Vid in Žele jemala po vrsti dekleta za ples. Oh, nobena se ni branila, nasprotno, vsaka je bila ponosna, da pleše kdaj s Poljančevim študentom in kresinjskim učiteljem. Med plesom je pristopil neki fant k Podliparjevi mizi ter vprašal Podlipar ja: “Slišite, kaj bo ta fant z Vrhovlja zdaj pri vas za hlapca?” Podlipar se nevoljno obre- krčmah bi se vlačila in s kolesljem vozila. Toda nič mu ne pomaga nevolja, teta se že odpravlja, Tonca tudi in še France mora z njimi, saj je že fant. Hočeš nočeš, gostov ne moreš puščati samih v krčmo. Brž so se odpravili. Teta in Tonca sta spotoma dopovedovali radovednim ljudem, kdo sta draga gosta, stric pa je pust stopal zraven. Ko so prišli v krčmo, je harmonika poskoT je spieuaj na ovm-u. -—Vtftgtadko pritrjuje učitelju, j gospodar je pa ostal zunaj pred vrati; ne mara za njima, temveč jezno odganja otroke, kj silijo v hlev. Ne mara, da bi videli otroci, kako hočeta dva škrica poučevalti v gospodarstvu pametnega gospodarja. Ko prideta gosta iz hleva, se go-, spodar obrača proč, ko mu skušata pojasniti napako. Starejši sin se pa le ojunači m pripom- it gnoj. — “Ha, kajpak, da se.l I ■ »L H Ji potlej odceja po klancu dol k ^ J0II1 IHG rBfBQG 10 sosedu!” vzklikne nato Žele. k Kmet kar zobe stiska od jeze, najrajši bi vsil jivca iz bičem na-i gnal. Vsiljivec še ne odneha. Gre % $ Mramor’s Selve-Serve Market 5 in se spotakne še ob kozolec. “Ha, kozolec tudi visi!” reče, “No, tisti je bil pravi mojster skaza, ki ga je postavil na ve- oi gasta tla! Saj bi temelj vendar lahko temeljito zravnali, odre-,* zali bi pač kos vrta, nič hude- r k ga. Mar ni res tako, Podli- & parjev oče?” o Podlipar se je kar nekam bridko nasmehnil ter skomiz-1 gnil z ramo. Bil je že narav- \ nost užaljen. Prekleta škrica,! da si le upata vmešavati se v, njegove stvari! Tako si je mi-j slil stric, medtem ko je starejši sin vse drugače gledal na gosta. Z nekim posebnim spoštovanjem je hodil za njima ter poslušal njune nasvete, ki so se mu zdeli zelo pametni in docela novi. Sicer je itudi stari, čeprav nerad, moral sam ipri sebi le priznati, da klatiškrica le nekaj razumeta, in sicer prav dobro. Od kod toliko vesta o tej reči, to možu ni šlo v glavo. Najbr-že ju je Poljanec naučil, on je moder gospodar. Saj je letos prenovil hlev, kar stricu ni bilo 6710 St. Clair Ave. Phone: HE 7769 OUR EVERYDAY SPECIALS: RINSO or LUX...............33c SDDV \ Ik |M § SCOTT TISSUE, 1000 sheets^ 2 roils'.21c y SAUERKRAUT, fA can, 2 cans for.. .27c i DELMONTE PEAS, No. 2,2 cans for. .39c Box of 24 HERSHEY BARS, Almond or Plain.....99c 11b. PRINCE ALBERT TOBACCO.79c CAMPBELL'S PORK & BEANS, 2 for..25c KIDNEY BEANS, No. 2 can, 2 for..25c GOLD MEDAL FLOUR, 5 lbs.........47c gne: “Kateri fant? S kakšnega Vrhovlja?” "Nu, tale, ki pleše z vašo Ton-co.” Podliparica se zasmeje: “Ta je vedar Poljančev s Kresinja, naš sorodnik!” “Pravijo, da je Poljančev, jaz sem ga pa videl lansko le-, to na Vrhovlju. Bil sem pri sorodnikih in so mi povedali, da je Strajharjev hlapec.” Podlipar fanta grdo pogleda, najrajši bi ga česnil po jeziku. Podliparca se ipa na glas nasmeje, rekoč: “Beži, beži, kakšen hlapec neki 1 Saj je vendar študent dn gruntarjev sin povrhu, kako naj bi bil tak za hlapca 1 Ti si se . zmotil.” ‘1N|is*pi se, mati Podliparje-va, prav ta je bil. Veste, je hlapec, da ge je veselje! Na Vrhovlju so ga na vso moč hvalili. Kar vzemite ga, Podliparjevi, ne bo vam žal, takega hlača še niste imeli.” Medtem je ples prenehal, plesalci so ise vrnili k mrzi. In tu je zdaj fant nagovoril kar Vida samega;, “Tj, slišiš, kaj nisi J|)i hil ti leneto Irt^aVrii " *“ Vid va noffleda- “Na Nazadnje so se spravili hišo, kajti teta je medtem na-cvrla gostoma obilo dobrei Gosta sta družino prijazno zabavala, trosila ji veselih domislic, da je bila hiša polna smeha. Teta je bila navdušena, še I Poslušajte nas radio program ob nedeljah 6:30 do 7 P. M. na WSRS postaji (1490)