•o Its ïo -en im icn !o J TU'00 0\ Zaradi kravate skoraj ob medaljo Št. 68/Leto 66/Celje, 30. avgust 2011/Cena 1,10 EUR □ Kaj se je zgodilo s Fredijem? Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić nTïïïïi'i'im 90,6 95,1 95,9 100,3 •y I VSAK TOREK IN PETEK NE ZAMUDI" B. SEPTE PRILOGA MDSDVA PETICA V Celju je hrumelo, ni klonil! gorelo, toda grad Šola pred vrati, denarnice prazne, starši pa z odvetniki! Z mečevanjem, s topovi in še kakšno srednjeveško metodo so se organizatorji odlične prireditve spravili nad grad. Mogoče nam kakšen srednjeveški prijem, predvsem v duhu viteštva, pride prav tudi na vročo politično jesen. POAUfiJuTf VMfNKOM! •J 1 VcMjjrit« NUFO lDrtni0ljpju,lL]4 (HtMbuJ«, ]n tllMtit» nfrv« loKuncj». Fr*]» mlwUwMmwitF: Takole so vabili obcestni plakati k cenejšim nakupom šolskih potrebščin. Na Kozjanski domačiji po dobjansko REKREACIJA Bi leteli kot ptica? Rabljeno ali novo, samo, da je pravo! Vstop v šolo je po navadi tudi finančni stres. Učbeniki, delovni zvezki in ostali pripomočki so dragi, poleg tega se zahtevani učbeniki tako hitro spreminjajo, da največkrat ne morejo počakati na naslednjega otroka v družini. Velika gneča v knjigarni Antika, kjer edini v Celju prodajajo rabljene učbenike in delovne zvezke, pa kaže, da starši raje kupijo rabljeno knjigo, če je le uvrščena na seznam obveznega učnega gradiva. V Antiki že dvajset let pro- so učbeniki, Mulej je dal dajajo rabljene in tudi nove učbenike in delovne zvezke. Kot pravi direktor knjigarne Božidar Mulej, se v zadnjih letih pozna, da imajo v osnovnih šolah učbeniške sklade, zato osnovnošolcem večinoma prodajajo delovne zvezke. Tu pa so razlike med stroški lahko zelo velike. Delovni zvezki niso več obvezni, učitelji se sami odločijo ali jih bodo v šoli uporabljali ali ne. Draga gimnazija Starši osnovnošolcev lahko že z učbeniškimi skladi precej privarčujejo, medtem ko je pri srednjih šolah stvar drugačna. Nekatere strokovne šole in redke gimnazije sicer imajo učbeniške sklade, vendar morajo starši kljub temu kupiti učbenike za tiste predmete, ki jih bodo dijaki potrebovali za maturo. Tako primer za gimnazijo, precej dragi. V povprečju komplet novih učbenikov stane od 250 do 300 evrov, komplet rabljenih pa od 150 do 200 evrov. Težave se pojavljajo tudi zato, ker se gimnazijski programi prenavljajo in s tem se spreminjajo tudi zahteve po učbenikih. »Letos imamo samo za biologijo za gimnazije pet različnih učbenikov. Prava mala znanost je, da dijaku prodaš prave učbenike,« razlaga Mulej. Pravi, da se kar bojijo, kako bo v knjigarni septembra, ko se bodo šole dokončno odločile, katere učbenike bodo dijaki uporabljali. »Letos je problem pri psihologiji. Eni lahko uporabljajo še staro, eni pa novo knjigo. Ne vemo pa, če bo res tako. Nova knjiga je namreč že razprodana, po- Delovni zvezki so zgodba zase Prodajalec v papirnici ne more vedeti ali je nek delovni zvezek pravi ali ne, saj se drži le seznama, dodaja Mulej: »V osnovni šoli so trije delovni zvezki za slovenski jezik z enakim naslovom. Kaj prodati? Slike so enake.« Mulej priznava, da imajo s tem tudi sami knjigarnarji včasih težave, da pa vsaj poznajo vse te založniške »štose«. Tudi zato je bilo letos tako veliko govora o novih učbenikih. »Ministrstvo želi učbeniške sklade obdržati, založniki bi pa seveda najraje vsako leto zamenjali vse. Pravijo, da naj bi bili učbeniki zastonj, vendar je to demagogija. To razlagajo vsako leto. Naslednjega maja se bomo spet pogovarjali o teh problemih, sprememb pa ne bo,« brez optimizma razlaga Mulej. natis bo šele v sredini ali drugi polovici septembra, tako da se lahko zgodi, da se bodo profesorji odločili, da bodo uporabljali staro,« pojasnjuje Mulej. Kupujte v knjigarnah! Mulej pravi, da so prav poseben primer starši dijakov prvih letnikov srednjih šol. Že junija, ko se dijaki vpišejo, gredo s seznami v knjigarne. Na seznamu, kjer so tudi knjige, ki jih dijak še ne potrebuje (ali jih sploh ne bo nikoli), obkrožijo vse, ker so tega navajeni iz osnovnih šol. In tako kupijo vse. Dodatna težava so prodajalci, ki učbenike prodajajo samo poleti. »To je njihov posel za dva meseca počitnic. Delajo sezname, na katerih je čuda stvari. Na žalost pa ti seznami niso vedno usklajeni s šolskimi,« opozarja Mulej. Staršem svetuje, da naj raje kupujejo facebook Na Facebooku v skupini BRALCI NOVEGA TEDNIKA smo vas vprašali: Kako se je nabava šolskih potrebščin »dotaknila« vašega družinskega proračuna? Odgovori se gibljejo v razponu od 150 do 500 evrov. Bolj zgovorni pa so bili še naslednji obiskovalci: Brigita: »Porabili smo 150 evrov. Vse razen delovnih zvezkov smo kupili v BiH. V strošek pa seveda ni zajet nakup nove šolske torbe.« Mojca: »200 evrov za vsakega šolarja posebej (in to samo najnujnejše zadeve), brez torb, ker bomo imeli še kar lanske!« Romana: »Manj kot 100 evrov za 2. razred, torba, pere-snica in podobno nam je ostalo od lani, manjkajo pa nam še zdravstveni pripomočki: očala, zamenljivi del slušnega aparata. Vse to bo 500 evrov in več.« Simona: »Kakšnih 400 evrov smo porabili za 2. in 7. razred. Kupili smo vse potrebščine, razen učbenikov, in pa še eno šolsko torbo, druga je še uporabna.« v knjigarnah, saj knjigarnarji celo leto prodajajo knjige. Konkretno v Antiki z nekaterimi šolami skupaj delajo sezname, sodelujejo tudi s posameznimi profesorji. Poleg tega bodo starši v knjigarni z računom knjige lahko zamenjali, kar pri posameznih prodajalcih ni možno. Kljub temu starši vedno manj kupujejo v knjigarnah. Določene stvari lahko dobijo tudi v papirnicah, predvsem delovne zvezke. Prodaš - kupiš Poleg Antike, starši rabljene učbenike velikokrat kupujejo tudi na sejmih, ki jih organizirajo šole, in po internetu. Tako kupovanje je sicer tvegano, ker učbenika ne vidijo. Lahko je ves popisan, denarja pa seveda ne dobijo nazaj. Učbenike, ki jih učenci in dijaki ne potrebujejo več, lahko v Antiki tudi prodajo. Nenapisano pravilo glede cene so tretjine, razlaga Mu-lej: »Tretjino dobi prodajalec, tretjino kupec, tretjino pa mi.« Vsak star učbenik posebej ocenijo glede na vrednost novega. Tisti, ki ga proda, dobi od 30 do 40 odstotkov vrednosti, če je učbenik lepo ohranjen, pa polovico. Za primer navaja Mulej: »Novo berilo stane 21 evrov, rabljeno stane od 10 do 16 evrov ali pa 17 evrov, ki je kot novo, ker ga je nekdo napačno kupil in ga ne rabi več.« Čeprav na prvi pogled razlike niso velike, morda le štiri evre, je pri desetih učbenikih to vsaj 40 evrov, nekateri rabljeni učbeniki so namreč še cenejši. Stari učbeniki, ki jih nikjer več ne uporabljajo, končajo v smeteh. Star papir. Učbeniki danes zastarijo že v največ treh letih. ŠPELA KURALT Foto: GrupA TOREK SREDA ČETRTEK PETEK 16 1 28 17 1 27 »Od stroškov se mi bo zmešalo« S šestčlansko družino smo kupovali šolske potrebščine za dva šolarja Odgovor, koliko v resnici stanejo učbeniki s pripadajočimi delovnimi zvezki zaradi različnega predpisanega gradiva, ni povsem enoumen. Obiskali smo eno od družin, za katere je prihajajoči mesec med najbolj stresnimi v letu. Prvega septembra bodo najstarejšo deklico pospremili v prvi letnik srednje, sina pa v četrti razred osnove šole. Najmlajša dva sta še v vrtcu. Mama iz svoje torbice nabira račune. Zlaga jih na mizo pred seboj in zdi se, da jih kar ne zmanjka. Pr-vorojenka bo čez nekaj dni začela obiskovati srednjo zdravstveno šolo v Celju. »Seznam gradiva in učbenikov je bil kar dolg, na srečo pa nam je starejša dijakinja svetovala, kaj je nujno treba kupiti, kaj lahko še počaka in kaj je stran vržen denar. Nekaj stvari nam je tudi posodila, tako da smo prihranili približno 30 evrov. Vseeno so učbeniki in obvezno gradivo znesli 126 evrov,« pokaže račun sogovornica. Tudi 25 evrov za anatomski atlas bodo zaenkrat še prihranili. »Sposodila si ga bo v knjižnici, če bo sila, ga še vedno lahko kupimo.« Učbeniški sklad precej ublaži stroške, vendar prispevek še vedno znese 34 evrov. 77 evrov stane mesečna avtobusna vozovnica, pet dijaška izkaznica. Nekaj bo stala tudi obleka za šolsko prakso. Zvezki in ostale potrebščine so stali približno 50 evrov. »Zvezke sva kupili dokaj kvalitetne, na modne potiske in blagovne znamke sva večinoma pozabili. Za novo šolsko torbo je deklica pred leti sama prihranila takrat astronomskega stotaka, vendar se je izkazala za dober nakup. Potem ko sem jo oprala, je kot nova. Mislim, da bo zdržala do konca,« prvo ekspedicijo v knjigarno in papirnico komentira mama. Petsto evrov brez obleke in obutve Obvezna septembrska oprema za četrtošolca je nekoliko cenejša. A ne veliko. Gradivo in učbeniki skupaj znesejo 95 evrov. Učbeniški sklad jih bo stal 27 evrov, zvezki in ostale potrebščine 46. Učbenik za glasbo si bodo sposodili in prihranili 15 evrov. Da bi lahko kakšno knjigo podedoval za sestro, je po sedmih letih povsem utopično pričakovati. Vse je namreč prenovljeno, ponatisnjeno, za to je staro neuporabno. Fant trenira še Ministrstvo za šolstvo in šport je v preteklem šolskem letu naredilo podrobno statistiko, za letos naj bi bile cene učbenikov in delovnih zvezkov višje od pet do sedem odstotkov. Ob tem so trg slovenskih učbenikov in gradiva označili s petkrat P; preobsežen, prezahteven, predrag, preštevilen in pretežak. Povprečna cena delovnega zvezka znaša tako dobrih 12 evrov, učbenika dobrih 16. Za posamezen šolski predmet v povprečju obstaja šest različnih učbenikov in sedem delovnih zvezkov. Tako naštejemo kar 640 različnih učnih gradiv in 503 učbenike. Izbira je tako odvisna od razreda, šole, učitelja in jasno od soglasja pristojnega ministrstva. Učbeniki in delovni zvezki za prvošolca stanejo približno sto evrov, v višjih razredih tudi dvakrat, trikrat toliko. nogomet, kar brez opreme stane 25 evrov na mesec. Ko vse skupaj seštejemo, dobimo pod črto 515 evrov. In to s kolikor je le mogoče okleščenim seznamom nujno potrebnega, se razume. Pri tem se obleke in obutve za dva šolarja in dva vrtče-vska otroka nismo niti dotaknili. Kako družina z 241 evri mesečnega dohodka na družinskega člana to zmore? »Z eno besedo težko. Na srečo plačevanje učbenikov omogočijo na obroke, tako da ni vse naenkrat. Tudi nezgodno zavarovanje za otroke imamo tako urejeno, da se strošek razdeli čez leto.« Upravičeni so sicer do otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in otroka tudi do subvencionirane malice. A kljub vsemu september ostaja finančno najtežji mesec, od katerega si vsako leto dolgo ne opomorejo. SAŠKA T. OCVIRK Ko starši »branijo« učence z odvetniki »Ko je prvi odvetnik učitelju zagrozil s tožbo, bi nekdo v državi moral to odločno ustaviti,« je prepričana Marijana Kolenko O tem, kakšna je danes naša šola, kako dobra ali slaba je v resnici oziroma kakšna bi morala biti, smo razmišljali z ravnateljico celjske Osnovne šole Lava Marijano Kolenko, ki je razmere v šolstvu spoznavala kot učiteljica v razredu, skozi delo šolske svetovalne službe in zadnjih šest let kot ravnateljica. Hkrati kot predavateljica na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju pozna tudi nadaljnje stopnje izobraževalnega sistema v državi. »Smo toliko avtonomni, da to je treba zagotoviti pogoje in lahko po svojih najboljših močeh otroku pomagamo oblikovati tudi njegovo osebnost. Otroci se učijo vstopati v nove zveze, vloga učitelja in šole ni več le to, da jim posreduje znanje. Informacij je toliko, kot jih še nikoli ni bilo. Otroke je treba navaditi na odgovornost, na osnovni red, da bodo lahko osvajali znanje, sprejeti morajo pravila, ki veljajo zato, da se v razredu lahko izvaja kakovosten pouk. Otroke je treba naučiti - učiti se. In tu mislim, da je naša šola šibka,« začenja Marijana Kolenko. Septembra bodo zlasti učence prvih, četrtih in sedmih razredov pričakali prenovljeni učni načrti. »Ob uvedbi teh sem pričakovala, da bodo bolj okleščeni balasta. Zelo pa pozdravljam poudarjeno bralno opismenjevanje, otroci namreč imajo težave z branjem oziroma razumevanjem prebranega, kar pa je tudi pogoj, da se sploh lahko dobro učijo.« Tu pa je zdaj na potezi avtonomija učitelja. »Poiskati mora vse načine, kako to doseči. Ampak tako, da otroka ne bo ukalupil. Zdaj dobivamo končno tudi zaokrožene cilje, kaj učenec pri posameznem predmetu mora osvojiti, kaj je tisto, kar mora res znati.« Bodo učitelji izkoristili avtonomijo? V šoli so si dolga leta želeli več avtonomije, učitelji jo zdaj tudi dejansko dobivajo. Pa so pripravljeni nanjo? »Veliko pedagoških konferenc na to temo smo imeli. Učitelji so se na spremembe odzvali pozitivno. Zavedati pa se morajo, da z avtonomijo prevzameš tudi vso odgovornost, da boš z učencem dosegel tisto, kar učni načrti zahtevajo,« opozarja Ko-lenkova. »Vprašanje je, ali so res vsi učitelji dovolj usposobljeni, ali se vsi zavedajo, da se morajo dodatno izobraževati, iskati nove rešitve. Na vseh nas je velika odgovornost. Da bi učitelji ostali prepuščeni sami sebi, se ni bati. Nekaj se bo naredilo znotraj šole, lahko se obrnemo tudi na strokovne službe.« Slaba popotnica pa je okrožnica, ki so jo z ministrstva prejeli sredi julija, in s katero so ukinjena sredstva za izobraževanje in dodatno usposabljanje učiteljev ter za nova učna sredstva. »Treba je varčevati, a bojim se, da prav na tem segmentu varčevanje ni pametno. Kar naprej govorimo o vseživljenjskem učenju, a za človeka motivirati.« Šolski trikotnik postaja kvadrat Na šolo gledamo kot na trikotnik med učenci, učitelji in starši, Marijana Kolenko pa opozarja, da se ta počasi spreminja v kvadrat. »Na okolje ne smemo pozabiti. Eno je učenje in življenje znotraj ustanove, a ta je del širše skupnosti. Vpeti smo v določeno mestno četrt, mesto, nenazadnje državo. To na podeželju nikoli ni bil problem, šola je bila ves čas prisotna, v mestih pa se je kar nekako izgubila. Življenje nista samo dom in šola, je tudi ulica.« A če ostajamo pri klasičnem trikotniku, starši prepogosto preložijo odgovornost za svojega otroka samo na šolo. »Razumem, da imajo svoje obveznosti, a izobraževanja in vzgoje ne morejo preložiti na šolo. In to tako, da skušajo vplivati na strokovne odločitve. Prav je, da nam povedo svoja videnja in pričakovanja, ampak, ko začnejo učitelja učiti, kako naj uči njihovega otroka, prestopijo mejo, česar ne bi smeli.« Na šolo se vsak spozna »Starši so pozabili, da ima šola svojo strokovno vrednost. S tem, ko se je šola pustila >raz-šolati<, je kar naenkrat nastalo prazno polje tega, kaj je še prav in kaj ne več. V šolo dobimo 6-letnike, na katere so vplivali starši - pozitivno ali negativno. Pri starših je pogost pedo-centrizem, ko je otrok središče vesolja - brez odgovornosti, brez meja, brez občutka krivde, ko mu je dovoljeno vse. Kot šolar pa vstopa v skupino - tu Prenovljeni učni programi v osnovni šoli Predmet Razred Slovenščina Matematika Likovna vzgoja Glasbena vzgoja Športna vzgoja Tuji jezik (prvi) Spoznavanje okolja Družba Naravoslovje in tehnika Gospodinjstvo Geografija Zgodovina Marijana Kolenko »Mislite, da je normalno, da pride mama vpisat svojega otroka na fakulteto? Ta študent hodi skozi življenje z dvema berglama.« »Na eni od osnovnih šol, v sklopu katere deluje tudi vrtec, so dobili pritožbo matere 5-letne deklice, češ da so ji bile kršene otrokove pravice. Kar pet osnovnih pravic, najbolj plastično pa nekritičen zaščitniški odnos starša odraža navedba, da se deklica ni mogla demokratično odločiti, v kateri skupini bo delovala. Zaradi tega, ker ni mogla soodločati, trpi hude duševne stiske in bo posledice te neprimerne obravnave nosila vse življenje. Sama menim, da bo otrok odrasel v zdravega odgovornega človeka le, če ga bodo izvzeli iz domačega okolja ali pa bo komu uspelo materi razložiti, kaj s svojo deklico počne. Da ji z zdajšnjim ravnanjem resnično ne dela dobro.« 1., 4. in 7. 4. in 7. 1. 5. 6. in 7. Naravoslovje Tehnika in tehnologija_6- Državljanska in domovinska vzgoja ter etika_^ Fizika Kemija Biologija 8. Naraščajoč delež gimnazijcev med srednješolci pa kaže, da želimo v državi po kalupu »štancat« odličnjake. »To pomeni le spuščanje kriterijev in zdaj, posledično, jih morajo spuščati tudi srednje šole. Vse je vsem dostopno, posledica pa je tudi kup brezvoljnih mladih, ki niso imeli priložnosti, da se iščejo in najdejo, da razmislijo o sebi in o tem, kaj v življenju želijo početi,« še opozori. Zato so (pre)visoka pričakovanja staršev tako nekritična in otrokom niso v prid. »Na otroka se da projicirat svoje poglede - žal, tudi napačne vzorce. Z delavnostjo, odgovornostjo in prizadevnostjo jim lahko damo lepo popotnico, drugače pa otroku narediš slabo uslugo.« V šolo z odvetnikom Sodelovanje s šolo je dobro takrat, ko starš sodeluje z učitelji, ko je vse vredu in ko se zalomi. »Ko so se začeli poja- vljati prvi primeri konfliktnega reševanja težav v šolstvu, sem delala v svetovalni službi. Ko je prvi starš prišel z odvetnikom v šolo in grozil s tožbo, sem pričakovala, da se bo v državi našel nekdo, ki bo rekel: >Oprostite, tako pa to ne gre.< Ko šola opravlja svoje delo in zato zahteva od otroka, da izpolnjuje svoje odgovornosti, bi jo nekdo nujno moral zaščititi.« Za šolo se je takrat začel proces »razšolanja«, kot ga imenuje Kolenkova. »Zdaj se o tem končno pogovarjamo in prav zaradi tega tudi stanje konflik-tnega reševanja težav stagnira. Skoraj bi si upala reči, da bomo - če se bomo temu dovolj posvetili - začeli stvari postavljati nazaj na pravo mesto.« Je pa res, da se zdaj to seli na srednje šole. »Če smo v osnovni to še sprejeli, ker je obvezna, mi je za srednje šole še toliko bolj nerazumljivo. Da se starši hodijo kregat in pogajat za ocene _ In verjeli ali ne, tudi na fa- kultetah se to že dogaja. Vse se veže na odgovornost vseh treh partnerjev - šola mora otroke naučiti samostojnega dela, otroci morajo naloženo delo opraviti, odgovornost starša pa je, da poskrbi, da otrok opravi šolsko delo. Da napiše nalogo, ne pa da jo piše starš - čeprav so primeri, ko mame v 9. razredu še vedno pišejo domače naloge. To ni zdrav odnos, tako delamo invalide iz naših otrok.« Ob tem Kolenkova opozarja, da je demokracija urejen red, zato je treba spoštovati pravila in jih izpolnjevati, da se tako ne kratijo pravice drugim. Da vsak o vsem sodi, da vsi o vsem vse vemo, je pa anarhija. »S tem, ko otrokom sicer v dobri veri skušamo olajšati življenje, iz njih delamo invalide. Kako bodo šli skozi življenje? Saj jim ne dopustimo, da bi spoznali še kaj drugega kot udobje, ki ga imajo doma.« IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Srednji vek; danes^ ne more biti več edini in sam, naučiti se mora sobivati, biti del skupine in sprejeti sodelovalno učenje. Tega pa veliko staršev ne more sprejeti,« opozarja Kolenkova. Pri tem seveda starši pričakujejo za svojega otroka od šole vse najboljše - to pa so po zdaj uveljavljenih pričakovanjih petice. »Storilnostni odnos je res manj prisoten pri otrocih kot pri starših. Ti so tisti, ki zahtevajo petice. Dosežen cilj pa ne bi smela biti zgolj ocena - ampak to, da težiš k znanju. Namen šole je, da se otroci učijo zato, da se bodo lažje znašli v življenju. « Ob tem pa imamo seveda drug paradoks, ko so vstopnica v življenje prav ocene. Te so pogoj, da napreduješ, da lahko izbereš srednjo šolo, študij _ »Štancanje« odličnjakov »Učenci se znajo umestiti, so kritični in samokritični, pričakovanja staršev pa so velikokrat preko vseh meja. Nekateri tako kompenzirajo svoje neuresničene ambicije. A če na otroka znaš zdravo pogledati, ga obravnavaš kot individualno osebo.« Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Z viteškimi veščinami, ki sem se jih naučil na celjskih srednjeveških dnevih, se bom branil pred plenilskimi vpadi - ne osmanskega - ampak dacarskega imperija GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Policija denar nakazovala tudi Vegradu Je policija plačevala žemljice in salame? Zatem ko je Komisija za preprečevanje korupcije »zagnala« program Super-vizor, številni že ugibajo, koliko nove korupcije se bo pokazalo v Sloveniji. Če menite, da na Supervizor-ju zdaj ves čas »čepijo« tudi policisti in preverjajo, koga vse bi lahko zaradi domnevne korupcije in nakazila sumljivo visokega zneska denarja začeli preiskovati, se motite. »Zgolj javni podatki o finančnih transakcijah ne morejo biti razlog za sum storitve kaznivega dejanja in s tem povod za zbiranje obvestil o kaznivem dejanju. Lahko pa je tak podatek koristen pripomoček, v kolikor že obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja,« so nam pojasnili na celjski policiji. Se pa policija kdaj vendarle opre na podatke, ki jih razkrijejo mediji. »Poročanja medijev, pojav informacij na svetovnem spletu in druge javno dostopne informacije policija obravnava kot informacije ali kot indice, da bi lahko bilo storjeno kakšno kaznivo dejanje. Te informacije uporabljamo pri svojem delu, jih preučujemo in preverjamo. Na podlagi preveritve verodostojnosti ali drugih okoliščin se ugotavlja, ali obstajajo kakšni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,« so še dodali na policiji. Radodarno sodišče Preglednica nakazil denarja policije pokaže, da je slovenska policija od leta 2003 do danes največ denarja (malo več kot 460 tisoč evrov) nakazala Mer-catorju. Še bolj zanimivo bi bilo ugibati, za kaj točno je policija več sto tisoč evrov (skupno) nakazala na primer podjetjem, ki se ukvarjajo z mesninami, mesarstvom ali s pekarstvom. Celjske mesnine so na četrtem mestu med prejemniki policijskega denarja (okoli 160 tisočakov), sledijo Kras Meso (72 tisoč evrov), Mesarstvo Anton Čadež (66 tisoč evrov) ter Ljubljanske mlekarne (50 tisoč evrov). V celjsko pekarno Geršak je šlo 10 tisoč evrov. Na seznamu je kar 409 prejemnikov denarja, ki so skupaj v teh letih prejeli kar 3.432.908,74 evrov. Med njimi je kar nekaj »prehrambenih« podjetij _Malo več kot 2 tisoč evrov je policija v preteklosti nakazala tudi Vegradu, 690 evrov Elektru Celje, 350 evrov Steklarni Rogaška, Zanimive povezave pokaže preglednica, če med državne organe vpišete Okrožno državno tožilstvo v Celju. 294.260,68 evra je šlo na račun Maksimilijan, d. o. o., kjer je direktor Aleksander Jančar. Tožilstvo je namreč najelo njegove prostore. Mimogrede, na Jančarjevem posestvu se je pred leti zgodila odvetniška poroka Dušana Korošca. Fotografije s poroke, kjer pomembnejših Slovencev ni manjkalo, so nato zaokrožile po spletu, na podlagi le-teh pa so nekateri domnevali o povezavah Katarine Kresal z nekaterimi vidnejšimi Slovenci ^ 95 evrov CM Celju, 51 evrov Cetisu. In ne boste verjeli, Vemontu (ki je bil poslovna enota Vegrada in je zdaj v stečaju) je slovenska policija nakazala celih 0,05 evra! Pregledali smo tudi, komu vse je plačevalo Okrožno sodišče v Celju. Več kot 8 milijonov evrov je v zadnjih 8 letih prejela Pošta Slovenije. Med odvetniki je največ denarja celjskega okrožnega sodišča dobila odvetnica z našega območja Maksimilijana Kincl Mlakar (475 tisoč evrov). Med odvetniki, ki so prejeli kar zajeten kup denarja okrožnega sodišča, so tudi žalska odvetnica Jasmina Gričnik, Odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prele-snik & partnerji ter velenjska odvetnica Nataša Pogorelč-nik in celjska odvetnica Ba-rica Zidar (mama odvetnice Nine Zidar Klemenčič). Kar 233 tisočakov je šlo na račun odvetnice Jerneje Jazbinšek Goričan, ki je sicer partnerka predsednika Okrožnega sodišča v Celju Mirana Jazbin-ška. Zveneči Miro Senica je od celjskega sodišča na svoj račun dobil »le« okoli 70 tisočakov. Eden najbogatejših slovenskih odvetnikov, ki ima pisarno v Celju, Dušan Korošec, je najbolj posloval s koprsko občino, ki mu je nakazala malo več kot 200 tisoč evrov, celjsko sodišče le 60 tisočakov, okrožno sodišče na Ptuju pa smešnih 1,83 evra. Kaj vse lahko država plača odvetnikom? Vendar je treba omeniti naslednje, da teh nakazil ne bi razumeli napak: za naka- OB ROBU Veliki brat »jo« gleda Komisija za preprečevanje korupcije je začela izvajati projekt Transparentnost, v okviru katerega je najprej zaživel Supervizor. To je spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij, ki omogoča državljanom in ustanovam brezplačen dostop do finančnih odhodkov države. Dosegljivi so podatki tako za posredne kot neposredne proračunske uporabnike za obdobje od 1. januarja 2003 do avgusta 2011. Iz aplikacije lahko razberemo pogodbene stranke, največje prejemnike sredstev s strani države, s podrobnejšim vpogledom prepoznamo tudi povezane pravne osebe, potem pa ^ Kot je opozoril že predsednik protikorupcijske komisije se pomanjkljivosti tega, da številke kot gola statistika za seboj ne razkrivajo tudi vsebine in narave poslov, zavedajo. Pri brskanju po podatkih se je tako treba zavedati, da program Supervizor ne razkriva korupcije! Se pa človeku zazdi, da sporoča nekaj, kar prav tako ni dobro, in sicer da je greh že sam po sebi, če kdorkoli iz zasebnega sektorja z državo sploh posluje. Kam pa lahko pripelje poenostavljeno tolmačenje razpoložljivih podatkov, lahko vidimo samo na enem ali dveh primerih s Celjskega. Podjetje Bisol iz Prebolda je na primer eno vodilnih pri po- stavljanju sončnih elektrarn. Na mnogih šolah in vrtcih so »njegove« sončne strehe. Kaj torej pomenijo zneski, da mu je Gimnazija Celje - Center v obdobju od 2003 do 2011 plačala 720 evrov ali pa s katerega naslova je od Javne agencije za tehnološki razvoj v istem obdobju prejelo 1.042.198,02 evra, pa iz aplikacije ne izvemo. Le ugibamo lahko, da dobi veliko naročil iz javnega sektorja. Ampak to še ni kaznivo ali sporno dejanje, če ^ Zanimivo je bilo pobrskati tudi po poslovanju Teša in primerjati obdobje poslovanja pod vodstvom mag. Simona Tota v letu 2011 z enakim obdobjem leta 2010, ko je bil na čelu podjetja dr. zili države, ki jih prejmejo odvetniki, se lahko skriva marsikaj, kar pa ni nujno sporno. Takšna je zagotovo brezplačna pravna pomoč in morda javnosti manj znano zastopanje po uradni dolžnosti, ko država v sporu izgubi primer in mora nastale stroške povrniti odvetniku, ki je zastopal zmagovito stranko. Brezplačna pravna pomoč se nudi osebam, ki se znajdejo v postopkih, a si zaradi slabega finančnega stanja ne morejo privoščiti odvetnika. Prav tako se na račun odvetnika nakaže tudi v primeru, ko so različne osebe javnega prava dolžne fizičnim osebam, ki jih odvetnik zastopa. Na primer neka državna ustanova dolguje državljanu ali podjetju, ki ga zastopa odvetnik, in se nato na račun odvetniške pisarne nakaže denar, ki ga mora odvetnik nakazati svoji stranki. Torej ni nujno, da gre ves denar v odvetnikov žep. Res pa je, da Supervizor prikaže le poslovanje z državnimi ustanovami, kar je le en del vira denarja, ki ga za svoje delo dobijo odvetniki _ Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko so vsa ta leta od sodišč dobili izvedenci. Ti namreč včasih prav mastno zaslužijo zaradi izdelave različnih izvedenskih mnenj, ki jih potrebujejo v določenih sodnih postopkih. V nekaterih sojenjih stranke zahtevajo več mnenj o isti stvari, kar morda kaže na to - in tudi neuradno se med odvetniki tudi govori - da se vsi izvedenci ne pripravijo vedno, tako kot je treba, saj se sodišče pri razsodbi na njihovo mnenje ne more dovolj opreti. Tako se je na primer na račun enega od celjskih izvedencev, za katerega Su-pervizor pokaže podatke, steklo že 60 tisoč evrov samo iz mošnje celjskega okrožnega sodišča, izvedence pa kličejo tudi na druga sodišča po Sloveniji. Vseh podatkov pa na Supervizorju ni mogoče najti, verjetno zato, ker sodišče nakaže denar posredno podjetju, organizaciji ali inštitutu, kjer je sodni izvedenec zaposlen. SŠol Uroš Rotnik. Ampak same številke so premalo, da bi lahko sklepali, kako je na primer majhnemu podjetju s Celjskega narasel obseg poslovanja z državo z borega 1 odstotka v letu 2003 na kar 7 odstotkov v letu 2010. Veste, zakaj? Zato ker so med transakcijami poslovanja z državo zajete tudi tako majhne postavke, kot so na primer naročnina kakšnega časopisa ali stroški za sodno takso. Skratka, veliki brat so tokrat državljani, ki s Supervi-zorjem začenjajo gledati pod prste državi. Za pravi umetniški vtis o tem, kako se pravilno troši ali razmetava proračunski denar, pa bo spletna aplikacija potrebovala še temeljito nadgradnjo, sicer bomo hitro na ravni »rekla, kazala«, česar pa je v tej državi že tako več kot dovolj. BPT Tuji vlagatelji še vedno previdni Kljub pozitivnemu popravku trgov vlagatelji ostajajo še vedno previdni. Njihovo zaskrbljenost glede vse slabših gospodarskih kazalnikov v Evropi je namreč nekoliko zasenčilo pričakovanje, da bo ameriška centralna banka sprejela ukrepe, s katerimi bo gospodarstvo ZDA obranila pred zdrsom v novo recesijo. Z optimizmom jih navdaja tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), ki naj bi v petek sprejela ukrepe za oživitev ameriškega gospodarstva. V tem tednu ni bilo nobenih vzpodbudnih novic iz ameriškega gospodarstva. Prodaja novozgrajenih stanovanjskih nepremičnin je julija v ZDA padala že četrti mesec zapored, s čimer je ameriški nepremičninski trg na dobri poti, da bo to leto najslabše od začetka zbiranja podatkov. Julija se je prodaja v primerjavi z junijem zmanjšala za 0,7 odstotka. Nič kaj bolj obetavni niso bili v tem tednu makroekonomski podatki za Evropo. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo je avgusta zabeležilo že šesti zaporedni mesečni zdrs. Vlagatelji se bojijo nove recesije v ZDA in poglabljanja dolžniških težav v območju evra. Nekaj upanja je vlagateljem v sredo vlil podatek o naročilu trajnih dobrin, ki se je v juliju povečalo za 4 odstotke, kar je pozitivno presenetilo analitike. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 22.8. IM 26.8.2011 Oznaka| Ime lEnotni tečaji | Promet v tEUR| % spr. CICG Cinkarna Celje 89,99 890,31 1,68 CETG Cetis 23,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 6,41 330,99 1,75 PILR Pivovarna L.aško 10,96 14,00 9,60 JTKG Juteks 18,90 0,95 0,00 ETGG Etol 65,00 0,00 0,00 Evropska centralna banka je sporočila, da je odkupila za 14,3 milijarde evrov državnih obveznic. Na ta način banka še vedno izvaja ukrep, katerega namen je omiliti dolžniško krizo v območju evra, ki ogroža tudi Italijo in Španijo. Nemška centralna banka Bundesbank je potrdila svojo gospodarsko napoved za Nemčijo za letos. Skladno z njo pričakuje, da bo rast nemškega bruto domačega proizvoda letos dosegla približno tri odstotke. Vsekakor pa za to obstajajo številna tveganja, ki bi lahko pokvarila ugodno sliko. INDEKSI MED 22.8. IM 26.8.2011 Indeks Zadnji tečaj SBI20 654,22 %spr.| 1.78 Edini pozitivni podatki so v minulem tednu prihajali iz podjetij. Ruska energetska družba Gazprom je v prvem polletju v Evropo dobavila 82,55 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobava največjemu Gazpromovemu odjemalcu - Nemčiji je nekoliko upadla. Največji kemijski koncern na svetu, nemški BASF, načrtuje svojo doslej največjo investicijo v Južni Ameriki. V proizvodni obrat namerava v Braziliji vložiti 500 milijonov evrov. Tovarno naj bi začeli graditi letos, proizvodnja pa naj bi se začela leta 2014. Vrednost največjih svetovnih indeksov je v minulem tednu pridobila na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je teden končal 5,6 odstotka višje in je v petek dosegel 5.520 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 5,7 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 pridobil 4,4 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila 4,5 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ podražil za 4,6 odstotka ter v sredo dosegel 2.142 indeksnih točk. Intervencija centralne švicarske banke je imela vsaj začasno učinek stabilizacije švicarskega franka. Ta se je v tem tednu gibal okrog vrednosti 1,14 franka za evro. Na drugi strani se je evro krepil v primerjavi z ameriškim dolarjem. V sredo je tečaj dosegel 1,4455 EURUSD, kar je 0,8-odstotna tedenska rast. V skladu s trgi se je podražila tudi nafta, ki je dosegla 85,5 dolarja za sod, kar je 4,8 odstotka višje glede na pretekli teden. Vrednost zlata je v ponedeljek dosegla rekord pri 1.918 dolarjih za unčo. Na tedenski ravni pa je doživelo padec za 4,75 odstotka in v sredo pristalo pri 1.770 dolarjih za trgovano enoto. Vlagatelji pričakujejo pozitivne ukrepe ameriške centralne banke. Kaj hitro se bo izkazalo, ali je rast v tem tednu popravek pred nadaljnjimi padci ali začetek novega »bikovskega trenda«. ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Včeraj Kozje, jutri Zreče V Kozjem so v preteklih dneh odprli obnovljeno lekarno Celjskih lekarn, kjer v zadnjih letih opažajo povečan obisk. V javnem zavodu prav tako tako načrtujejo preselitev lekarne v Zrečah, saj so po več letih iskanja v kraju našli primernejši, večji prostor. Med dvajset tisoč evrov vredno obnovo v Kozjem, ki je trajala od konca julija, so med drugim opravili manjša gradbena dela, poskrbeli za elektroinštalacije ter dopolnili notranjo opremo v skladu s pravilnikom o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. Po priporočilu strokovnega nadzora lekarniške zbornice je javni zavod prav tako poskrbel za kadrovsko okrepitev lekarniške enote v Kozjem ter dodatno zaposlil farmacevtskega tehnika. V enoti v Kozjem so tako po novem zaposlene tri delavke, obeta pa se še ena pomembna sprememba. Zaradi obsežnega območja, ki meji na lekarniško enoto v Kozjem - Podsreda, Buče, Lesično ter Planina pri Sevnici - načrtujejo v javnem zavodu preoblikovanje tamkajšnje lekarniške enote v samostojno lekarno. Na drugem koncu celjskega območja, v Zrečah, so Celjske lekarne za lekarniško dejav- V prenovljeni lekarniški enoti v Kozjem so po novem zaposlene tri delavke. V zadnjih letih opažajo povečan obisk. nost kupile večje prostore v novem, Sparovem trgovskem središču. »Izdelan je projekt za izvedbo notranje opreme s popisi, ki je podlaga za izvedbo javnega naročila, ki se pripravlja,« odgovarja direktorica lekarn mag. Lilijana Grosek. V Zrečah, v občini z več kot šest tisoč prebivalci in številnimi turisti, deluje lekarna že dve desetletji ter je zaradi povečanega poslovanja postala premajhna, dostop do nje pa je otežen. V novih prostorih bo imela 136 kvadratnih metrov površin. Poleg naložb v Kozjem in Zrečah so marsikaj postorili Škoda zaradi govoric Govorice, da naj bi na skupščini družbe CM Celje zamenjali predsednika upravnega odbora Marjana Vengusta, so se izkazale za neresnične. Dodatne govorice, da naj bi družbi grozil celo stečaj, pa so razburile vodstvo, saj so povsem iz trte zvite in delajo celotnemu sistemu veliko škodo, je razložil Vengust. Skupščina družbe je tako minila brez posebnosti. Vse sklepe, ki jih je predlagal upravni odbor, so sprejeli soglasno. Med drugim so se strinjali, da bodo skoraj šest milijonov bilančnega dobička pustili nerazporejenega. Kot so sporočili iz družbe, razmišljajo tudi o tem, da bi prešli nazaj na dvotirni sistem upravljanja. To pomeni, da bi upravni odbor zamenjala uprava in posebej nadzorni svet. Sicer pa si v družbi želijo le prebroditi krizo. Kot je povedal Vengust za NT&RC, jim govorice o različnih nesoglasjih prav nič ne koristijo oziroma celotni skupini (v njej so še VOC Celje, CM inženiring, Koroške gradnje) škodijo. Priznal je, da imajo lastniki različne poglede na vodenje družbe, da pa bodo to sami dorekli, saj »nikomur ni vseeno za družbo in celoten sistem«. Dodal je še, da je danes povsod veliko idej, vendar je rešitev bolj malo. Bil je tudi zelo kritičen do odnosa do gradbeništva na splošno: »Če bo šlo tako najprej, od gradbeništva in celotnega gospodarstva ne bo nič ostalo. V Sloveniji se dogaja pravi cunami na gospodarskem področju.« CM Celje sicer ostaja ena redkih gradbenih družb, ki izpolnjuje vse pogoje za prijavo na razpise. ŠK tudi po Celju. Tako na sedežu uprave javnega zavoda, v Miklošičevi ulici v Celju, trenutno zamenjujejo zunanje stavbno pohištvo, v lekarni v celjskem zdravstvenem domu pa so po priporočilu strokovnega nadzora lekarniške zbornice prenovili spodnjo etažo lekarne. Tam so v prvi polovici tega leta opravili različna gradbena in elektroinštalacijska dela, prav tako so poskrbeli za notranjo opremo. V Celju so že lani različna dela opravili tudi v lekarni v Planetu Tuš, kjer so pridobili dodaten prostor. BRANE JERANKO Naj zadružniki Med osemnajstimi prejemniki letošnjih priznanj Zadružne zveze Slovenije so trije z našega območja. Med njimi je predsednik KZ Vransko Jože Pečovnik, ki se na 22 hektarjev veliki kmetiji ukvarja s prirejo mleka in pitancev ter je uspešno delal v različnih organih zadruge. Drugi prejemnik, Janez Petelinek iz Radane vasi pri Zrečah, je dobil priznanje za vzorno sodelovanje s konjiško zadrugo ter delo v organih zadruge. Petelinek dela na 24 hektarjev veliki kmetiji, kjer redijo govejo živino. Tretji prejemnik zadružnega priznanja, Vinko Špeh s srednje velike visokogorske kmetije v Podvolovljeku, dejavno sodeluje pri upravljanju v kmetijskem in gozdarskem zadružništvu. Špeh, ki se ukvarja tudi z gozdarstvom in s kmečkim turizmom, deluje že tri desetletja v mozirski zadrugi, kjer je trenutno član nadzornega odbora. Posebno priznanje je prejela Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga Mozirje, ki so ji ga namenili za 50 let delovanja in 120 let zadružništva v Zgornji Savinjski dolini. Priznanja so slovesno podelili na dnevu slovenskih zadružnikov na radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu. BJ GREMZVLflKOM V šolo grem z vlakom -ugodno in z nagradami! V šolo! Na pol zastonj za cel žur Izpolni e-vlogo in zadeni in*" Za potovanje z vlakom v šolo so dijakom, vajencem in študentom na voljo tudi subvencionirane šolske abonentske vozovnice. Tako bo pot šolo z vlakom zabavna, varna, okolju prijazna in še bolj ugodna. Z elektronsko vlogo za pridobitev subvencionirane abonentske vozovnice za potovanje z vlakom pa si lahko mladi prislužijo tudi bogate nagrade. Ugodne cene! Cene železniških abonentskih vozovnic so zelo ugodne. Vsi dijaki, vajenci in študenti višjih in visokih šol, ki se šolajo izven kraja stalnega prebivališča, imajo pravico do nakupa subvencionirane mesečne vozovnice. Podatki za izračun cen mesečne vozovnice in možnost izpolnitve e-vloge, ki lahko prinese tudi nagrado, so objavljeni na spletni strani Slovenskih železnic. Če ste upravičeni do subvencionirane šolske abonentske vozovnice, je tako lahko pot v šolo še ugodnejša. Mesečna šolska vozovnica brez subvencije npr. za relacijo Kranj-Ljubljana znaša 61 evrov. Subvencionirano mesečno šolsko vozovnico pa lahko dobite že od 20,74 evrov dalje. Pravočasno po vozovnico! Nakup abonentskih šolskih vozovnic je že možen v preprodaji, s tem se lahko izognete gnečam na blagajnah v prvih dneh septembra. Kako do subvencionirane abonentske vozovnice? 1. Na spletni strani www.slo-zeleznice. si izpolnite elektronsko vlogo za pridobitev subvencionirane abonentske vozovnice za potovanje z vlakom. 2. Na internetu izpolnjeno in natisnjeno vlogo ter potrjeno v šoli oziroma na fakulteti oddate na potniški blagajni na železniški postaji. S seboj prinesite še: - osebni dokument in - brezkontaktno čip kartico iz preteklega šolskega leta.* * Abonentska vozovnica bo veljala v obdobju šolanja, vsako leto jo boste le obnovili in podaljšali z novo vlogo, kar vam bo prihranilo denar in čas. Če brezkontak-tne čip kartice še nimate, se bo ceni vaše mesečne vozovnice ob prvem nakupu prištela cena te kartice: 5 evrov (samo ob prvem nakupu). Ko boste zaključili šolanje, lahko nepoškodovano kartico vrnete in povrnili vam bodo 2 evra. Z izpolnitvijo e-vloge na spletni strani Slovenskih železnic lahko sodelujete v nagradni igri za: - vozovnico InterRail Global Pass za enomesečno potovanje z vlaki po evropskih državah, - vozovnico InterRail Global Pass za 22-dnevno potovanje z vlaki po evropskih državah, - 2-krat kopanje in savno za 2 osebi v Welness parku Thermane Laško, - kopanje in savno za 1 osebo v Welness parku Thermane Laško - 4-krat dežni pončo InterRail, - 10-krat majico z napisom InterRail. Promocijsko besedilo iZ N/kSttt KRAJEV NOVI TEDNIK Namesto podžupanov še vedno pooblaščenci CELJE - Skoraj leto po volitvah ima mestna občina še vedno nepoklicnega župana in nobenega podžupana, saj po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije podžupanska funkcija ni združljiva z vodenjem in upravljanjem v podjetjih oziroma zavodih, katerih ustanoviteljica je občina. Županu Bojanu Šrotu v pomoč tako do nadaljnjega ostajajo trije pooblaščenci, ki jih je sicer želel imenovati za podžupane, a je to v neskladju z zakonom. Za podžupane je župan Janka Požežnika (SDS), ki Šrot iz vrst koalicijskih strank izbral Marka Zidan-ška (SLS), ki je sicer direktor javnega podjetja Simbio, Staneta Rozmana (SD), ki vodi Pokrajinski muzej Celje, in je direktor Poklicne gasilske enote Celje. Vendar je zaradi zakonskih določil moral svojo odločitev zamrzniti, vsi trije, ki so tudi mestni svetniki, pa svoje naloge opravljajo kot pooblaščenci župana. V Celju so bili prepričani, da določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niso skladna z ustavo, zato so se za pomoč in presojo obrnili na Ustavno sodišče RS. To je za Celje - kot še nekatere druge slovenske občine, ki so prav tako menile, da je zakon preveč tog - pred časom presodilo, da z zakonom ni nič narobe. Da prav ta nezdružljivost zagotavlja, da je možnosti za navzkrižje inte- Gradnja šole po načrtu resov manj. Jeseni, leto po volitvah, bo tako najbrž jasno, kako bo z vodenjem mestne občine. Župan Bojan Šrot je namreč koalicijske stranke pozval, naj predlagajo kandidate za podžupane, o njihovem morebitnem imenovanju pa se bo odločil jeseni. Tisto, kar mu preostaja, pa je, da se lahko odloči za nova imena in Celje dobi enega ali več podžupanov ali pa še naprej vztraja s pooblaščenci. IVANA STAMEJČIČ ŽALEC - Griški šolarji novega šolskega leta ne bodo začeli v novi šoli, ga bodo pa morda v njej končali. Sicer pa gre gradnja tamkajšnje šole z vrtcem in s telovadnico, ki predstavlja največjo naložbo na področju šolstva (vredno okoli 5,5 milijona evrov) v žalski občini, kljub težavam v gradbeništvu po načrtih. »Zdaj prihajajo dela, ki se navzven ne vidijo preveč. Gre za elektro inštalacije, zasteklitev, polaganje tal, plošč, stropov našteva župan Janko Kos, ki verjame, da bodo grad- beno-obrtniška dela končana v predvidenem roku, to je do sredine decembra. »Zaenkrat nam gre kljub tej krizi še dobro. Tudi izvajalec CM Celje, za katerega nekateri pravijo, da >hodi po robu<, se glede tega projekta zaenkrat še trudi. Verjamem, da smo kot investitorji na varni strani in da bomo spomladi šolo tudi predali namenu,« dodaja Kos. Po najbolj optimističnih načrtih bi se otroci v novo šolo lahko preselili med zimskimi počitnicami, sicer pa s šolskim letom 2012. BA Vsakemu enako mesa in čebule _ VOJNIK - Če bi se kuhanja golaža na Frankolovem lotili nekaj ur kasneje, bi bil zagotovo manj slan. Zakaj? Ker potem kuharjev, ki so bili sicer v zavetju mogočnih dreves graščinskega parka le malo na boljšem kot smrtniki drugod po Sloveniji, v razbeljenem zgodnjem sobotnem popoldnevu ne bi zalival pot. In ni vraga, da kakšna kapljica ni zdrsnila tudi v kotličke, nad katere so se debele tri ure sklanjali in v njih pridno vrteli kuhalnice. Skupaj s krajevno sku- hitro oprijelo novo ime. S Ena od barv sobotnega golaža Na Golaž žuru je kuhala tudi ekipa organizatorjev, Turističnega društva Frankolovo. pnostjo je namreč Turistično društvo Frankolovo pripravilo prvo Golažijado. Za tekmovanje v kuhanju golaža se je prijavilo enajst ekip, ob domačinih in domačih društvih še gasilci iz Vojnika. A glede na to, da je bilo kuhanje golaža uvod v večerni Rock žur, se je tekmovanja, ki bo postalo tradicionalno, pripravo natančno 165 por-cij golaža, ki so ga razdelili med obiskovalce, so v poznem popoldnevu končali svoj prvi Golaž žur in s tem uvedli že 8. Rock žur, ki ga ob koncu počitnic pripravlja domače mladinsko društvo. Zvezde letošnjega so bili skupina Mi2, kakšnim 1.500 obiskovalcem pa se je predstavilo še šest mlajših bolj ali manj uveljavljenih glasbenih skupin iz kraja in bližnje okolice. IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE Sejem vseh sejmov 44. M®S MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Generalni pokrovitelj Hypo Alpe Adria VAŠI. Z VAMI. ZA VAS. Preživite dan na sejmu. novi izdelkiin storitve. nakup-po nižr-hcenah^ ^ okrepčilo.n zabava za vso www.novitednik.com Golaž že četrtič LAŠKO - Rimske Toplice so gostile četrto izvedbo Golažijade, ki iz leta v leto privabi vse več skupin, ki se želijo preizkusiti v kuhi golaža. Letos se jih je merilo devetnajst. Organizatorji Turistično zasedli domači ekipi iz Rimskih 2011 vxww.ce-seietn.si društvo Rimske Toplice, Hotel Aqua Roma ter Kmetijska zadruga in občina Laško se lahko pohvalijo, da so ekipe prišle iz celotne Slovenije (Tržič, Polzela, Moziije, Gornja Radgona Zmagovalni golaž je skuhala ekipa Trio z vseh vetrov, ki je po mnenju štiričlanske stroge in strokovne komisije - predsedoval ji je mednarodni sodnik Tomaž Vozelj - pripravila najboljši golaž. Drugo in tretje mesto sta Toplic (Dan ljubezni in Dečki iz okolice). Sicer pa je tekmovanje spremljala neizprosna vročina, ki pa nikakor ni pokvarila odličnega vzdušja, ki so ga dodatno začinile stojnice, na katerih se je dalo poskusiti ali kupiti marsikaj zanimivega. Da so se lahko mimoidoči okrepčali, pa je poskrbela zmagovalna zasedba iz preteklega leta, ki tokrat zaradi lanskoletne zmage ni smela nastopiti. MITJA KNEZ Vsi udeleženci že četrte »rimske« golažijade Kaj se je zgodilo s Fredijem? Bavarsko Ivono še iščejo, medtem ko je Kozjanec Fredi postal Primorec Pred tedni so se na Bavarskem za pobeglo kravo Ivono (Yvonno) pognali v lov policisti, lovci, ljubitelji živali in celo člani hindujske verske skupnosti. In lov na Ivono nas je mimogrede spomnil na podobno zgodbo našega bikca Fredija. Bilo je maja pred tremi leti, ko je iz klavnice Celjskih mesnin pobegnil leto dni star bik in se tako rešil pred smrtjo. Ker je tudi pri bikih slava kratkega veka, smo preverili, kaj se je z razvpitim Fredi-jem zgodilo potem. Bilo je kot v akcijskem filmu. Iz klavnice Celjskih mesnin je pozno popoldne na svobodo pobegnil bik. Sredi Trnovelj je postal prava atrakcija in potem ko ga za pogajalsko mizo niso spravili niti lastnik niti policisti, kaj šele mesarji, so iz Ljubljane poklicali tri specialce. Dramo so končali s puškami za omamljanje. In ker je bil potem bikec nemalo »zadet«, ga je lastnik odpeljal domov na dvotedensko razstrupljanje. A kot so takrat razlagali vsi, od lastnika do direktorja klavnice, nemila usoda za bikca naj ne bi bila nič drugačna _ Potem je sledila prava kam-panija »rešimo Fredija«. Saj ne, da se zavoljo naših zrezkov to ne dogaja vsak dan tisočkrat, ampak Fredi nas je spomnil, da se živali pač ne vržejo piska-joč od veselja same na nož. In ubogi bikec, ki se je prestrašen in zbezljan pred klavci skril v visoko travo ob Hudinji, se je v srce zasmilil vsej Sloveniji. Glede na to, kako se je boril za svoje življenje, je tudi najbolj ortodoksne mesojedce malo mineval tek. In tako se je za Fredija začela svitati lepša prihodnost. Bik ni nobena ovčka Bikec je dobil ime in slavo, njegov lastnik Žiga Jenšterle pa zanimivo ponudbo. »Veliko ljudi me je klicalo, kako in kaj bi z bikom, pa da ga ne bi dali v zakol in tako naprej, pa sem jim predlagal, naj se združijo in se lahko kako dogovorimo,« pripoveduje mladi rejec. In res se je našel nek gospod - danes je poniknil neznano kam in ga tudi na noben telefon ne dobijo - ki je zbral denar za skrbni-no. Za pet tisočakov naj bi ga lastnik na kmetiji obdržal do naravne smrti. Kot smo mislili, je pri tem ostalo. Ko pa smo se odpravili na teren, da bi preverili, kako se bikcu godi v rejništvu, nas je Jenšterle presenetil s podatkom, da bikca že dolgo ni več pri njih. »Pravzaprav smo ga imeli potem samo še kakšna dva meseca in še danes sem vesel, da se je tako obrnilo.« Zapletlo se je pri pogodbi. »Ni bil problem denar, ampak z nekaj izkušnjami v govedoreji sem se zavedal, da je stvar vse prej kot enostavna. Bik ni ravno ovčka in z leti lahko postane tudi ne- varen. Ko smo prišli do takih tem, mi je bilo jasno, da ne bo šlo.« Potem ko so ga kastrirali, so ga novi lastniki odpeljali. »Pred dvema mesecema sem preveril njegovo številko. In očitno še vedno živi na tisti primorski kmetiji,« zgodbo o srečnem bikcu konča ekološki kmet Žiga Jenšterle. »Prefrigana« krava se požvižga na vola Pa nazaj k Ivoni. Potem ko je konec maja pobegnila Takole se je bikec Fredi »zvrnil« pod streli specialcev. Na njegovo srečo je bil »zadet« samo od mamil. z neke bavarske kmetije, se je za dlje časa za njo izgubila vsaka sled. Če ne bi nesrečno presekala poti policijskemu avtu na cesti, bi morda nanjo počasi pozabili. Tako pa so oblasti sklenile, da ogroža promet in da jo je na vsak način treba najti. In če res ne bo šlo drugače, tudi ustreliti. »Bognedaj!« so skočili v zrak ljubitelji živali in za kravico že našli prostor v živalskem zavetišču. A kot kaže se ima Ivona čisto »fletno« v prostranih gozdovih. Tudi s helikopterji je niso mogli izslediti. Se je pa število lovcev na pobeglo kravo v zadnjem času močno povečalo, saj so na njeno glavo razpisali celo deset tisoč evrov nagrade. Za tak denar se pa že splača malo sprehoditi. A kaj, ko »Pa smo te!« Takrat se je zdelo, da je bikec smrti ušel samo za dva tedna. Imel je srečo. Še danes je namreč živ. se »prefrigana« krava ne da. Ni je ganil niti obisk sestre Waltraut niti sina Friesija. Zabrenkali so celo na moški šarm bika Ernsta, a se Ivona tudi na to požvižga. Nekateri viri pravijo, da zato, ker je bil Ernst v resnici vol, ampak to so že nepomembne podrobnosti. Vsekakor ji moramo priznati, da ni nobena kokoš, kaj šele zajklja, ki bi bežala pred lovci. Ko je treba, se zna namreč imenitno potuhniti. Mi ji vsekakor želimo, da bi ji še dolgo uspevalo. Končujemo pa z lepimi primorskimi pozdravi šentjurskega bikca Fredija. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Ziga Jenšterle je pobeglega bikca vzredil. Treba mu je priznati, da se imajo živali pri njem - vsaj do trenutka, ko odidejo na poslednjo vožnjo - kar lepo. (foto: GrupA) 8 MlIXLTURill NOVI TEDNIK Odbito smešna kriminalka Kaj dobiš, če spretno združiš povsem svojevrsten španski humor in bizarno ironijo, kot ju tako prepričljivo demonstrira sloviti Pedro Almodovar, dodaš ščepec montypytho-novskega humorja absurda in vse skupaj »zapakiraš« v kriminalko? Uspešnico, seveda. Manuel Manzano, ki je to nenavadno reč zakuhal, je roman poimenoval »Capitan de las sardinas«, prevajalka v slovenščino Tina Malič pa se je odločila za naslov Zajec in pol. Kriminalka, pisana v grobem, na trenutke kar vulgarnem jeziku, se norčuje iz vsega - iz knjižnih junakov, množičnih morilcev, policije, opravljivcev _ Osrednji osebnosti, ki prepletata niti zgodbe, sta prvi slepi množični morilec Gabriel in spolno zavrt in v mladosti zatrt Manuel, ki je želel biti preiskovalni novinar, postal pa je sestavljavec depresivnih križank. Slepi Gabriel je vse življenje izpostavljen materinemu poniževanju. Potem mu, ko v priljubljeni jedi najde papagajevo pero, v glavi »naredi klik«. ubije papagaja in ker ga mati noče pojesti, ubije še njo, jo razkosa, skuha in z njo nakrmi domačega - nemogoči inšpektor Boris Beria, ki ima bleščečo kariero, saj je doslej rešil vse primere in zaprl vse krivce, pa naj so ti res kaj zagrešili ali pa ne, in njegov pomočnik, invalidna kreatura Nicodem, ki je pravzaprav edini trezno misleči lik. Konca seveda ne smem razkriti, a je bizaren kot vsa knjiga. Roman Zajec in pol prinaša dobrih 150 strani branja, pri čemer se, če le imate vsaj malo smisla za črn, bizaren, ironičen humor, na vsaki od teh strani vsaj dvakrat zakro-hotate in najmanj trikrat za-hihitate. Če smisla za to vrsto humorja nimate (nimate pa ga, če se niste smejali Goli pištoli in drugim filmom bratov Zucker & co), boste ob branju Zajca in pol vseeno uživali, saj je napisan slogovno briljantno. O AVTORJU Manuel Manzano, letnik 1965, prihaja iz priseljenske družine in je posvojen Kata-lonec, prepričan, da se smejimo tistemu, česar se bojimo. Živi in dela v Barceloni. F Španiji in Italiji je študiral matematiko, filozofijo in antropologijo. Za slog njegovega pisanja in celotne uspešnice Zajec in pol pa je zelo ilustrativen citat njegove sa- V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. psa, tega pa zaradi gnusa nad obrokom zadene kap. Rodi se množični morilec, prepričan, da ga slepota ne more ovirati pri njegovem poslanstvu. Množični umori se začnejo vrstiti. Manuel je zajec in pol, ki se boji vsega in vsakogar, morda še najbolj sebe, čeprav se spretno pomiluje. Po burnem srečanju z zapeljivo Emo se zaljubi, a strastnemu razmerju sledi Emino slovo. Zapusti ga ljubezen njegovega življenja, za katero je pripravljen narediti vse, celo splezati na obcestno svetilko in peti Pojem v dežju. Poti osvobojenega Gabriela in Manuela se prekrižajo in ker Gabriel zavoha Manuelov strah, ga začne uporabljati za vodiča. Vso zgodbo povezujeta prav tako bizarna policista mopredstavitve. »Njegov oče ga je hotel - morda v slutnji njegovega bodočega značaja - krstiti za Primitiva. Vendar je odločenost njegove matere dosegla, da so mu nadeli drugo, manj stigmatizirajoče ime ki med drugimi ne bi izstopalo in ki se je navsezadnje izcimilo, glej, glej, kakšno naključje, v enako ime, kot so ga imeli že oče, ded, praded in dve tretjini vasi v Aragonu, od koder izvira očetova veja družine . Opravljal je najrazličnejša dela - na družbeni lestvici so bila vsa ekvivalentna vrednosti, ki jo ima v človeškem organizmu gnoj - o katerih raje ne govori (vendar meni, da mu je igranje klarineta v metroju vendarle prineslo neko razodetje) BRANKO STAMEJČIČ Kraljica violina V Galeriji Velenje na ogled razstava Violinistika - Počastitev Igorja Ozima V Galeriji Velenje je še do 10. septembra na ogled razstava Violinistika, ki govori o 60. obletnici ustanovitve Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, o dvajseti mednarodni poletni violinski šoli, ki se je v Velenju začela minuli teden, in o 80. obletnici rojstva Igorja Ozima. Osrednji del razstave je posvečen priznanemu in izjemno priljubljenemu profesorju Igorju Ozimu. Z bogatim slikovnim gradivom so prikazani njegova življenjska pot, njegovo koncertno delovanje, ukvarjanje s snemanjem glasbe, pedagoško delo in povezava s slovenskimi skladatelji. Da bi Igorja Ozima kot violinskega pedagoga smiselno umestili v prostor in čas, drugi del razstave popelje obiskovalce skozi zgodovino violinizma na Slovenskem. Pregledno je predstavljena zgodovina razvoja violinske pedagogike po Evropi in na Slovenskem. Med drugim so predstavljeni najstarejši slovenski učbeniki za poučevanje violine, tudi Vijolinska šola ali pouk v igranju na gosli Frana Koruna Koželjskega, ki je bila kot prva slovenska violinska knjiga leta 1910 izdana v Celju. Portreti petnajstih violinistov pope- ljejo skozi življenja prvih pomembnejših violinskih pedagogov. Tretji del razstave raziskuje Ozimovo povezavo z Velenjem. Mednarodna poletna violinska šola, ki jo Igor Ozim že vrsto let vodi v Velenju, velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Njena zgodba se je začela leta 1984 v Ljubljani in na Bledu, dve leti pozneje pa se je dogajanje preselilo v novozgrajeno glasbeno šolo v Velenju. Razstavo je pripravila Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje. Avtorici sta Urška Šramel Vučina in Maruša Zupančič. Na odprtju razstave je bila promocija nove trojne zgoščenke z naslovom Igor Ozim - virtuoz in pedagog. Predstavila jo je vodja založniške dejavnosti pri RTV Slovenija Mojca Menart. Na njej je posnetih pet Beethovnovih sonat, ki jih je Igor Ozim posnel z britanskim pianistom Alanom Brownom, in izbor posnetkov iz dvajsetih poletnih šol v Velenju. Poleg tega je na odprtju Društvo slovenskih violinskih pedagogov Igorju Ozimu izročilo listino in ga imenovalo za častnega člana svojega društva. BRST Foto: opa: celica V Galeriji Velenje so odprli razstavo Violinistika. Ozimova poletna šola, ki je v Velenju letos že dvajsetič, je v mesto v preteklih letih privabila več kot 380 mladih, nadarjenih in danes uspešnih violinistov iz 24 različnih držav. Šola v mednarodnem merilu spada med mojstrske tečaje najvišje ravni. Udeleženci seminarja so se po končanem koncertu poklonili občinstvu, ki je uživalo v večeru opernih arij. Lep večer arij Končal se je letošnji tradicionalni poletni pevski seminar doc. Vlatke Orša-nić, ki ga je ta pripravila v organizaciji BK Vokal studia Boštjana Korošca in Hiše kulture Celje. Zaključna koncerta seminarja v soboto v cerkvi sv. Jurija v Mozirju z večerom sakralne glasbe in dan zatem v Celjskem domu z večerom opernih in operetnih arij sta dokazala visoko raven znanja udeležencev. Na seminar se je letos prijavilo 25 kandidatov, avdicijo pa jih je opravilo 15 iz štirih držav. Ena glavnih prednosti tega seminarja, ki ga vodi mednarodna operna zvezda in priznana pedagoginja Vlatka Oršanić, je njen izrazit individualni pristop k vsakemu študentu in njeno temeljito poznavanje pevske literature vseh stilov. Velik delež pri izvedbi tako seminarja kot obeh koncertov je imel tudi pianist Davor Ljubić. »Seminar je odlično uspel. Bil je že peti zapored, kar ni malo. Obrestovala se je odločitev, da ta seminar, ki se je prej odvijal na Braču, preselijo v Celje. Kaže, da delo dobro opravljamo, saj prihajajo udeleženci iz vse več držav. Letos je bila potrebna celo avdicija,« je delo, ki so ga v desetih dneh opravili v Mozirju ocenil Boštjan Korošec. Pa nista dva programsko povsem različna koncerta preveč po vsega desetih dneh dela? »Vsekakor je to veliko, a zavedati se je treba, da so vsi sodelujoči bodoči profesionalci, dijaki srednjih glasbenih šol in študenti akademij. Prvi koncert v mozirski cerkvi je bil povsem posvečen orato-rijskim arijam in je, tudi po zaslugi vremena, ko je vročina prejšnjih dni popustila in je proti koncu padlo celo nekaj kapelj dežja, kot pravo očiščenje. Nedeljski koncert v Celju je z znanimi opernimi arijami prav tako pritegnil veliko občinstva,« odgovarja Korošec. BS, foto: TimE Zaključna koncerta mednarodnega pevskega seminarja sta bila hkrati zadnja prireditev druge sezone Hiše kulture Celje. Svojo tretjo sezono začenjajo že čez nekaj dni. 9. septembra namreč v cerkvi sv. Jožefa v Celju pripravljajo koncert v okviru Jožefovih večerov, na katerem se bo občinstvu drugič predstavil nov glasbeni sestav Hiše kulture Ce-leia Cantores ob spremljavi organista Toneta Potočnika. Dan zatem začenjajo z letošnjimi kulturnimi galopi v Centru konjeniškega športa Celje, kjer bo koncert skupine Tuned Fish. FOTOREPORTAZA Prepričljiv je bil prizor napada na grad, na katerega so napadalci vdrli s pomočjo srednjeveškega ovna. Sledila je ogorčena bitka... Prava podoba srednjega veka Doslej najboljša srednjeveška prireditev na celjskem Starem gradu Boljša kot je celjska sre- čisto nič, tudi zaradi drobnih avtentičnih glasbilih, celo Izzivanju napadalcev je sledil odločen ne branilcev. In sledil je napad. dnjeveška prireditev Dežela Celjska vabi, na manjši odziv naleti pri obiskovalcih. Je krivo vreme, ki je v minulih dveh letih pokvarilo prireditev, letos pa vse nadoknadilo s (pre) močnim soncem? Morda. Morda pa ima občinstvo ponavljajočih se srednjeveških prireditev, ki se vrstijo po številnih slovenskih mestih, preprosto dovolj in ni pripravljeno iz leta v leto gledati podobnih prizorov. Kakorkoli že, letošnja dvodnevna prireditev Dežela Celjska vabi je bila vrhunska. Ne zgolj zaradi privlačnega sporeda, v katerem ni manjkalo stvari - res avtentičnih kostumov, zelo življenjsko prikazanih množičnih bitk, akrobatike, mečevanja, kopanja v čebru, kovača, ki je v viteškem taboru kar sproti koval orodje in orožje..., celo smetnjaki so bili oviti v žaklovino. Tako je mogočni celjski grad res ponovno zaživel v siju srednjega veka. S pričakovano ponudbo na srednjeveški tržnici, s čudovitim viteškim taborom za Friderikovim stolpom, v katerem se je ves čas dogajalo kaj zanimivega, od že omenjenega dela kovača, ki je z mehom razpihoval žerjavico in koval, do akrobatskih, plesnih vložkov, srednjeveške glasbe na streli iz topov in možnarjev so se tam kar vrstili. In videli smo vse, kar označuje srednji vek - od spletičen do mičnih gospodičen, ki so se sprehajale po gradu, dekel, trebušne plesalke, celo vezilja je neutrudno vezla svoj prtič ... Videli smo viteze, vojščake, zelo prepričljive lokostrelce, grajsko gospodo, dvornega norčka, berača... Odlično so se izkazali domačini, v veliko pomoč in popestritev dogajanja pa so bile srednjeveške skupine s Češke, Hrvaške in Slovaške. Skratka, prireditvi sami ni kaj očitati. Kot smo zapisali v uvodu, pa je, vsaj v petek, povsem zatajilo občinstvo. Šele v urah, ko so prve večerne sapice le malo ohladile razbeljeno grajsko prizorišče, je nekaj Viteške borbe z meči so bile prepričljive, Herman II. pa vsaj tokrat usmiljen do poražencev. obiskovalcev prišlo in ti so videli člane Gaillarde in njihovo predstavo Vražji vitezi in zatem še del letošnje uspešnice Zarjanov Knezi Celjski - Skrivnost gradu Ojstrica. V soboto je bilo občinstva bistveno več, a tudi pol toliko ne kot pred leti, ko so Celjani začeli prav s to prireditvijo obujati spomin na veličino Celjskih in na srednji vek. BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE Občasno je v viteškem taboru zagrmel top, ki so ga s seboj pripeljali gostje s Hrvaške. (Foto: GrupA) GLASBENO DRUŽABNI VIKEND Z NARODNO ZABAVNIMI ANSAMBLI www. smaitinsko-jezero.c VSTOP PROST! SOBOTA, 3.9.2011 od 15.00 Alpski kvintet Ansambel Franca Miheliča Jodel Express Zoran Zorko & band Zapeljivke Harmonika rs ki H orkester Pustotnlk... I Posebni gostje: Global Kryner, Avstrija NEDELJA, 4.9.2011 od 15.00 Štirje kovači Vitezi Celjski Ansambel Unikat Zaka' pa i Na prizorišču so se kar vrstili akrobatski nastopi. Tudi superge pri tem niso motile, kot tudi ne kakšna labela ali papirnati robčki v bisagah mičnih gospodičen. ŠMARTINSKO JEZERO CELJE 3. IN 4. SEPTEMBER 2011 Imenitna novost in popestritevje bil kovač, ki je S Starodavnim mehom V petek je grad bolj kot ne sameval. Tudi branjevci na srednjeveški razpihoval žerjavico in kar sproti koval drobne izdelke. tržnici niso imeli kaj početi. (Foto: GrupA) - Št. 68-30. avgust 2011 —ta REKREACIJA Leteti kot ptica Jadralno padalo je najpreprostejša in najcenejša letalna naprava, ki jo je izdelal človek. Klasičnemu padalu je podobno le na videz. Jadralno za razliko od klasičnega omogoča polet v tretjo dimenzijo in ponuja odkrivanje neznanega sveta. Damjan Čretnik iz šentjurskega društva jadralnih padalcev Lintvar pove, da se osnovne tehnike padalstva lahko naučimo na vsakem začetniškem tečaju. Nam najbližja območja za šolsko vadbo so celjski Golovec, bivše smučišče Žvajga v Preboldu, Štaten-berg pri Makolah in Šentvid pri Grobelnem. Za opravljanje tečaja kandidat ne potrebuje opreme, saj je ta na voljo v šoli letenja. »V približno 50 urah treninga tečajnik pridobi toliko znanja, da je sposoben samostojno leteti s hriba z nadmorsko višino, večjo od 300 m, seveda pod nadzorom učitelja, ki ga spremlja z radijsko postajo. Podobno je pri nadaljevalnem tečaju, pri katerem mora tečajnik opraviti najmanj 50 višinskih poletov Društvo jadralnih padalcev Lintvar deluje tretje leto, trenutno vključuje 50 pilotov in spada med večje v Sloveniji. Med svojimi nalogami ima društvo zapisanih več nalog: letalno druženje, opravljanje tečajev, tan-demski poleti, vodenje letenja po Sloveniji in tujini, medtem ko se člani udeležujejo tudi tekmovanj v preletih in tekem v točnosti pristajanja. V svojih vrstah imajo državno reprezentantko v natančnem pristajanju Mojco Pišek, ki je letos že drugič postala ekipna svetovna prvakinja. Prav tako je na državnem prvenstvu v preletih dosegla drugo mesto, predsednik društva Anže Pristov pa šesto mesto v konkurenci 125 pilotov iz 15 držav. in se seznaniti s teorijo letenja. Po opravljenih tečajih opravi v agenciji za civilno letalstvo teoretični in praktični del izpita in postane samostojni pilot,« pot od »zelenca« do pilota opiše Čretnik. Najmlajši tečajniki smejo biti stari 15 let, medtem ko zgornje omejitve ni. Tečajev so se tako udeleževali tudi nadebu-dneži s sedmimi križi na ramenih, ki še vedno uspešno letijo. Čretnik poudarja, da oprema jadralnega padalca ni pretirano draga in je na voljo že za tisoč evrov. »Sestavljena je iz kupole jadralnega padala in sedeža, v katerem zelo udobno sedimo. V njem je zloženo rezervno padalo, ki nam v primeru morebitnih nerešljivih zapiranj omogoča varen in mehak pristanek. Nujen del opreme sta še čelada in UKV-postaja, priporočljiva je tudi uporaba višinometra, variometra, GPS, rokavic, zaščitnih očal ter letalnega kombinezona.« Kot droga s pastmi Marsikdo se strinja, da ni lepšega, kot oditi na hrib ali goro in se s padalom spustiti v dolino ter se na ta način izogniti sestopom. Ta osnovni namen je bil kaj kmalu presežen. Z razvojem so se jadralna padala začela uporabljati za jadranje, kmalu so z njimi začeli tudi letati. »S padalom lahko v zraku ostanemo več ur in preletimo tudi proge, dolge več kot 200 km. Ni redkost, da s Štajerske letimo na Gorenjsko ali Primorsko. Omejeni smo le na zračni prostor, saj je prepovedano letenje nad letališči in vojaškimi poligoni ter tam, kjer poteka potniški zračni promet.« Čretnik ob tem dodaja, da ko enkrat »odkriješ« jadralno padalstvo, lahko postane odvisnost, droga, ki v sebi skriva nevarnosti. Povezano in močno odvisno je od vremenskih pogojev, ki jih žal nekateri jadralni padalci podcenjujejo, zaradi česar prihaja do nesreč. »Še vedno se dogaja, da se nekateri učijo kar Razvoj jadralnih padal je omogočil večurno letenje in prelete, dolge tudi več kot 200 kilometrov. Damjan Čretnik (na sliki) leti že 21 let. Odkar leti, je njegov pogled na svet drugačen. sami, brez učiteljev, ali jih v to vodijo njihovi še ne dovolj izkušeni >letalni< prijatelji in to je ključ do nesreče.« Jadralno padalstvo je lahko občasna zabava, lahko pa je strast, ki z nepopisnim užitkom zapolni vsak trenutek prostega časa. Znana vzletišča za jadralna padala na Celjskem so Malič, Lisca, Konjiška gora, Žusem, Donačka gora, Golte _ MATEJA JAZBEC Foto: Osebni arhiv Damjana Čretnika »V sebi nosim vedno globlje zakoreninjeno hrepenenje, da bi poletel višje, dalje, in željo, da bi se izgubil sredi modrega neba in svet enostavno videl takšen, kot je - veličasten. Vedno, ko se >odlepim< od tal, sem zelo srečen, saj mi je dano, da smem okusiti to, kar mi ni bilo dano - smem poleteti. Kot da sem doma tam zgoraj. Sobivanje z naravo. Svoboda pač.« (op. p. Čretnik, ki leti že 21 let, drugače gleda na svet.) KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV 3. september ob 9.30 KOLESARJENJE Vulkanska turca, Mozirje, Klub gorskih kolesarjev, info: 041 557 572 Kocbekov dan na Korošici 4. september ob 9.00 KOLESARJENJE Kolesarjenje Polzelanov in Braslovčanov, Turistično društvo Polzela, info: 031 795 685 (Žnidar Alenka), www.polzela.si 10. september ob 9.00 4. pohod po poti štirih gradov (Kunšperk - Bizeljsko - Pišece - Podsreda), Planinsko društvo Atomske Toplice Podčetrtek, info: 031 276 762 (Kunst Mirela) Planinsko društvo Celje - Matica je v soboto, 20. avgusta, organiziralo že 16. turnir v malem nogometu na Korošici, 1808 m. Letos smo združili tradicionalni turnir s Kocbekovim pohodom na Korošico, ki ga je društvo organiziralo že devetič. Obe aktivnosti, obogateni z družabnimi igrami ob domu, smo poimenovali Kocbekov dan na Korošici, ki bo od zdaj vsako leto v spomin na Frana Kocbeka, širokogrudnega Slovenca in ljubitelja Savinjskih planin, ki jih je slovenil s pomočjo delovnih in srčnih domačinov. Letos se je turnirja udeležilo sedem ekip: Kalimero - Velika Pirešica, Petrovče, Log - Dragomer, Žajni Žonglerji - Luče, Sončna hiša - Luče, Šmartno v Rožni dolini in Za vse mam cajt - Vransko, ki so se pomerile po izločevalnem sistemu. Travnato igrišče v senci pod Dedcem ter nove kovinske gole so pripravili domači fantje iz Luč pod vodstvom Toneta Mlinarja. Ob burnem navijanju prisotnih planincev in planink je zmagala ekipa Kalimero iz Velike Pirešice. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Petrovč, tretji so bili malonogometaši iz Loga - Dragomera. Prve tri ekipe so prejele pokal, vsi sodelujoči pa praktična darila. Sredi turnirja so se nam pridružili pohodniki PD Celje - Matica, PD Ojstrica in iz Kopra. Celjani so že 9. Kocbekov pohod vodili čez Klemenčo jamo po Kopinškovi poti na vrh Ojstrice ter nato k domu. Lep in pester dan se je končal s planinskim klepetom ob Kocbekovem domu, pri čemer smo se zadovoljni, polni energije in z dogovorom o ponovnem srečanju prihodnje leto v poznih popoldanskih urah vrnili v dolino. PD CELJE - MATICA Kopališče, ki je skoraj v središču mesta Kopališče, ki je zadnjih 50 let namenjeno dobrobiti občanov, je v lasti občine Celje, z njim pa vse od leta 2000 upravlja družba ZPO. Letošnje poletje v juliju ni postreglo z vremenom, kot bi si ga želeli, kar je posledično pomenilo tudi slabši obisk kopališč. Tadeja Filipič, ki je odgovorna za premoženje pri ZPO, meni, da so v preteklih 14 dneh nadomestili velik del izpada obiskov: »Žal je naša dejavnost povezana z vremenom, na kar nimamo vpliva. A je bil obisk bazena toliko večji v zadnjih 14 dneh, ko smo imeli vročino.« Ugodni družinski paketi Letno kopališče je bilo že od nekdaj zbirališče Celjanov, ki so le nekaj minut iz središča mesta našli svoj kotiček za osvežitev, zabavo in rekreacijo. Sprejme lahko približno 1500 kopalcev in ima poleg 50-metrskega otroškega bazena tudi pestro gostinsko ponudbo. Letošnja novost je, da lahko obiskovalci brezplačno uporabljajo internet. Cene vstopnic so primerljive z ostalimi kopališči, izjema je le, da imajo v Celju posebne družinske pakete. Štiričlanska družina si celodnevno kopanje privošči med tednom že za 12, konec tedna pa za 14 evrov. Drugače se cene celodnevnih vstopnic gibajo med 3,5 evra za otroke, študente, upokojence in 5 evri za odrasle. Obiskovalci lahko najamejo tudi igrišče za odbojko na mivki, medtem ko so ležalniki in senčniki brezplačni oziroma zajeti v ceno vstopnice. Poleg spuščanja po toboganu se lahko starejši razgibavajo in ob tem zabavajo še z igranjem badmintona, namiznega tenisa, malega nogometa in košarke. Sodelovanje s šolami Filipičeva še dodaja, da so lani prodali malo več kot 17 tisoč vstopnic, kar ne pomeni, da je bilo v sezoni »le« toliko kopalcev. Celjski bazen namreč vsako leto ponuja brezplačen vstop vsem obiskovalcem prvi dan odprtja, prav tako je bil brezplačen vstop, tako lani kot letos, med tednom športa in rekreacije, kar družinam s slabšim finančnim stanjem omogoča, da si prav tako lahko privošči- jo aktivno preživljanje prostega časa z otroki, in to nedaleč od doma. Kopališče prav tako veliko sodeluje z osnovnimi in s srednjimi šolami pri organizaciji športnih dnevov. Z začetkom šolskega leta se počasi, a nezadržno poslavljamo tudi od čofotanja na letnih kopališčih. V poletni akciji Novega tednika smo izmerili »kondicijo« javnih kopališč v Savinjski regiji in se prepričali, da gre dobro predvsem tistim, za katere ima posluh tudi lokalna oblast, medtem ko nekateri, kot je tisti v Orlovi vas, bijejo plat znova. Morda smo s svojim pisanjem nekatere le predramili in bodo v prihodnje pri rezanju občinskih kolačev imeli več posluha za rekreacijo in gibanje lokalnega prebivalstva. Druge smo, upam, spodbudili k temu, da bodo dobro delali še naprej. Tokrat se je Mojca Knez mudila na celjskem bazenu. Poskrbi tudi za poletno šolo plavanja ter seveda raznovrstne animacije. Izbor za naj kopališče Letno kopališče Celje že več let sodeluje v izboru za Naj kopališče. Kljub temu, da že več let ni bilo večjih obnovitvenih posegov, pa je kopalce in komisijo zaradi čistoče, ogrevane vode, prijaznega osebja in kompleksa nasploh, prepričal v letih 2007, ko so bili tretji, nato pa drugi vse od leta 2008 do 2010. V internetnem kotičku zato obiskovalce še dodatno spodbujajo k glasovanju. MOJCA KNEZ Foto: GrupA Tadeja Filipič je zadovoljna, da se je v zadnjih dneh avgusta na bazenu zabavalo toliko kopalcev, da so morali zaradi odlične prodaje vstopnice nekaj dni še dodatno naročati, da le ne bi ostali brez njih. Gremo v hribe Skomarje in Ošlakova domačija Skomarje (944 m) je razložena hribovska vas na južnih pobočjih Pohorja. Sodi med najlepše in najvišje ležeče pohorske vasi. Njeni prebivalci se še vedno v pretežni meri ukvarjajo s kmetijstvom. Tam se je rodil, prav tako pa je tudi pokopan ljudski pesnik Jurij Vodov-nik. Vas se ponaša s številnimi kulturnimi spomeniki in naravnimi lepotami. Osrednji motiv Skomarja je cerkev sv. Lamberta (iz leta 1313), kjer so osnovne poteze sicer gotske, medtem ko je notranjost povsem v stilu baroka. Pod cerkvijo je baročno zasnovano župnišče (nekoč stara Beškovnikova hiša). Med zanimive stavbe sodijo tudi Medvedovo in Potočnikovo gospodarsko poslopje ter lesena Jerebova hiša. Posebno mesto ima v vasi Skomarska hiša, ki so jo domačini v preteklosti imenovali Štrucova hiša. Leta 1993 je podjetje Comet iz Zreč odkupilo omenjeno domačijo od družine Jereb in se je v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine iz Celja lotilo temeljite obnove. Danes Skomarska hiša sodi med najbolje obnovljene in vzdrževane domačije na Slovenskem. Del pritličja hiše je urejen kot muzej, ki obiskovalcu nudi vpogled v bivalno kulturo prednikov vse do 60. let 20. stoletja. Skomarska hiša, ki je zavarovana kot kulturni spomenik, je bila zgrajena leta 1803 (letnica je vrezana na nosilnem tramu v hiši). V domačiji lahko vidite številne nove rešitve, ki jih je prinesel nov tip hiše med poznosre-dnjeveško dimnico in razvojno naprednejšo hišo s črno kuhinjo. Stavba je bila zasnovana tako, da je imela prostorno vežo, kuhinjo, bivalno sobo, spalnico in prešnico z leseno stiskalnico za sadje. Za domačijo lahko rečemo, da je lep šolski primer, kjer se kaže iznajdljivost s kulturo prežetih graditeljev. Poleg številnih tehničnih rešitev so nekateri prostori nabožno poslikani (npr. Marijin monogram). V Skomarski hiši je ena soba namenjena Juriju Vodovniku, kajti njegove rojstne hiše ni več. V njej lahko vidite poleg njegovih knjižnih izdaj tudi nekaj originalnih rokopisov pesmi. Kot zanimivost velja omeniti, da hišna številka Skomarje 2 sodi k znameniti Ošlakovi Dostop: Iz Zreč se peljemo proti Rogli in pri Hotelu pod Roglo zavijemo levo za Skomarje. Že po dobrem kilometru nas pozdravi Ošlakova kovačija, ki je odprta po dogovoru z oskrbnikom (041/218237). Do Skomarja je treba nadaljevati pot še nekaj kilometrov po razgledni cesti. Dodatne informacije lahko dobite tudi na telefonu 03/7590470 (TIC Zreče). Ošlakova kovačija domačiji oziroma kovačiji. Stavba je ob cesti, ki pelje iz Zreč mimo Loške Gore proti vasi Skomarje, v slikoviti soteski reke Dravinje in potoka Ločnica (3 km iz Zreč). Že v 18. stoletju so bili tam kovačija, žaga in mizarstvo, ki so služili predvsem za potrebe pohorskih ljudi in okolice. Še leta 1960 so domačijo dopolnjevali Medvedov ali po domače Mavčev mlin, lesena oglarska koča in oglarsko kopišče. Za turistične namene še občasno kuhajo oglje. Ošlakova kovačija nosi letnico 1789 in od takrat ima nespremenjeno podobo vse do danes, ko je kovaški tehniški muzej Zreškega Pohorja. Kulturni spomenik je že od leta 1990 in ohranja spomin na tradicijo starega kovaštva ter nastanek sodobne kovaške industrije v Zrečah. V glavnem prostoru kovačije sta kovaška delavnica in skladovnica za material in izdelke. Zanimivo je videti veliko ognjišče s tlačenko za zrak oziroma meh, kar je bilo nekoč na vodni, kasneje pa spremenjeno na električni pogon in še vedno deluje. V kovačnici so še leta 1920 imeli lastno električno energijo istosmernega toka za razsvetljavo. Prvi industrijski tok so dobili leta 1957. Med največje zanimivosti kovačije sodi kladivo, imenovano hamer oziroma repač, ki ga poganja veliko mlinsko kolo. Kovinska glava kladiva je stara okoli 600 let in je najstarejša v Sloveniji. Pozornost vzbudijo še številne druge zanimivosti, med katerimi je treba izpostaviti vrtalni stroj, star okoli 200 let. Zreško Pohorje je znano po številnih sprehajalnih poteh, ki so označene. Med najlepše poti sodi obisk Lo-vrenških in Ribniških jezer z Rogle. Zanimiva je tudi pot iz Zreč mimo Ošlakove kovačije do Skomarja oziroma vrha Kobile (1122 m), ki je nad vasjo. Če si želite miru, prvobitnosti in naravnih, a tudi kulturnih lepot, je Skomarje z Ošlakovo kovačijo pravi naslov za vaš izlet. FRANCI HORVAT Zaradi kravate skoraj ob medaljo Anekdota trenerja Marjana Fabjana pred bojem Urške Žolnir za tretje mesto na SP - Ostali zelo solidni in s točkami za olimpijske igre Judoistka celjskega kluba Z dežele Sankaku Urška Žolnir je na svetovnem prvenstvu v Parizu osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 63 kilogramov. V pol-finalu je izgubila z Japonko Jošie Ueno, ki ji je sodniški kriterij šel na roko. V podaljšku oziroma boju za zlato točko je kazen nerazumljivo dobila Žolnirjeva, kar jo je tako zmedlo, da je nekaj sekund kasneje popolnoma popustila in dovolila Japon-ki, da jo je ulovila v končni prijem. Boj za tretje mesto pa je razjarjena Urška začela izjemno odločno in po 18 sekundah zagrabila Kubanko Esposito, jo dvignila, obrnila in jo pahnila na blazine, domala na glavo. Njena klubska kolegica Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kg pristala na sedmem mestu, potem ko je v repašažni borbi klonila proti Japonki Megumi Tačimoto. Spet je Polavderje- IgANORAMA NOGOMET 1. SNL, 7. krog: CM Celje - Triglav 1:2 (1:1); Akakpo (14); Sever (18), Krcič (51) , Koper - Rudar 1:1 (1:0); Pučko (34); Djokič (69), Olimpija - Maribor 4:1 (3:0), Mura 05 - Domžale 1:1 (1:0), Hit Gorica - Nafta 2:1 (1:0). 2. SNL, 4. krog: Dravinja - Aluminij 1:5 (0:4); Petrak (49); Ploj (19, 28, 30-11 m), Kurež (45, 48), Šmartno 1928 - Bela krajina 0:0, Šenčur - Šampion Celje 2:1 (0:1); Aljančič (74), Božičič (81); Žagar (45). Vrstni red: Aluminij, Krško 10, Interblock, Šenčur, Dob 7, Šampion, Šmartno 4, Radomlje, Bela krajina 3, Dra-vinja 0. 3. SNL - vzhod, 2. krog: Kovinar Štore - Tromejnik 2:0 (1:0); Pižir (40), Kos (89), Zreče - Stojnci 2:1 (2:1); Trunkl (38, 45). Vrstni red: Zavrč 6, Čarda, Dravograd, Veržej 4, Grad, Kovinar, Odranci, Ma-lečnik, Tromejnik, Bistrica, Zreče 3, Rakičan 1, Paloma, Stojnci 0. Štajerska liga, 2. krog: Šentjur - Krško B 2:0 (0:0); Belak (62, 88), Šmarje - Marles hiše 0:0, Šoštanj - Pohorje 4:0 (1:0); Ibrahimovič (20), Vasič (78-11 m), Lubej (82), Gajič (92). Vrstni red: Šmarje, Šoštanj, Peca, Marles hiše, Drava 4, Šentjur, Podvinci, Krško B, Pohorje 3, Pesnica 2, Koroške gradnje, Poljčane, Ormož 1, Maribor Tezno 0. (míK) va kmalu prejela kazen, zatem pa jo je tekmica presenetila in povedla z vazarijem ter vodstvo uspela zadržati do konca. Peto mesto je v francoski prestolnici osvojil Roki Drakšič, Ana Velenšek je bila deveta, tako kot tudi Celjan (JK Im-pol) Matjaž Ceraj. Za infarkt! 29-letno judoistko Urško Žolnir iz Pernovega smo vprašali, če so njeni apetiti potešeni. »Medalje sem zelo vesela. Lahko bi imela tudi bolj žlahten lesk. Vseeno me je bronasta zadovoljila _ Na srečo sem borbo za tretje mesto hitro zaključila, kajti dan je bil izjemno naporen. Vsi moji boji so bili izčrpljujoči, tako fizično kot tudi psihično. Polfinale? Ja, takole bom rekla. Prav gotovo bi japonska predstavnica lahko dobila vsaj eno kazen. Po drugi strani tudi sama nisem prikazala kakovostnega juda. Branila se je spretno, vseskozi na isti način in mi onemogočila akcije.« Mojster borilne veščine, ki se je razvila konec 19. stoletja, Celjan Marjan Fabjan že precej časa ne zna na izust našteti vseh medalj, ki so jih njegovi varovanci osvojili na velikih tekmovanjih. Mnoge je bilo spet strah, ali bodo zdržali njegovi živci, predvsem pa srce. Če so ga morebiti kdaj razočarali njegovi tekmovalci, pa je bil tokrat ogorčen nad sojenjem, predvsem med boji njegovih trenutno najbolj vročih ju-doistov, Rokija Drakšiča in Žolnirjeve. »Urški je finale Urška Zolnir že sodi med najboljše slovenske športnice vseh časov, Marjan Fabjan pa je v isti kategoriji med trenerji. Urška je bila evropska prvakinja, dvakrat je bronasti kolajni osvojila na svetovnih prvenstvih, enkrat pa na olimpijskih igrah! krivično spolzelo iz rok, po tragični borbi z Japonko. Bilo je popolnoma nepravično. Mali smo, to je jasno. Vsako stvar si moramo trdo priboriti. Urška je nato proti Kubanki upoštevala vsa navodila. Ves trud se je vendarle izplačal.« »Fabi« je bil s celotnim prvenstvom zelo zadovoljen, kajti njegovi borke in borci se počasi prilagajajo na spremembe pravil. Na slednje pa bo moral paziti tudi tvorec skoraj vseh slovenskih uspehov v zadnjem obdobju. Trenerji so morali v popoldanskem času ob tek-movališču obleči suknjič, srajco in kravato. Pripetil pa se je triler - s srečnim koncem. Zdaj je anekdota seveda smešna, v kočljivih trenutkih pa je bilo zelo resno. »Le od daleč sem opazoval Urškine priprave in ogrevanje pred borbo za bronasto odličje. Nisem je želel obremenjevati, oba sva bila napeta po boju z Japonko. Odšel sem na tribuno, slekel suknjič, snel kravato in si odprl zgornji gumb na sraj- ci. Nisem vajen nositi srajce, kaj šele, da bi si zapiral vse gumbe. Nenadoma so poklicali Urško, naj se pripravi za vstop v borišče. V naglici sem krenil tudi sam. In ugotovil, da nimam kravate. Morda sem jo kje pozabil, morda mi jo je tudi kdo vzel. Nastala je panika. Znanec iz Ukrajine mi je posodil kravato, a le nekaj sekund kasneje so klicali njegovega tekmovalca, tako da sem mu jo moral vrniti. Naposled me je rešil naš judoistični delavec Šindič iz kluba Bežigrad, ki je delegat pri svetovni zvezi. Zadnjo sekundo sem pritekel z njegovo kravato na določeno mesto in z Urško sva odkorakala proti tatamijem. Bil je pravi cirkus!« Zaradi vseh pretresov, predvsem pa zaradi razočaranja nad sojenjem, bo Petro Nareks in Vesno Džukič na turnirjih svetovnega pokala v Taškentu in Almati spremljal in vodil Fabjanov pomočnik Igor Tr-bovc. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Boleča gore zaušnica v A Celjski nogometaši doživeli prvi domač ] Jutrišnji dan je predviden za izredno skupščino NK CM Celje, na kateri naj bi bila določena vizija za nekaj prihodnjih let - z novim predsednikom kluba in tudi pokroviteljem. Glede tistega, ki naj bi največ finančno pomagal, so namigovanja ciljala zgolj Cinkarno Celje. Glede novega predsednika je bilo nekaj govoric, toda zelo nejasnih. Tako kot po zmagi nad Koprom sta se tudi po sobotni tekmi pogovarjala celjski župan Bojan Šrot in kapetan Zoran Pavlovič. Tokrat sta celo sedela skupaj v najbližjem lokalu od službenega izhoda s štadiona. Bržkone sta iskala morebitne rešitve za klub. Šrot je pred časom Pavloviču obljubil, da ne bo dopustil »kraha«. Tokrat nam je dejal, da se bodo zadeve primerno rešile _ Neizkoriščeni izjemni priložnosti Šestič so Kranjčani gostovali v Celju in prvič zmagali. Gostiteljem so prisolili bolečo zaušnico in jih prehiteli na lestvici. Imeli so precej športne sreče, kar je priznal tudi njihov trener Siniša Brkič. Na drugi strani je domači strateg Damjan Romih tuhtal, zakaj je Roman Bezjak dvakrat tako slabo reagiral, predvsem v 43. minuti, ko je bil povsem sam pred vrati, kako je vratar Matic Kotnik tako naivno »požrl« dva gola, ki sta lahko - čeprav je do konca DP še zelo daleč - ključna v finišu boja za obstanek, zakaj je Denis Popovič tako moško odigral na sredini igrišča, ko je s komolcem udaril nasprotnika in že v 40. minuti pustil svoje moštvo na cedilu, in zakaj ni uspelo v 88. minuti izenačiti Nenadu Đakoviču, potem ko mu je kot na pladnju z žogo postregel Zoran Pavlovič. Preveč vprašanj za pametne odgovore, povsem dovolj pa za Romihov glavobol. Z zmago bi imeli Celjani 7 točk prednosti pred Koprčani, 6 pred Sobočani, 5 pred Len-davčani in Kranjčani, 3 pred Velenjčani, zgolj za eno točko bi zaostajali za četrtimi Dom-žalčani! Tako pa imajo razliko v zadetkih 10:9, Triglav 5:14, a ima točko več! Sodnikovo opravičilo _ Pa tako lepo se je začelo. Razpoloženi Bakarič je priigral prosti strel, Popovič je preskočil žogo in zamajal obrambo, Pavlovič pa podal v nasprotno smer. »Top« iz levice Sebastja-na Gobca je storil svoje, kajti vratar Gracar je žogo komaj preusmeril v vratnico, potem pa jo je pričakal Serge Akakpo. Le tri minute kasneje se LESTVICA 1. SNL MARIBOR OLIMPIJA HIT GORICA DOMŽALE TRIGLAV RUDAR CM CEUE NAFTA MURA 05 LUKA KOPER Nenad Đakovič (z žogo) je v finišu tek potem ko ga je imenitno zaposlil Zo CM Celje (4-1-4-1): Kotnik Bakarič - Gobec - Močivnil - Pavlovič. Igrali so še Firer, Rudar (4-4-2): Savić - Jes dič - Rošer, Djokič, Žinko, Ro Igrali so še Trifkovič, Podlog je Celjanom ponovila napaka, kot so jo storili že v Velenju. Izgubili so skok pred prečno črto. Žoga je skakljala do roba kazenskega prostora, da bi po njej udaril Sever. V mrežo je letela ob bližnji vratnici, kjer se krivda pripisuje vratarju. V prve pol ure bi lahko videli tri gole, čeprav je bila temperatura zraka zelo visoka. Bezjak je prodrl v kazenski prostor, zrušil ga je Brajič, toda mariborski sodnik Vinčič ni čutil potrebe, da bi pokazal na belo točko. Kasneje se je Celjanom opravičeval, ker ni dosodil prekrška, obenem pa jih želel prepričati, da je bil trk izven kazenskega prostora. »Sodniških odločitev ne želim komentirati. Lahko rečem le, da se gostujoči branilec ni dotaknil žoge,« je bil glede spornega dogodka 0 15: 3 16 1 12 : 8 14 1 14: 6 13 2 9: 5 12 2 5:14 9 3 12:11 8 2 10: 9 8 4 7:86 4 3:12 5 3 3:10 4 V Kopru je Damjan Trifkovič dobil pr ínjska \renî Petrol poraz - Velenjčani neporaženi iz Kopra! :me zapravil priložnost za izenačenje, ran Pavlovič (v ozadju). - Medved, Krajcer, Akakpo, k, Marijan, Popovič, Bezjak Đakovič, Romih. eničnik, Stojnič, Berko, De-otman - Bratanovič, Majcen. ar, Bizjak. kratek Romih. Dodal je, da je bilo na nekaterih njihovih prejšnjih tekmah več spornih odločitev. Bodo torej nastavili še drugo lice? Da je imel Vin-čič slabo vest, je bilo očitno pri drugem rumenem kartonu Brajiču v 67. minuti. Odtlej so Celjani močno pritiskali, ozračje se je ohladilo, občinstvo je še vedno dihalo z njimi in jim ni namenjalo žvižgov. Nič ni pomagalo. Romih je priznal: »Zaslužili smo si poraz. Svojim fantom ničesar ne očitam, borili so se po svojih najboljših močeh, toda manjkata jim še agresivnost in odločnost. Gostje so bili boljši v dvobojih, do 70. minute so jih po moji oceni dobili kar 90 odstotkov. To je bilo ključno za razplet. Morda bi bilo vse drugače, če bi zadel Bezjak.« Celjani imajo predvideni dve prijateljski tekmi. »Danes bomo igrali v Šmarju pri Jelšah, v petek pa v Karlovcu. Delo na treningih bo spet bolj intenzivno. V soboto, 10. septembra, moramo v Mariboru prikazati svoj pravi obraz,« je bil precej zaskrbljen Damjan Romih. Dopolnil ga je Klemen Medved: »Vse smo imeli v svojih nogah. Prepričani smo bili, da bomo zmagali. Ponavljati so se začele naše stare napake, sledila je še nesrečna izključitev. Želeli smo neobremenjeni odpotovati v Maribor _ Strniti moramo vrste, drugega nam ne preostane.« Bližje zmagi Rudar je na tretjem gostovanju v sezoni prišel do prve točke. Moštvo Milana Đuričića je v Kopru po golu Mateja Pučka v 35. minuti zaostajalo z 1:0, zatem pa preko Branimirja Djokiča v 70. minuti izenačilo. S točko zagotovo nobena od ekip ni bila zadovoljna. Koprčani, ki so še vedno brez zmage, so nujno potrebovali komplet treh točk, a jih tudi tokrat niso vknjižili. Velenjčani pa so tisti, ki lahko bolj žalujejo za zmago, saj so imeli na koprski Bonifiki več od igre. Bili so nevarnejši predvsem v drugem polčasu, vendar na koncu le remizirali. Rudar je na lestvici zdrsnil na osmo mesto, kjer ima skupaj s CM Celjem po osem točk. Trener Milan Đu-ričić je dejal: »Točka res ne zadovoljuje nikogar. Mi smo vse naredili, da zmagamo, a na žalost nam ni uspelo. Veseli me, da se fantje trudijo. Tako moramo nadaljevati. Pričakujem še večje plodove. Igralci se morajo sprostiti in verjeti morajo vase. Ko bodo sami zadovoljni, bodo zadovoljni tudi tisti, ki jih gledajo.« Ve-lenjčane po reprezentančnem premoru čaka domača tekma s Hitom Gorico, zatem tri neugodna gostovanja, v Lendavi, Domžalah in Kranju. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: TimE SHERPA iložnost za igro šele v drugem delu, ko je podal Djokiču za izenačenje. Z drugim pokalom na izredno skupščino Rokometaši Celja Pivovarne Laško so po Šaleško-savinjskem turnirju osvojili tudi turnir v srbski Kanjiži. V finalu so premagali madžarski Szeged z 29:27, z devetimi goli Luke Žvižeja in 20 obrambami Dejana Periča. Štiri gole je dodal Pero Metli-čić, po trikrat so zadeli David Razgor, Alem Toskić in Vid Poteko. Za najboljšega igralca turnirja so proglasili Davida Razgorja, za najboljšega vratarja Dejana Periča, najboljši strelec pa je bil Gašper Mar-guč. Slednji je v polfinalu proti madžarskemu Pleru (32:24) dosegel kar 13 golov brez zgrešenega strela. Tedaj sta branila Urban Lesjak (7 obramb) in Matevž Skok (6). Eden izmed celjskih rokometašev je še čutil posledice potovanja z avtobusom in je še spal, ko smo bili dogovorjeni za intervju. Vljudno se je opravičil. Z moštvom je bil v Srbiji tudi direktor kluba Roman Pungartnik: »Zelo vroče je Za najboljšega igralca turnirja so v Kanjiži proglasili organizatorja igre celjskega moštva Davida Razgorja. bilo, nič manj kot pri nas. Tudi sprejem organizatorjev je bil tak, topel in prisrčen. Dvorana je bila oba dneva nabito polna. Bili smo presenečeni, 700 kilometrov od doma, koliko navijačev je bodrilo našo ekipo, tako zaradi srbskih reprezentantov kot zaradi igralcev, ki so igrali v bližnji Madžarski.« Izredna skupščina kluba se bo danes začela ob 18. uri v avli dvorane Zlatorog. Mesto predsednika kluba je po odstopu Toneta Turnška že nekaj časa izpraznjeno. »Za nemoteno delovanje potrebujemo njegovega naslednika. Začenja se 22. sezona, ko bo naš pokrovitelj Pivovarna Laško. To je redkost tudi v svetu. Želimo, da predsednik izhaja iz njene vrste. Ni skrivnost, da bomo predlagali Dušana Zor-ka,« je dvome razblinil Pungar-tnik. Celjsko moštvo se bo, ne glede na prijateljsko tekmo, v petek spopadlo z Zagrebom v Radečah. Naslednji teden, v torek, 6. septembra, se bodo pivo-varji pomerili še z enim bivšim evropskim prvakom. Gostovali bodo v Bjelovarju, sodeč po rezultatih hrvaškega moštva v tej sezoni pa bo šlo bolj za revialno tekmo. DEAN ŠUSTER Foto: TimE V Nazarjah najboljša Elektra Pretekli konec tedna je bil v nazarski športni dvorani prvi košarkarski turnir za pokal Bisol. Trem ekipam iz naše regije se je pridružilo Grosuplje. Košarkarski klub Nazarje se je novemu pokrovitelju poklonil z organizacijo manjšega turnirja. Poleg domače ekipe so nastopili še šoštanjska Elektra, polzelski Hopsi in Grosuplje. »S tem turnirjem smo želeli videti, kakšni smo v primerjavi s prvoligaškimi ekipami, tako da rezultat ni bil v ospredju,« je povedal trener KK Nazarje Franci Rupreht. Domačini so se na prvi tekmi merili s Hopsi in niso bili obremenjeni, kdo bo zmagovalec. Končni izid je bil 93:64 za goste. Na drugi polfinalni tekmi je Elektra premagala Grosuplje z 80:67. V finalu so se nato pomerili večni lokalni tekmeci, Šoštanjčani in Polzelani. Pokal Bisol je odšel v Šoštanj. »Kot izkušen trener sem finalno srečanje videl kot zelo zanimivo, ki je bilo vredno ogleda. Vidi se, da sta ti ekipi na višjem nivoju,« je dodal Rupreht, ki je bil prav tako zadovoljen s predstavo svoje ekipe. Letos ima višje cilje, kot le obstati v 3. ligi. Finalni nastop se je končal izidom 69:62, celotno srečanje pa je bilo zelo napeto. V drugem polčasu, ko sta bili ekipi precej izenačeni, je bilo na igrišču tudi nekaj vroče krvi, zaradi česar sta bili Hohlerju in Leliću dosoje-ni tehnični napaki. Elektra je imela proti koncu tekme precej težav z osebnimi napakami, zato so igrali mlajši igralci, ki so bili dovolj zbrani, da so odločili tekmo sebi v prid. Najboljši strelec končnega obračuna je Letošnja okrepitev Hopsov je Jason Hannibal, ki je v finalu prispeval 9 točk. Franci Rupreht si je večino trenerskih izkušenj pridobival v KK Elektra. bil »Polzelan« Dmitrij Sviri-dov, ki je dosegel 23 točk, sledil mu je Elektrin Tadej Horvat s 15 točkami. V tekmi za tretje mesto pa so se Nazarjani po- merili z Grosupljem, ki je bilo v izredno izenačeni tekmi na koncu boljše za pet točk. MOJCA KNEZ Foto: TimE TDP FIT 1 • september od 18.00 do 22.00 Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE Št.68-30.avgust2011 - Iran - v nasprotju s stereotipi Ljudje ob omembi besede Iran najprej pomislijo na islamske skrajneže, terorizem, kamenjanje žensk in še kaj bi se našlo. Skratka: Iran je po mnenju množičnih zahodnih medijev sovražna država, v kateri vladata skrajni islam in še-riatsko pravo. Omenjene trditve so na nek način seveda resnične, a razmere v Iranu še zdaleč niso tako sovražne in tujcem neprijazne, kot sprva mislimo. Iran je po mnenju mnogih popotnikov država z najbolj gostoljubnimi in iskreno prijaznimi ljudmi na svetu. Iran ali nekdanja Perzija je osemnajsta največja država na svetu, njena površina je enaka površini osemdesetih Slovenij in šteje sedemdeset milijonov prebivalcev. Zaradi velikosti je Iran tudi zelo raznolik. V njem so tako visoke gore pogorja Elbrus, velike puščave, Perzijski zaliv in zelena pokrajina, ki obdaja Kaspijsko jezero. Država premore štiri velemesta z izredno sodobnim urbanim utripom, kot tudi neskončno veliko podeželje, kjer je še danes mogoče videti ljudi, oblečene v pisana tradicionalna oblačila. Resda je Iran od islamske revolucije, ki se je zgodila leta 1979, islamska republika, ki jo v večini vodi islamska duhovščina. V državi vladajo zakoni, sestavljeni na podlagi šeriatskega prava, in vsi ljudje, ki so v Iranu, morajo na javnih krajih upoštevati pravila islamskega oblačenja. V Iranu vlada, kot še v mnogih državah po svetu, le navidezna demokracija, zato se o provokativnih političnih temah zaradi lastne varnosti in varnosti sogovorca ni najbolj modro pogovarjati. Če pa odmislimo trenutno politiko in se prilagodimo njihovi kulturi in navadam, je zadeva precej bolj enostavna. Takrat postane Iran izredno zanimiva država z bogato zgodovino in kulturo, s prelepimi mesti in še bolj prijaznimi ljudmi. Iranci so Laščanko Alenko Hren Medved smo kot popotnico spoznavali ob pisanju o Šrilanki. Do sredine septembra bo z nami z vtisi iz Irana. Prvi feljton namenja rušenju stereotipov o Iranu. In prihodnji torek? Izvedeli boste več o sodobnih iranskih ženskah. Yazd, eno najbolj islamsko konzervativnih mest zelo ponosni na svojo kulturo, še posebej na svoje pesnike, med katerimi zasedata prvo mesto Hafez in Rumi. Grobnice slavnih iranskih poetov so pravi parki z mavzoleji v sredi, ki jih obiskujejo predvsem mladi. Med Iranci je namreč v navadi, da mladoporočenci obiščejo grobove velikih pesnikov. Prebivalci velikih iranskih metropol, še posebej mladi, so izredno izobraženi ljudje. Veliko jih obiskuje univerze, ki so v velikih kampusih in so zelo lepo urejene. Ljudje so veseli in ponosni, če med množico vidijo tudi kakšnega zahodnega turista. Radi pristopijo k njemu in ga povprašajo, kako to, da se je odločil obiskati njihovo državo, ki v zahodnih medijih nima prav dobrega slovesa. Ko jim poveš, da ti je njihova država všeč, se jim na obrazu prikaže velik nasmešek in ob slovesu ti ponosno rečejo: »Dobrodošel v Iranu.« Turistično najbolj zanimivi kraji Irana so predvsem štiri velika mesta. Prestolnica in najverjetneje najbolj moderno mesto v državi Teheran, ki je ob vznožju gorovja Elbrus in se deli na višje ležeči mondeni del in nižje ležeče revnejše četrti, med katerima je skoraj tisoč metrov višinske razlike. Esfahan je zgodovinska prestolnica države, saj je bilo mesto v 17. stoletju prestolnica takratne Perzije pod vladavino slavnega Šaha Abasa, ki je Efahanu s svojimi gradnjami dal današnji sloves. Mesto krasijo čudoviti mostovi, mošeje, tržnice in drugi največji trg na svetu. Mogoče ste že kdaj slišali za vino z imenom širaz, ta vrsta vina namreč izhaja iz istoimenskega iranskega mesta Shiraz, ki mu pravijo tudi mesto vina in pesnikov, saj se je v njem rodil znameniti iranski pesnik Hafez. Mesto še danes obdajajo vinogradi, le da iz grozdja pridelujejo predvsem rozine, saj je vino kot alkoholna pijača v Iranu prepovedano. Zadnje od štirih velikih metropol Irana je puščavsko mesto Yazd, ki slovi po svoji edinstveni puščavski arhitekturi s posebnimi stolpi, imenovanimi tudi lovilci vetra in zoroastrizmu, religiji, ki je prevladovala v Iranu pred prihodom islama v sedmem stoletju našega štetja. Kljub zoroasterski tradiciji pa je Yazd eno najbolj islamsko konzervativnih mest, tako je v njem mogoče videti veliko žensk, oblečenih v čador. To je nekakšno pregrinjalo, ki od glave do pet prekriva celotno žensko telo, razen obraza, in je posebej značilno za Iran. ALENKA HREN MEDVED Drugi največji trg na svetu v Esafahanu IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zaporedna št. Avtor Naslov Priporoča 1. BRYSON BILL Kratka zgodovina skoraj vsega TATJANA CVIRN 2. DOVČJANEZ Sozvočja Slovenije BRANE STAMEJČIČ 3. GAZVODA NEJC V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta IVANA STAMEJČIČ 4. J.K. JEROME Trije možje se klatijo POLONA MASTNAK 5. KOZINC ŽELJKO Lep dan kliče BRANKOJERANKO 6. KRAJNC MATEJ Krst pri Savici BOJANA AVGUŠTINČIČ 7. KUZMAN JOŽE Leto prej BRANEJERANKO 8. LAURIE HUGH Poka puška BRANE STAMEJČIČ 9. MARQUEZ GABRIEL J.G. Žalostne kurbe mojega življenja BISERKA POVŠE TAŠIĆ 10. MAZZINI MIHA Drobtinice URŠKA SELIŠNIK 11. OPEKA PEDRO Dnevnik spopada SAŠKA T.OCVIRK 12. POLITKOVSKA ANA Zadnji zapiski SAŠKA T.OCVIRK 13. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 14. TRIBUSON GORAN Če ne bo hujšega ŠPELA KURALT 15. VEZOVIŠEK MARKO Kuba libre ANJA ŠROT 16. VILFAN PETER Črni Peter brez dlake na jeziku DEAN ŠUSTER 17. ZADRA ELMAR IN MICHAELA Točka G SIMONA ŠOLNIČ 18. ZERZER JANKO Po koroških poteh BRANEJERANKO 19. Psi MATEJA JAZBEC GLASOVALNI LISTIČ Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 30. SEPTEMBRA 2011 pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK:. NASLOV: GSM/TELEFON: E-MAIL: Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik NOVI TEDNIK FOTOREPORTAZA 15 dubusko besajdo« Štefan »zgodila« še ohcet na star način pred »bajtico«. Tokrat še v igri, Guček pa upa, da se bosta ob naslednji taki priložnosti na star na čin dva tudi zares vzela. Sobota je bila zaslužen dan zabave ob izjemno uspelem tednu druženja, ki mu je letos za spremembo streglo tudi vreme. Teden starih običajev so za- Takole so na Kozjanski domačiji v soboto »šterali« kopo. V tej vročini je bilo oglje kuhano že sredi tedna. Morda prihodnje leto najdejo še kakšnega kovača, da ga bo sproti porabil. Kozjanska domačija je v zadnjih letih postala prepoznavna blagovna znamka, skozi leto pa gosti tudi do 500 različnih gostov. Gospodar Bojan Guček pa bi rad v projekt vključil širšo okolico domačije, da bi se Sloveniji predstavili tudi kot Kozjanska vas. Ta star oča s »koako stoaro S tako staro dobjansko besedo je na Kozjanski domačiji že tretje leto odmevalo kmečko izročilo - Letos so ga oživili tudi kozji pastirci Kozjanska domačija je v zadnjih letih postala prepoznavna znamka Dobja. Teden domačih obrti pa festival domače kulturne dediščine, ki privabi krepko več kot tisoč ljudi. Bojanu Gučku, gospodarju Kozjanske domačije, pa je letos pri organizaciji pomagalo kar sto prostovoljcev. Začeli so oglarji. »Oglan-co«, kot se reče po domače oglarski kopi, so zložili že v ponedeljek. Če se zdi »oglan-ca« v principu čisto enostavna reč - drva na kup, zemljo čez, prižgemo in čakamo - pa je v resnici to prava znanost. Treba je biti silno natančen, pazljiv in skrben, da namesto oglja ne dobimo kup pepela. Pa se glavni oglar Janko Novak na to več kot dobro spozna. Od letos se lahko Kozjanska domačija pohvali tudi s čebelnjakom, prav v kratkem pa se bo lahko še s čebelami. Kot pravi Guček, bodo v prihodnje uvedli tudi apitera-pije, ki so pri nas precejšnja novost. Poldekov Marjan je ob tem kuhal odlično domačo »viljamovko iz pšeničk«. Domačinka Veronika Gradi-šek je za otroški dan, ki sta ga sicer pripravili Simona Romih in Irena Tovornik, napisala mladinsko igro Pastirji na paši. Gospodinjski dan, na čast letos na kmetiji gostujoči kravici posvečen mleku, pa je prevzela Helena Volasko. V petek se je v izvedbi Folklornega društva Sveti Utrip Kozjanske domačije so še posebej popestrili otroci s svojo pastirsko igrico. Letos pa so v tednu starih obrti in običajev na domačiji gostili tudi kravo in kozo. Prikazali so mlačev na različne načine. Mlatilnice so bile sicer različne, vse pa precej hrupne. A v starih časih je smeh ob takem druženju preglasil tudi najbolj ropotajoče. Gasilci iz Jezerc so bili s svojim starodobnikom iz leta 1956 prava atrakcija. Mimogrede so dokazali, da v sili še vedno niso za odmet. okrožili še z nedeljskim Gu-zajevim pohodom. Morda je opevan kozjanski razbojnik kdaj stikal tudi po Kozjanski domačiji. Kot pravi Guček, je bil tokrat nadvse vesel, da se je spet oglasil na ta način. In kot pravi, ga bodo tradicionalno vabili še naprej. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Pod drevesom je Marjan Guček kuhal domačo »viljamovko iz pšeničk«. V IVI" ■ ■■■ HVH Prvosolcki najranljivejsi v prometu Previdno na cestah! »Ne le prve dni novega šolskega leta, na cesti je predvsem zaradi otrok treba biti pozoren ves čas,« opozarja policijski inšpektor Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje Boris Verdnik. V začetku šolskega leta je le nekoliko več akcij in nadzora prometa, predvsem hitrosti. Na Celjskem večjih posebnosti pri varnosti otrok na poti v šolo in iz nje pravzaprav ni, čeprav je vsaka nesreča odveč. Lani je bil na poti v šolo v nesreči v Celju poškodovan en otrok, ki je bil potnik v vozilu, ena nesreča se je zgodila tudi v Šentjurju, vendar tam do nezgode ni prišlo na poti v šolo, ampak v naselju v popoldanskem času. Na policiji dodajajo, da otroci doživljajo promet drugače kot odrasli. Mnogi še niso sposobni samostojno ocenjevati nevarnosti na cesti. Prometne predpise si razlagajo po svoje, hkrati pa se obnašajo zelo spontano, zato vozniki avtomobilov včasih težje predvidijo njihovo vedenje. In ravno to je zelo nevarno in zahteva posebno pozornost voznikov. Ti so malomarni tudi pri parkiranju pred šolami in vrtci, ko otroke pripeljejo v šolo. Ponekod na Celjskem so zato pred šolami ali vrtci uredili nekajminutno brezplačno parkiranje, toda to ne prepreči jeze nekaterih staršev, ki ne razumejo, da mora pred takšnimi ustanovami biti red in da niso edini, ki svoje malčke z vozili pospremijo v šole. Se pa pri tem pojavlja vrsta kršitev. »Zadnja leta opažamo, da nekateri starši svojih otrok ne pripeljejo v ustreznih varnostnih sedežih. Dogaja se, da se starši med seboj dogovarjajo o prevozu otrok svojih prijateljev in imajo v vozilu tri ali štiri otroke, ki prav tako niso v ustreznih sedežih,« razlaga Verdnik. Spomnimo le, da je lani neka mati svoje otroke pripeljala zgodaj zjutraj v Policija opravi preverjanje prometne signalizacije na šolskih poteh in v bližini šol ter vrtcev že v zadnjih 14 dneh šole, nato spet 14 dni pred začetkom novega šolskega leta. Vsaka policijska postaja izdela analizo stanja prometne varnosti. Svoja opažanja nato sporočijo občinam, ki so dolžne z vzdrževalci cest poskrbeti za popravilo ali dopolnitev ustrezne prometne signalizacije. Pazite nanje. šolo vinjena. »Res je. Tudi to se zgodi. In ni več >pra-vila<, ali je vinjen moški ali ženska,« je ogorčen Verdnik. V celjskih policijskih statistikah so tudi poklicni vozniki, ki so »napihali«, čeprav tega niti v sanjah ne bi smeli, sploh pri prevozu otrok ne. »Zato bo ne le v začetku šolskega leta, ampak tudi vmes poostren nadzor tudi nad temi vozniki. Včasih tak nadzor predlagajo šole,« pojasnjuje Verdnik. Posebej pod drobnogledom bodo te dni tudi motoristi, saj starši svoje mladoletne otroke dokaj pogosto pustijo na motorje. »Ne bomo pa nadzorovali le motoristov, ampak tudi kolesarje, kar pomeni, da bomo preveri- li, ali so vozila brezhibna,« obljublja Verdnik. »Mestna občina Celje vsako leto pred začetkom šolskega leta obnovi talno signalizacijo v okolici vseh celjskih osnovnih šol. Na terenskem ogledu varnih šolskih poti pa je bilo letos ugotovljeno, da je vertikalna prometna signalizacija postavljena brez pomanjkljivosti, zato je v letošnjem letu ni bilo treba obnavljati,« so sporočili s celjske občine. V mestih so v okolici večine šol pločniki, kar ne velja vedno za šole in vrtce, ki so na podeželju. Verdnik zato priporoča posebno previdnost Poleg policije se bodo v meritve hitrosti vključili tudi občinski redarji na Celjskem. Ti že kar nekaj časa izvajajo radarske meritve najpogosteje na ulicah v neposredni bližini šol in vrtcev, promet nadzorujejo tudi na območjih umirjenega prometa. V prihajajočih tednih bodo tam najbolj prisotni v času, ko šolarji prihajajo v šole in odhajajo domov. predvsem v manjših naseljih oziroma vaseh, kjer so otroci na poti v šolo še toliko bolj izpostavljeni. V preventivne akcije ob začetku šolskega leta so vključeni vsi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, številna društva, povezana z dejavnostmi v prometu, AMD, združenje šoferjev in avtomehanikov in tudi AMZS. Lani je na primer na Celjskem v prvih šolskih dneh poleg zgoraj naštetih za varnost skrbelo še 479 policistov. SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (SHERPA) V ponedeljek, 5. septembra, bodo policisti (poleg ustaljenih nadzorov in akcij) izvajali nadzor prometa v jutranjem času, ko bodo na terenu vse njihove razpoložljive enote. Sodba županu razveljavljena! Dvom v resničnost Perčičevih navedb - Kmalu ponovno sojenje? Višje sodišče je razveljavilo sodbo, v kateri je Okrajno sodišče v Celju lani oktobra celjskemu županu Bojanu Šrotu izreklo sodni opomin zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe. Prizadejal naj bi jo črkoslikarju Ladislavu Perčiču, zatem ko naj bi ga Perčič verbalno napadel v trgovini na Polulah leta 2007. V razlagi razveljavitvene sodbe višje sodišče omeni tudi dvom v Perčičeve navedbe in to, da okrajno sodišče v ponovnem sojenju ne bo smelo spregledati Perčičeve spreminjajoče izjave o poteku dogodka. Župan je ves čas zanikal, da je Perčiča fizično napadel, in trdil, da mora njegove zmerljivke poslušati skoraj vedno, ko ga naključno sreča v mestu. Perčič je Šrota verbalno napadal tudi v sodni dvorani, saj ga je morala sodnica večkrat umirjati. Sporno se je Šrotovi obrambi tudi zdelo, da je Perčič po sporu z županom v trgovini k zdravniku zaradi težav z bobničem v ušesu (ki naj bi bile po izjavi Perčiča posledica klofute) odšel šele tri tedne po dogodku in ne takoj ! Tudi to se je višjemu sodišču zdelo »čudno«, zato je okrajni sodnici predlagalo, da s postopkom v novem sojenju to natančneje pojasnijo in da bo treba medicinskega izvedenca še bolje izprašali o vzroku takšne poškodbe in njeni povezavi z dogodkom na Polulah. Obstaja namreč možnost, da je Perčič takšno poškodbo dobil že prej oziroma, da je posledica bolezenskega stanja. Prav tako naj bi Perčič enkrat zatrjeval, da je dobil klofuto po licu, kasneje pa, da je dobil udarec po ušesu. Sojenje se bo tako začelo znova, datum nove obravnave na celjskem okrajnem sodišču pa še ni znan. SŠol O Ladislavu Perčiču smo že večkrat pisali. Predvsem o njegovi zameri do celjske občine, ki je nastala zaradi težav z denacionalizacijo v Linhartovi ulici v Celju, kjer je imel svoje delovne prostore. Tam je bilo večkrat videti tudi žaljive plakate, uperjene proti vodstvu Mestne občine Celje. Zagorel nov lokal Pretekli četrtek popoldne je zagorelo v Kristan Vrhu na območju Šmarja pri Jelšah. Ognjeni zublji so zajeli gostinski lokal. V požaru, do katerega je prišlo zaradi napake na električni napeljavi, je v celoti zgorelo s slamo pokrito ostrešje, ogenj pa se je razširil tudi na spodnje gostinske prostore. Škode naj bi bilo kar za 100 tisoč evrov. Požar so prvi opazili lastniki, v času ko je iz- bruhnil, pa naj bi bilo v lokalu nekaj gostov. Poškodovan ni bil nihče, so pa v celjsko bolnišnico na opazovanje zaradi vdihavanja plina med gašenjem odpeljali domačina, vendar resnih posledic ni imel. Tleti naj bi začelo v elektroomarici na zunanjem delu objekta, od koder so iskre preskočile na ostrešje. Ker je bil objekt prekrit s slamo se je ogenj še hitreje in bolj razvnel. Gre za lokal, ki so ga v Kristan Vrhu odprli šele lani. Na terenu je bilo skoraj 80 prostovoljnih gasilcev iz Kristan Vrha, Šmarja, Pristave, Mestinja, s Sladke Gore, iz Šentvida in Zibike. Na kraj požara so po klicu (ob 2. uri v noči na petek) prišli že po slabih petih minutah, gašenje pa je trajalo do osme ure zjutraj, je povedal poveljnik pGd Kristan Vrh Peter Bravničar. SŠol Foto: MJ Pionirka v »čokoladnem poslu« Marinko Dobnik je ljubezen do jezikov pripeljala do strasti izdelovanja čokolade. Po izobrazbi učiteljica angleščine in francoščine se je zapisala gastronomiji. Začetki so bili travmatični. Pionirko v poslu s čokolado so marsikdaj »zabili do tal« ..... Novi tednik, št. 23 - 22. marec 2011, stran 5 Takole smo 22. marca letos zapisali prvo spodbudno zgodbo v Novem tedniku in odmerili prostor novi rubriki znotraj gospodarstva. Povabili smo vas, da nam predlagate najboljše iz vašega poslovnega okolja in naše vabilo velja tudi danes, pet mesecev pozneje. Pišite nam na e-naslov: tednik@nt-rc.si s pripisom »Predlog za spodbudno zgodbo«. Preverili bomo poslovanje samostojnega podjetnika ali podjetja in vam dobre zgodbe predstavili v eni od torkovih številk Novega tednika. Pisala so njihovo okno v svet Družinsko podjetje Viva-pen (na sliki direktorica Petra Melanšek) ohranja kulturo pisanja. Njihovo več kot štiri desetletja dolgo razvijanje pisal je naložba v ohranjanje kulture pisanja. NT, št. 27 - 5. april 2011 Hlev ob petkih in svetkih Med proizvajalci mleka je tudi Marjan Turnšek iz Lo- krovca pri Celju. Na njegovi kmetiji obdelujejo več kot 50 hektarjev zemlje, imajo več kot 40 molznic, sami vzreja-jo telice in redijo nekaj bikov do končne teže. NT, št. 29 - 12. april 2011 Izziv v znanju Prihodnost slovenskih orodjarjev je v razvoju in izdelavi celovitih izdelkov, pravijo v podjetju Gorenje Orodjarna (na sliki direktor dr. Blaž Nar-din), ki je na minulem sejemskem četverčku v Celju prejelo kar dve sejemski priznanji za izdelavo dveh izjemno zanimivih in tehnološko dovršenih orodij. NT, št. 31 - 19. april 2011 Izbral je življenje med rožami Čeprav je Mirko Krašovec že natančno pred desetletjem predal vrtni center v Arclinu sinu Simonu, ne mine dan, da se ne bi vsaj malo »oglasil« med rožami. NT, št. 34 - 3. maj 2011 Vlaganje v ljudi se obrestuje Da se zgodbe malih podjetnikov tudi oziroma še posebej v težkih časih lahko pišejo z velikimi črkami, je ob nedavni, letošnji podelitvi občinskih grbov zgovorno pokazala tudi celjska občina. Bronasti grb je namenila podjetniku Ludviku Lončarju, ustanovitelju uspešnega podjeetja Biro Bit. NT, št. 36 - 10. maj 2011 Sonce je posijalo iz tujine Družinsko podjetje Montpre-is s Planine pri Sevnici prodaja slovenski les tudi na Daljni vzhod. Ko so Robičevi pred 20 leti postavili svojo žago, je bila ta dejavnost pač samo ena od možnosti za preživetje. NT, št. 42, 31. maj 2011 Klik do kmečkih dobrot Ena izmed prvih spodbudnih zgodb, ki smo jo v Novem tedniku predstavili 7. junija 2011, nas je samo s klikom popeljala do kmečkih dobrot. Kmecka-tr-znica.si je namreč prva interne-tna tržnica, na kateri ponujajo izdelke izključno slovenskih kmetij. Ko nas je v uredništvo Novega tednika pred kratkim poklical bralec, da bi pridobil kontaktno številko prav omenjenega ponudnika spletnega trgovanja s kmečkimi dobrotami, smo nekako zaslutili, da smo s spodbudnimi zgodbami na pravi poti. Našim bralcem niso le zanimivo branje, so tudi spodbuda za tkanje novih poslovnih poti. In to je, konec koncev, tudi naš namen. Tudi v krizi imamo spodbudne zgodbe, čeprav se do njih dosti težje dokopljemo kot do slabih. NT, št. 44 - 7. junij 2011 Kozjani osvajajo Slovenijo Središče Kozjanskega, malo Kozje, je postalo v preteklih letih veliko pokopališče tovarn, saj so zaprli kar dve (konfekcijo Mont Kozje z uveljavljenimi puhovkami in Dekor Kozje). Obenem je iz nič nastalo nekaj uspešnih podjetij, med njimi Rajmax (na sliki direktor Janko Raj-gl), ki je s svojimi PVC- in ALU-okni ter vrati osvojil že skoraj vso Slovenijo. NT, št. 46 - 14. junij 2011 »Žmah« po lesu »Les je lep. Ampak šele, ko ga pravilno obdelamo«, pravijo v Mizarstvu Kovač v Ljubiji, kjer se ponašajo s certifikatom FSC. Obrat v bližini Mozirja je tipični primer spodbudne zgodbe, ki jo je leta 1979 začel pisati Miha Kovač. NT, št. 52 - 5. julij 2011 Če obstaneš le za hip, si mrtev Kako je žalski Mikropis postal eno najuspešnejših računalniških podjetij na svetu? »Recept je samo v trdem delu, odrekanju in prilagajanju svetovnim trendom. Vsak čas smo skušali biti korak pred konkurenco Potrebna pa je tudi zdrava kmečka logika: kolikor ustvariš, toliko lahko »poješ«. Tukaj ni neke filozofije,« pravi direktor Janez Uplaznik. NT, št. 54 - 12. julij 2011 Pot do sodobne grafike Obrtnik Miran Gracer prisega na vlaganje v tehnologijo, zmerno rast in raznolike partnerje. »Prvi tiskarski stroj sem kupil v Zagrebu za nekaj prihrankov in izposojenega denarja in kot vsak mlad nadebudnež začel delati v kletnih prostorih očetove hiše«, se spominja Gracer. NT, št. 60 - 2. avgust 2011 Z valovanjem morja do elektrike Težki časi so štorske žele-zarje prisilili, da so razpustili vzdrževalno službo in Franc Preložnik je bil postavljen pred dejstvo, da se bo treba lotiti nečesa drugega. Ustanovil je podjetje Etra, ki je z dveh zaposlenih leta 1994 zraslo v 39-članski kolektiv s skoraj polovico zaposlenih s Vil. ali višjo stopnjo izobrazbe _ NT, št. 62 - 9. avgust 2011 Heroji Zlate harmonike V finalu je nastopilo 34 harmonikarjev in 14 ljudskih godcev veteranov KUD Ljubečna je z organizacijskim odborom, ki ga je vodil Janez Šabec, uspešno organiziralo 31. zlato harmoniko, najkvalitetnejše tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko v Sloveniji. Pravzaprav je bilo zaradi sodelovanja tekmovalca iz Pliberka v Avstriji to mednarodno tekmovanje, ki je navdušilo precejšnje občinstvo, ki se je v izredno primernem poletnem vremenu v popoldanskem času zbralo na prostoru PGD Ljubečna. Po enajstih predtekmo-vanjih v Besnici, Nazarjah, Bodoncih, Marija Reki, Studencu, Babni Gori, Go-rišnici, Postojni, Ratežu, na Ruški koči in v Laškem ter dveh polfinalih v Bodoncih in na Ljubečni se je v finale uvrstilo 34 harmonikarjev v štirih kategorijah in 14 ljudskih godcev veteranov. Zlata harmonika na Lju-bečni je letos trajala dva dni. V soboto so pred žal prazno dvorano nastopili ljudski godci veterani. Zaradi svojega igranja in nastopa so si zaslužili večjo pozornost. Godcem so podelili šest zlatih ter po štiri srebrne in bronaste medalje. Največ odobravanja je požel skoraj 88-letni Alojz Jug iz Hoč pri Mariboru, ki je med drugim zaigral tudi skladbo, ki jo je igral v Rad-vanjski godbi leta 1945. Že četrtič zapored pa je zmagal Ivan Srpčič iz Cerkelj ob Krki, kar je svojevrsten rekord na Ljubečni. V nedeljo je bilo tekmovanje dopoldne in popoldne pred strokovno komisijo, ki so jo sestavljali Zoran Kolin, Zmago Štih in letos prvič Tina Bohak, ki je bila absolutna zmagovalka Lju-bečne leta 2001. Za podelitev plakete Avgusta Stanka je ocenjeval tudi predsednik organizacijskega odbora Janez Šabec. Tri glavne nagrade moškim Komisiji sta imeli težko delo, saj je bila razlika med finalisti resnično minimalna in so odločale malenkosti. Podelili so 12 zlatih, 14 srebrnih in 8 bronastih plaket. Največ zanimanja je bilo za dobitnike treh glavnih nagrad. Nagrado občinstva je dobil Nejc Juhart iz Slovenske Bistrice, ki mu jo je izročila predstavnica NT&Rc Tatjana Cvirn. Plaketo Avgusta Stanka je dobil odličen Tomaž Boškin iz Gračešč pri Portorožu z mentorjem Deanom Delguistom, ki je to nagrado dobil leta 2001. Absolutni zmagovalec je postal Jani Pušnik iz Hramš pri Dobrni z mentorjem Branetom Klav-žarjem. Po oceni strokovne komisije sta prav ta dva tekmovalca najbolj odstopala od vseh finalistov in sta pokazala daleč največ znanja, predvsem pa ju ni izdala trema. Pomerile so se tudi harmonikarke Nastopilo je tudi šest har-monikark, nobena pa ni osvojila zlate plakete. Že šti-rinajstič je sodeloval Janez Lekše iz Škocjana, ki je daleč najuspešnejši od tekmovalcev vseh Zlatih harmonik, saj je osvojil ob eni srebrni kar 13 zlatih plaket, postal dvakrat absolutni zmagovalec, trikrat je dobil nagrado občinstva in enkrat plaketo Avgusta Stanka. Pozitivno je presenetil najmlajši, še ne enajstletni Rene Črešnar z Lovrenca na Pohorju, ki je po lanskem srebru letos napredoval do zlata in veliko obeta. V popoldanskem programu so ob harmonikarjih nastopili Ženski pevski zbor KUD Ljubečna z Vido Bukovac ter ansambla Jug iz Virštanja in Golte s Šmihela nad Mozirjem. Organizacija je bila uspešna, harmonikarji z mentorji so pokazali veliko znanja, dobro pa se je odzvalo tudi občinstvo. Če bi se organizator vsaj malo potrudil pri boljši reklami prireditve, bi bil uspeh še večji, kot je bil. Brez dvoma pa je Zlata harmonika kljub poplavi podobnih prireditev in tekmovanj, ki jih kar mrgoli po Sloveniji, še vedno daleč v ospredju in pravim harmonikarjem uspeh na njej veliko pomeni. TONE VRABL Foto: TimE Trije najboljši letošnje Zlate harmonike: Tomaž Boškin, Jani Pušnik in Nejc Juhart Med 14 harmonikarji veterani je že četrtič zmagal Ivan Srpčič iz Cerkelj ob Krki (peti z desne), ob njem desno je najstarejši harmonikar, 88-letni Alojz Jug iz Hoč. Dvanajst dobitnikov zlatih medalj letošnje Zlate harmonike Mladi harmonikarji, dobitniki srebrnih priznanj - Št.68-30.avgust2011 NOVI TEDNIK BRALCI POROCEVALCI 19 »Posekali« vso slovensko konkurenco Po predhodnih območnih tekmovanjih gozdarjev se-kačev (za območje Zgornje Savinjske doline je bilo junija v Gornjem Gradu, avgusta pa v Lučah) so se prvaki pomerili tudi na državnem tekmovanju, ki je bilo v okviru 49. sejma Agra v Gornji Radgoni. Zavod za gozdove Slovenije je pripravil tradicionalno, tokrat že 13. državno seka-ško tekmovanje slovenskih lastnikov gozdov. Tekmovanja zavod pripravlja zato, da bi med lastniki gozdov širili varno in pravilno delo v gozdu, zajema pa pozna- vanje varnosti in zdravja pri delu v gozdu in v lesarstvu, poznavanje in vzdrževanje tovrstne tehnike ter tekmovanje iz spretnosti, natančnosti in pravilnosti opravljenih tipičnih del v gozdarstvu (posek in obdelava lesa). Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 15 ekip iz vse Slovenije z 42 tekmovalci in s tremi tekmovalkami. Zmagala je ekipa območne enote ZGS Nazarje pred Tolminom, Mariborom, Sežano in Slovenj Gradcem. Med posamezniki so se pri moških najbolje uvrstili Janko Mazej (OE Nazarje) iz Belih Vod na prvo, Marko Jelšnik (OE Nazarje) iz Gornjega Grada na drugo, Niko Rupnik (OE Tolmin) na tretje, Stanko Goličnik (OE Nazarje) iz Šoštanja na četrto in Matic Čuk (OE Tolmin) na peto mesto. Med ženskami se je na prvo mesto uvrstila Lučka Jelšnik iz Gornjega Grada, na drugo Nataša Zamernik in na tretje Berta Voler, obe iz Luč, vse iz ženske ekipe OE Nazarje. Pri nakladanju lesa in sestavljanju piramide z dvigalom na gozdarski prikolici se je najbolje odrezal Anton Turk (OE Nazarje) iz Nazarij. JOŽE MIKLAVC Janko Mazej iz Belih Vod že vrsto let ne spusti blizu prvemu mestu nikogar od gozdarskih rivalov. »Žegnali« 110 konj Rekordno število konj in obiskovalcev je zaznamovalo 13. tradicionalno »žegnanje« konj, ki je bilo pred kratkim za kulturnim domom v Gorici pri Slivnici. Za dobro organizacijo in izvedbo je tudi tokrat poskrbelo Konjerejsko društvo Šentjur. Na začetku je v imenu Konjerejskega društva Šentjur spregovoril predsednik Stanislav Drobne. Pozdravil je sponzorje, brez katerih prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati, vidnejše goste ter člane društev, ki so pripeljali svoje štirinožne lepotce na blagoslov. Prišli so iz Šmarja pri Jelšah, Sv. Štefana, Mozirja, Štor, Šentjurja, Prevor-ja, z Vrha nad Laškim in iz pobratenega društva Kapele. Domači župnik Marko Šraml je pred blagoslovom pozval k skupni molitvi za zdravje tako konjev in njihovih lastnikov kot tistih, ki že trpijo zaradi bolezni v bolnišnicah in domovih. Pozval je prisotne, naj bo blagoslov tudi priložnost za krepitev medčloveških odnosov in najlepših vrednot življenja. Nato se je s predsednikom in še nekaterimi člani društva sprehodil od konja do konja Obvestilo bralcem, ki so tudi poročevalci Rubriko Bralci poročevalci pridno polnite s svojimi prispevki, ki nam jih pošiljate. Ker bi radi, da bi bilo objavljeno čim več prispevkov različnih avtorjev, smo omejili dolžino tekstov na 2000 znakov (to je približno 25 vrstic teksta na računalniku, velikost pisave 14). To pomeni, da bomo vse daljše prispevke skrajšali. Zaželene so seveda tudi fotografije, ki popestrijo tekst. Uredništvo Udeleženke delavnice z mentorjema s Češke Lutkarji se izobražujejo in jih blagoslovil kar 110, kar je preseglo vso dosedanjo udeležbo. Kot vsako leto so tudi tokrat podelili priznanja, in sicer za najlepšo vprego ga je prejela Marija Drobne, za najbolj urejenega konja z jezdecem pa ga je prejel najmlajši udeleženec na poniju, doma iz Vodic pri Kalobju, štiriletni Žiga Gračnar. Zahvalo za dolgoletno sponzorstvo so izročili domači gostinki Ančki Les-jak. Sledila je tradicionalna pogostitev, ki je obiskovalce povezala v pogovoru in prijetnem vzdušju. MAJDA REZEC Konec prejšnjega tedna se je v Celju končala že peta lutkovna delavnica, ki jo vsako leto pripravlja Kulturno društvo Smeško v sodelovanju z uglednimi češkimi lutkarji. Štiridnevno delavnico Smeška, ki deluje pri Ljudski univerzi Celje, sta tokrat vodila Jaroslava Holaso- vá, ki uči v osnovni šoli za umetnost, in Jirí Polehna, ki poučuje v srednji šoli. Oba sta predana lutkam in svoje znanje prenašata na mlajše generacije ter uprizarjata številne predstave. Delavnice se je letos udeležilo 12 vzgojiteljic, ki bi rade motivirale mladi rod za delo z lutkami. Na delavnici se udeleženke seznanile z animacijo predmetov, pomenom in vrstami ter animacijo lutk, vsaka je tudi izdelala svojo lutko, skupaj pa so izbrali prizore za zaključno prireditev. Ta je bila v petek pred slaščičarno Veronika v Celju, z lastno predstavo pa je zaključek popestril še Jirí Polehna. BS Žiga Gračnar je bil najmlajši udeleženec prireditve. Prevorje na sliki šentjurskih likovnikov Člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik so se pred časom mudili na Prevorju. V večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole so poslikali steno v zaodrju. Martin Čater, Polona Kitak, Fanika Pevec in Dragan Podovac so ustvarili panoramsko sliko Prevorja. Domačini so menda navdušeni. Za vse ostale pa bo priložnosti za ogled ob različnih kulturnih večerih, ki jih gostijo Prevorjani, tudi v tem letu več kot dovolj. StO Št.68-30.avgust2011 - Tem štirim svetlo rjavim prijaznim in igrivim kužkom se bodo posvojitelji gotovo težko uprli. Vsi so stari 3 mesece in bodo ostali manjše rasti. Bena in Maka so našli v Vojniku, Žaka in Paka pa v Dramljah. Ben Mak Zak Kaj storiti, če se pojavi moteče vedenje psa Najbolj pogoste oblike motečih vedenj so skakanje na ljudi, ločitvena tesnoba, izsiljevanje, nadležno lajanje, grizljanje predmetov, rok, oblačil, povodca, neželeno naskakovanje, agresivnost in podobno. Skrajno neprijetno za skrbnika je, ko se pes zateče v eno od neprijetnih vedenj, zato je ob tem pogosto zelo razočaran, lahko tudi jezen in skuša neprijetnost bolj ali manj uspešno preprečiti. Pri tem se lahko kaj hitro ujame v zanko negativnosti, saj je preprečevanje samo po sebi negativno, še posebej, če traja dlje časa in ne rodi rezultatov. Človek je po takšnem neuspehu sposoben gojiti močna negativna čustva, kot so strah, žalost ali zamera, daljši čas in na tak način trajno poslabšuje odnos s svojim psom, kar posledično ne vodi k izboljšanju stanja in povzroči še več motečega vedenja. Moteče vedenje preprečujemo vedno, hitro in odločno. Že vnaprej si moramo pripraviti scenarij ukrepanja in zagotoviti vse potrebne pripomočke glede na vrsto motečega vedenja. Pomembno je, da vedno uspemo v čim krajšem času doseči prekinitev motečega vedenja. Psu smo postavili meje, on jih je prekršil, zato smo ga prisilili, da jih upošteva. Naše vedenje je bilo potrebno, koristno, vendar za psa manj prijetno. Če bi takšno stanje trajalo ves čas, bi se pes v naši bližini počutil odrinjenega in zavrnjenega. Zato moramo takoj, ko smo dosegli prekinitev motečega vedenja, psa preusmeriti v nadomestno želeno vedenje. To je lahko kakšna enostavna vaja, ki jo pes dobro pozna in jo rad izvaja. Ko uspešno opravi enostavno vajo, ga izdatno pohvalimo in nagradimo. Na tak način vzdržujemo dober odnos s psom. Motečega vedenja ne smemo nikoli nagrajevati. Morda se vam to opozorilo zdi nesmiselno, vendar v večini primerov skrbniki nezavedno počno ravno to. Pes ravna racionalno, in sicer sebi v prid. Hitro opusti tiste dejavnosti, ki mu ničesar dobrega ne prinesejo, saj se mu takšno vedenje ne izplača. Če grizlja povodec, mi pa z njim malo pomigamo, se je povodec spremenil v igračo in smo ga nagradili z igro. Če je začel cviliti v prtljažniku avtomobila in smo ga začeli miriti in tolažiti, smo ga nagradili s Psi na fotografijah so iz zavetišča Zonzani in iščejo novega, skrbnega gospodarja. Uradne ure zavetišča so od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov pa od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si pozornostjo. Če nam je ušel in se je zato lahko malo poigral s sosedovim psom ali pa najedel kakšne najdene svinjarije, se je nagradil sam. Zato moramo prepoznati in dosledno odstraniti vsako vrsto nagrade, ki si jo pes poišče sam ali pa mu jo nezavedno ponudimo takrat, ko si je ne zasluži. Vzrok je v odnosu med psom in skrbnikom Pojav motečega vedenja kaže na neko pomanjkljivost v odnosu med psom in okoljem, v katerem biva, najbolj pogosto pa med psom in njegovim skrbnikom. Psi ne znajo govoriti in se izražati kot ljudje, zato svoje stiske izražajo na različne načine, med drugim tudi tako, da se neprimerno vedejo. Pravi vzroki za moteče vedenje največkrat tičijo v čisto vsakdanjih stvareh, ki jih na prvi pogled spregledamo. Zato najprej preverimo, ali psu ne manjka kakšna od osnovnih stvari. Izkaže se, da lahko večino motečih vedenj našega psa odpravimo, če postanemo kvaliteten in odločen vodja svojemu psu, če mu zagotovimo primeren prostor za bivanje, če ga pravilno hranimo in od njega zahtevamo dovolj aktivnosti, kot so sprehodi, igra in izvajanje raznih nalog. Posebej bi rad poudaril, da pes živi iz trenutka v trenutek - spomnite se, kako lepo vas vedno sprejme, ko pridete domov. Kljub temu nekateri ljudje pogosto rečejo: »Poglej, kako mi je zameril!« Ni res, da je zameril, sprejel je vaša negativna čustva, ki jih oddajate v točno določenem trenutku. Če se vede, kot bi vam zameril, ravnokar srka vašo krivdo, obžalovanje ali slabo vest. Zapomnite si, vedno je človek tisti, ki shranjuje negativnosti zaradi preteklosti in jih prenaša v okolico. Kvaliteten skrbnik bo zato prepoznal in obvladal svoja čustva. Strahu vseh sort, zameri in drugim negativnim čustvom se bo v celoti odrekel, jezo in veselje pa bo zavestno uporabil glede na vedenje psa v danem trenutku. Čisto vsak pes je ob svojem rojstvu usmerjen k prilagajanju skupnosti in teži k sožitju z okolico. Prirojene so mu lahko različne lastnosti hitrost, počasnost, moč, več ali manj raznovrstnih nagonov. Od okolice, v kateri živi, pa je odvisno, v kakšno vedenje se bodo te naravne danosti usmerile in razvile. Vzemimo hitrost kot primer: hitri psi lahko vse vaje izvajajo hitreje od počasnih in so zato zmagovalci pri delu, vendar lahko tudi škodo delajo hitreje kot počasni. Največji vpliv na vedenje psa ima skrbnik, zaradi tega tudi vzrok za moteče vedenje psa najpogosteje najdemo pri skrbniku. Zato se bo osveščen skrbnik vprašal: »Kako naj spremenim svoje vedenje, da bo moteče vedenje psa prenehalo?« Vendar dobra volja skrbnika ni dovolj, nujno potrebno je tudi znanje, s katerim bo psa usmerjal in poskrbel za vse njegove potrebe. Vredno se je potruditi, zgraditi kvaliteten odnos in uživati v družbi zvestega in iskrenega prijatelja. DUŠAN LOBE (dusan.lobe@gmail.com) Kinološko društvo Celje http://kinoloskodrustvo-celje.si DELOVNI ČAS pon.-pet.7.-i9. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 vGterinarskabolnicaŠGntJur www.vb-sentjur.si Pak ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Kaj o vegetarijanstvu pravi stroka Vegetarijansko prehrano priporoča tudi ameriško združenje za dietetiko (Ada). Ker vsebuje takšna prehrana tudi določene nevarne pasti, so izdali priporočila, ki jih stalno popravljajo in dopolnjujejo z novimi spoznanji. Sedanja bodo veljala do leta 2013, ko jih bodo ponovno dopolnili. Dieta se načrtuje zelo individualno in je odvisna od starosti, razvoja, okolja, bolezni, a tudi od etičnih in ekonomskih dejavnikov. Tako se v priporočilih zahteva definiranje količine pomembnih, torej esencialnih hranil, ki jih mora vsebovati takšna hrana. Vsebovati mora vse esencialne aminokisline, železo, jod, cink, kalcij, vitamina D in B12. V posameznih primerih je treba te snovi dodajati v obliki prehranskih dodatkov, saj je pogosto težko zadovoljiti potrebe za normalen razvoj. Tako načrtovana in vodena dieta omogoča normalen razvoj tudi pri nosečnicah, v otroštvu, a tudi pri športnikih in pri bolezni. Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog Dobro vodena vegetarijanska dieta je pogosto dobra preventiva pri preprečevanju različnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, pri zmanjševanju holesterola v krvi, znižanju 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT www.pirnat.si I>.l1nnld.ii.ii,ltelaiiiva29.llarib« krvnega tlaka, vpliva tudi na debelost. Problem je pogostejša osteoporoza, zato se zahteva poseben program za žene, nosečnice, za čas dojenja, majhne in odraščajoče otroke, za starostnike, za pripravo hrane v skupnostih (vrtci, šole, vojska) _ Poleg tega imajo tudi vegetarijanci različne prehrambene navade in različne encimske sisteme, ki omogočajo izkoristek hrane in hranilnih snovi. Ker se število vegetarijancev poveču- je, saj ima hrana pomemben varovalni učinek, ker vsebuje veliko sadja, zelenjave, polno-zrnatih semen, lupinarjev, vlaknine, antioksidante in druge fitokemikalije, ki preprečujejo mutacije in nekontrolirano rast celic, je treba spoznati tudi neodvisna priporočila, ki ne vsebujejo emocionalnega ali finančnega interesa, temveč le na dokazih potrjena dejstva. Zato poglejmo priporočila za zdravo vegetarijansko prehrano po Adi. Osnovna priporočila Specifična priporočila omogočajo sestavo takšne prehrane, ki zagotavlja potrebne TERAPEVT SVETUJE Moški ne jočejo Razpad veze je težak tako za žensko kot za moškega. Nekako velja prepričanje, da smo ženske bolj čustvene in da nas konec veze bolj prizadene. Moški pa naj bi ponosno šli dalje. Svoje življenje nadaljujejo s pokončno glavo, hitro najdejo novo partnerko ali pa se popolnoma predajo kakšnemu konjičku. Predvsem pa ne jočejo, ne žalujejo in jim je vseeno. Stereotipno prepričanje, ki so si ga izmislili moški, da jim ni treba priznati poraza? Ženske res mogoče delamo dramo, ko je konec veze. Pre-jočemo ure, pokličemo vse in jim razložimo, da je konec, skušamo vezo še enkrat vzpostaviti in predvsem počnemo veliko neumnosti. Pač svoja čustva brez sramote pokažemo in nam je čisto spontano, da delamo dramo iz tega, ker preprosto to čutimo. Sčasoma nam je lažje in gremo dalje, najdemo novega partnerja in scenarij ponovimo. Moški pa _ najbolj moder nasvet moškega moškemu je: »Kolega, rešitev je v športu! Zamo-ti se, pa se boš bolje počutil. Žensk je dovolj.« In kdo si upa temu oporekati? A moški, novico imam za vas, beg v šport je še vedno beg in lahko bežite in se skrivate, a slej ko prej vas bo dohitelo. Večina moških si ne upa pokazati, da jim je hudo. Naredijo tisto, kar je najlažje, zbežijo in upajo, da bo vse minilo. A žal ne mine. Za nekaj časa je vse v redu, življenje teče dalje, počasi se privadijo, da so sami, naučijo Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka se vseh teh ženskih opravil. Več časa imajo zase in za prijatelje. Kot nekakšna pravljica, do trenutka, ko se zavedajo, da zvečer vseeno zaspijo sami, da zjutraj ob njih ni nikogar ter da ko si preprosto želijo samo objema, ga ni. Dosti se jih odpravi na »lov«, s podzavestnim prepričanjem, da gredo na križarski pohod 21. stoletja, da jih nobena ženska ne bo več prizadela, da so oni lovci in oni odločajo. Ženske so le žrtve, ki bodo mogoče nekaj časa ob njih, potem bo pa vse po starem. Načeloma zavestno želijo vezo in nek red, a zaradi nepredelane veze v preteklosti ne gre. Oni so sicer prepričani, da niso nič krivi, ker so tako popolni. In ta svoj patent ponavljajo in ponavljajo, dokler se preprosto ne prepričajo, da mora biti tako in da ni nič narobe, če so nekateri samski. Nekateri imajo srečo, da se vanje zaljubi ženska, ki se ji zdi vreden in gre z njim čez pekel in nebesa, se ne vplete v njihovo igro in jim pomaga preboleti in predelati zdavnaj potlačena čustva. Redkost, a se zgodi. esencialne snovi in obnovo, rast ter razvoj. Dieta naj vsebuje široko paleto polnovredne in zdrave hrane, ki vsebuje zrna in semena, zelenjavo, sadje, stročnice, oreščke in tudi jajca in mleko (odvisno od starosti in razvoja). Zmanjšati se mora količina hrane, ki vsebuje rafiniran sladkor, sol, zasičene maščobe in transma-ščobne kisline (hidrogenirane maščobe). Sadje in zelenjava sta pomemben sestavni del diete, a moramo skrbeti, da uživamo čimbolj pestro paleto sadja in zelenjave. Če uživamo proizvode iz mleka (siri, jogurti ter jajca, se lahko modificira količina stročnic. Treba je zagotoviti reden vir vitamina B12, železa, kalcija in D-vitamina, Pogosto je potrebna tudi analiza lokalne hrane, predvsem zaradi vsebnosti mikrohranil, saj so nekatera, ki v zemlji ne vsebujejo zadovoljive količine mikroelementov (poznamo slovenske podatke o vsebnosti selena, joda, železa _). Pri vegetarijanski prehrani nosečnic in otrok je treba redno sodelovanje dietetika in zdravnika. Takšno sodelovanje se priporoča tudi pri različnih oblikah bolezenskih stanj. Dobro načrtovana in vodena, a tudi v praksi izvedena vegetarijanska dieta je lahko primerna za vsako obdobje našega življenja. Čista vegetarijanska prehrana ne vsebuje mesa ali izdelkov iz mesa niti morskih sadežev, vsebuje pa beljakovine, Vegetarijanci morajo povečati tudi količino zaužitega železa skoraj za dvakrat. Nekoliko izboljša resorbcijo fermentacija železa v pripravkih, ki jih poznajo makrobiotiki. Takšen pripravek je miso, ki ga lahko nabavite v bio trgovinah. Nekoliko izboljša resorbcijo uporaba limoninega soka, ki izboljša tudi resorbcijo cinka. omega 3 maščobne kisline, železo, cink, jod ter vitamina B12 in D. Priporoča pa se obogatitev in s tem olajšanje vnosa esencialnih snovi z ribami, raki in s školjkami. Da ne bi imeli osteoporoze Ker so v razvitih državah, na primer v ZDA, že približno trije odstotki ljudi, ki sledijo smernicam vegetarijanske prehrane, vključno z otroki in s starostniki, se jim priporoča uživanje dodatkov v prehrani, ki vsebujejo vse zgoraj navedene sestavine. Te snovi izravnavajo vegetarijansko prehrano. Je pa med vegetarijanci manj debelih, manj je srčnih bolnikov. Tudi rak je zaradi uživanja velike količine antioksidantov, ki so v sadju, bolj redek. Izdelki iz soje, ki vsebujejo fitohormo-ne, zmanjšujejo pojavnost raka na prsih za približno štirideset do petdeset odstotkov. Zaradi vitaminov in antioksidantov se zmanjša število dementnih pojavov, manj je težav z diver-tikulozo, upočasni se okvara ledvic in jeter, je pa več oste-oporoze, kar zahteva dodatno skrb, da uživamo kalcij, vitamin D in tudi esencialne aminokisline. Ker je v semenih količina teh aminokislin majhna in se še slabo prebavljajo in resorbirajo, se to upošteva pri seštevanju aminokislin v dnevni prehrani. To količino povečamo vsaj za petdeset odstotkov. Za otroka se priporoča za normalen razvoj 1,5-2 g beljakovin na kg telesne teže na dan. Za odraslega in starostnika pa 0,5-1 g na kg telesne teže. To se enostavno izračuna iz tabel vsebnosti beljakovin v posamezni hrani, se pa ta količina poveča za ljudi, ki ne uživajo beljakovin živalskega porekla za petdeset odstotkov. Posebno pozornost se posveča maščobam in maščobnim kislinam. V vegetarijanski prehrani je dovolj omega 6 maščobnih kislin, bolj malo pa omega 3. V rastlinah je teh le malo. Le približno tri do pet odstotkov dnevnih potreb. Zato je potrebno dodajanje omega 3 iz rib oziroma iz omega 3 bogatih alg. Rastline vsebujejo sicer veliko alfa linolenske kisline - ALA, ki je pomemben dejavnik pri tvorbi in gradnji obrambnih mehanizmov, hormonov _ Se pa danes ve, da se skoraj ne pretvarja v omega 3 maščobne kisline. (se nadaljuje) ROŽICE IN CAJCKI So pa tudi moški, ki se preprosto ne morejo sprijazniti s tem, da so končali vezo, in živijo v prepričanju, da bo njihova ljubezen spoznala, da je naredila napako in da ni boljšega moškega, kot je on, in bosta na stara leta ponovno skupaj. Takšen moški ima občasne veze, a ko pride do trenutka, da bi lahko postalo resno in bi lahko gradil skupno prihodnost, vezo konča, saj ne more biti v resni vezi, ker se bo njegova ljubljena nekoč mogoče vrnila. Ta mogoče jim zadostuje in jih drži pokonci. Napačno bi bilo mišljenje, da so vsi moški takšni. Nekateri se zavedajo, da ni nič narobe, če jočejo, če priznajo, da do bivše nekaj čutijo in da jim ni potrebno bežati. Nekaj je takšnih in ti dejansko nadaljujejo svoje življenje, saj ko spoznajo novo dekle, so pripravljeni na resno vezo in ne ponavljajo napak, so bolj čustveni, realni in predvsem s šolo, da žensk se ne da razumeti, lahko jih le ljubijo. Če bodo to znali pokazati, bodo živeli v raju na zemlji z občasnimi nevihtami. Če vas zanima karkoli s področja medosebnih in partnerskih odnosov ali vzgoje otrok, lahko pišete na naš elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Terapevt svetuje. Pasijonka proti paniki Pasijonka, rastlinica s prelepim in sila nenavadnim cvetom, v sredini katerega lahko vidimo nekakšen križ, ima odlične pomirjevalne, uspavalne in blažilne lastnosti, zaradi česar je ena najboljših naravnih sredstev za zdravljenje tesnobnosti, depresije, nemira, nespečnosti, napadov panike, težav, ki se pojavijo v obdobju menopavze, PMS ^ Čeravno naj bi bila zdravilna pasijonka (Passiflora incarnata) cvetlica trpljenja, če prevedemo prvi del njenega latinskega imena, lahko marsikomu tudi močno olajša trpljenje, saj je zelo zdravilna, zlasti za zdravljenje živčnosti pri odraslih in otrocih. Zakaj pa je ta prelestna plezalka, ki je doma v Latinski Ameriki, dobro pa se znajde tudi pod sredozemsko klimo, sploh dobila svoje žalostno ime? Španski jezuitski misijonarji so v njenem cvetu videli vse mučeniške instrumente Kristusovega pasijona - listi so kot sulice, vitice kot biči, trije pestiči kot žeblji za križanje, brazde kot v kis namočena goba, nitni venci kot trnasta krona, pet prašnikov kot pet ran in plodnica na peclju kot kol, na katerem je bil privezan Jezus med bičanjem. Cvet pasijonke nam v oči pade zaradi zelo zapletenega vzorca: izmenično ima razvrščenih pet čvrstih čašnih listov, ki so zunaj zeleni, znotraj pa Piše: PAVLA KLINER beli, in pet belih venčnih listov enake velikosti. Znotraj venčnih listov je več zvezdasto razporejenih vencev iz finih nitk, ki so znotraj obarvani belo, zunaj pa vijolično. Iz cvetov se razvijejo ovalni oranžasti užitni sadeži s številnimi gubastimi semeni, obdanimi s sladkim mesom. Pasijonka cveti od julija do septembra, v tropskih območjih pa vse leto. Že Indijanci so s pasijonko zdravili številne težave, od živčne napetosti, tesnobe, panike, nespečnosti, razdražljivosti, do zobobola, glavobola in menstrualnih krčev. Novejše znanstvene razi- skave so potrdile pasijonkino učinkovitost pri premagovanju posledic stresa, kot so nespečnost, nemir in strah. Po pasijonki je smotrno seči tudi pri lajšanju napadov panike, tesnobnih stanj, histerije in živčnega utripanja srca. Pa-sijonka je prijateljica mladih in žensk v srednjih letih, saj blaži simptome PMS in težave v menopavzi. Privoščimo si jo tudi pri napornem intelektualnem delu. Izkaže se pri odvajanju od alkohola, morfija in nikotina, učinkovito pa tudi lajša astmatične napade ter krče in bolečine v trebuhu. Pri nas je pasijonka prisotna v nekaterih pripravkih zoper stres, ki so na voljo v lekarnah. Za zdravilsko rabo so primerni posušeni listi in stebla. Čaj pripravimo v obliki poparka: čez dve žlički zelišča prelijemo skodelico vrele vode in po petih do desetih minutah precedimo. Po eno skodelico čaja pijemo dva- do trikrat na dan in uro pred spanjem. Pretirana raba pasijonke lahko povzroči zaspanost. Med nosečnostjo in dojenjem se odsvetujejo večji odmerki pasijonke. Pasijonka je precej nenavadna rastlina. INFORMACIJE / MALI OGLASI Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA ČISULKA ■ CELJE ■ M/Ž: ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTDROV ■ OELOVNO MESTO V CELJO, OOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.9.2011: EES SISTEMI, OROŽBA ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTDROV TER IZVEOBO SOHOMONTAŽNIH OEL, O.O.O., AMERIŠKA OLICA 8, 1000LJOBLJANA NATAKAR ■ M/Ž: STREŽBA HRANE IN PIJAČ, OOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.9.2011: KITAJSKI OVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, O.O.O., TEHARSKA CESTA 35, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR ■ M/Ž: SLIKOPLESKAR, NEOOLOČEN ČAS, 3.9.2011: GO ING, PROJEKTIRANJE, IZVAJANJE, INŽENIRING, O.O.O., OPEKARNIŠKA CESTA 8 B, 3000 CELJE ZlOAR IN EASAOER ■ M/Ž: GRAOBENA BELA, ZlOAB, EASABEB, ZIBANJE IN BMETAVANJE, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.9.2011: VI-BI, GBABBENIŠTVB IN ČIŠČENJE, BIANA VIBIC S.P., KBSBVELBVA OLICA 10, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA BELB V PBBIZVBBNJI ■ M/Ž: PBIPBAVA SOBBVIN, TEHTANJE, MEŠANJE, PBLNJENJE PEČI, IZPOSTTALINE IZ PEČI, KBNTBBLA BIMENZIJ, PBMBČ PBI PAKIBANJO ..., BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 8.9.2011: BELTA ■ IN, AGENCIJA ZA ZAPBSLBVANJE, TRGBVINB, GBSTIN-STVB, GBABBENIŠTVB, PBBIZVBBNJB, PBEBELAVB IN BBBGE STBBITVE B.B.B., LBŠKA BLICA 10,2000 MABIBBB NATAKABICA ■ M/Ž: STBEŽBA PIJAČE V MANJŠEM LBKALB, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 3.9.2011: TBAN-SPBBT, GBSTINSTVB, NEPBEMIČNINE IN TBGBVINA, BBANKB KBLENC, S.P., GAJI 40,3000 CELJE VABILEC ■ M/Ž: VABJENJE ■ BELB V NEMČIJI, NEBBLB-ČEN ČAS, 5.9.2011: GAGI GBABNJE, GBABBENIŠTVB IN STBBITVE, B.B.B., BBBBABJEVA BLICA 29,3000 CELJE PLESKAB ■ PESKALEC, BELBVNB MESTB JE V CELJB ■ M/Ž: PESKANJE IN PLESKANJE KBVINSKIH KBN-STBBKCIJ ■ BELB NA VIŠINI, BBLBČEN ČAS, 4 MESECE, 3.9.2011: EINAL PASABIČ PBBIZVBBNJA IN TBGBVI-NA B.B.B., SPBBNJA BEČICA 80 E, 3270 LAŠKB NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) SKLABIŠČNIK - M/Ž: SPBEJEM IN BBPBEMA BLAGA, SKLABIŠČENJE BLAGA, VBŽNJA BBSTAVNEGA VBZI-LA, VBBENJE EVIBENCE B PBEJEMB/IZBAJI BLAGA, PBBBČANJE B PBŠKBBBVANEM BLAGB, TEB BSTALA BELA PB NALBGB NABBEJENEGA, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 31.8.2011: HABVEY NBBMAN TRABING BBBŽBA ZATBGBVINB B.B.B., LETALIŠKA CESTA 3 B, 1000LJBBLJANA ZIDAR EASABEB SLIKBPLESKAB ■ M/Ž: EASABEBSKA IN SLIKBPLESKABSKA BELA, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2011: M3GBAB GBABBENIŠTVB TBGBVINA STBBITVE B.B.B., GBSPBSVETSKA BLICA3,3000 CELJE VARILEC BEZANJE SPAJANJE KBVIN ■ M/Ž: VABJENJE, BEMBN-TAŽA IN MBNTAŽA KBVINSKIH KBNSTBBKCIJ, BBLBČEN ČAS, 1 MESEC, 5.9.2011: KBAVANJA-IZBELAVA KBVINSKIH KBNSTRBKCIJ IN STRBJNIH INSTALACIJ JBBE KBAVANJA S.P., BABNB17 B,3000 CELJE MONTER VODOVODNIH NAPRAV MBNTEB ■ VABILEC ■ BELB V CELJB ■ M/Ž: IZBELAVA MBNTAŽNIH SHEM IN VABILNIH BNEVNIKBV, MBNTAŽA ELEKTBBINŠTALACIJ IN BPBEME NA BBJEKTIH, SBBELBVANJE PBI PBIPBAVI, MBNTAŽI IN VABJENJB CEVBVBBBV, STBBJNE IN HIBBBMEHANSKE BPBEME, KBVINSKIH ELEMENTBV IN BBBGIH ENEBGETSKIH INSTALACIJ, IZVAJANJE TLAČNIH PBEIZKBSBV, PBE-VEZBV, BEZINEEKCIJ VBBBVBBBV, SBBELBVANJE PBI PBSKBSNIH ZAGBNIH IN BBKLANJANJB NAPAK, VBBENJE GBABBENEGA BNEVNIKA..., BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 3.9.2011: INTEBNALIS, GBABBENIŠTVB, TBGBVINA IN STBBITVE, B.B.B., AVČINBVA BLICA 19, 1000LJBBLJANA VOZNIK VBZNIK TBVBBNJAKA ■ M/Ž: VBZNIK TBVBBNJAKA V MEBNABBBNEM PBBMETU, VBZNIK/VBZNICA V CESTNEM PBBMETU, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 3.9.2011: TBANSPBBT, GBSTINSTVB, NEPBEMIČNINE IN TBGBVINA, BBANKB KBLENC, S.P., GAJI 40,3000 CELJE ELEKTROINŠTALATER ELEKTBBINŠTALATEB ■ CELJE ■ M/Ž: ELEKTBBIN-ŠTALACIJE, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 5.9.2011: TM ■ TIM, STBBITVE, B.B.B., HACOBETDVA BLICA 5,1000 LJBBLJANA MIZAR MIZAB ■ M/Ž: SAMBSTBJNB BELB V MIZABSKI BELAVNICI, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.9.2011: MIG NBTBANJA BPBEMA, MIZABSTVB, INŽENIBING, B.B.B.,VIŠNJAVAS15B,3212VBJNIK SLIKOPLESKAR EASABEB ■ M/Ž: IZBELAVA BABMIT EASABNIH SIS-TEMBV, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 31.8.2011: TEHNB VAB, PBBIZVBBNJA, TBGBVINA, STBBITVE, B.B.B., CESTAVTBNBVLJE 10,3000CELJE STROJNITEHNIK VBBJA SKBPINE - M/Ž: BBGANIZIBANJE, NABZIBA-NJE IN BSKLAJEVANJE BELA V SKBPINI, TALJENJE EBIT, MLETJE NA MLINIH, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.9.2011: EMB EBITE PBBIZVBBNJA, TBGBVINA, STBBITVE, B.B.B., MABIBBBSKA CESTA 80,3000 CELJE PRODAJALEC ZASTBPNIK- BELB NA PBBBBČJB CELJA - M/Ž: ZBI-BANJE NABBČIL PBI ZNANIH KBPCIH ZA BBJAVE IN BGLASE PBBJETJA: PIBS, PBTRBŠNIŠKI VBBNIK. BELB JE TEBENSKB NA BBMBČJB BBJAVE, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 10.9.2011: SLBVENSKA KNJIGA B.B.B., PBBJETJE ZA PBBBAJB IN BISTBIBBCIJB KNJIG, SVETDVANJE IN ZALBŽNIŠTVB, STEGNE 3, 1000LJBBLJANA PBBBAJALEC - M/Ž: PBBBAJA PBBGBAMA KEBA-MIKE TEB KBPALNIŠKE BPBEME, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 31.8.2011: INPBS, TEHNIČNA TBGBVINA NA BEBELB IN BBBBNB, B.B.B., CELJE, BPEKABNIŠKA CESTA2,3000 CELJE EKONOMSKITEHNIK KBMEBCIALIST - M/Ž: SPBEJEM STANK, PBIPBAVA PBNBBB, PBEBSTAVITEV PBBIZVBBBV, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2011: TEBMBGLAS PBBIZVB-BNB, TBGBVSKB IN STBBITVENB PBBJETJE B.B.B., BBLENJIBBŠTANJ54E,8294BBŠTANJ STROJNITEHNIK VBBJA MBNTAŽE - CELJE - M/Ž: ZA PBTBEBE VBBE-NJA MBNTAŽE STBBJNIH INSTALACIJ (VBBBVBB, PLINBVBB, HIBBBMEHANSKA BPBEMA ...) NA BBJEKTIH VISBKE IN NIZKE GBABNJE IŠČEMB STBB-KBVNB IZKBŠENB BSEBB, KI BB PBLEG VBBENJA MBNTAŽNIH EKIP SBBELBVALA PBI PBIPBAVI, MBNTAŽI, VABJENJB, PBSKBSNIH PBGBNIH, IZVAJALA TLAČNE PBEIZKBSE, SPBEMLJALA IN EVIBENTIBALA BELA NA BBJEKTIH, SBBELBVALA PBI PBIPBAVI PBBJEKTBV IN BEŠEVANJB TEKBČE PBBBLEMATIKE NA BBJEKTIH, VBBILA PBEGLEBE BELA NA BBJEKTIH IN SBBELBVALA ZINVESTITBBJI TEB Z NABZBBNIM BBGANBM, IMELA SKBB ZA NABAVB, BBSTAVB, PBE-VZEM IN TESTIBANJE MATEBIALBV, IZVAJALA BBBA-ČBNE, KBNTBBLIBALA GBABBENE BNEVNIKE, VBBILA TEBMINSKI NABZBB, ANALIZIBALA BBSTBPANJE IN BKBEPALA, AŽBBNB SPBEMLJALA BEALIZACIJB IN STBBŠKE..., BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 3.9.2011: INTEBNALIS, GBABBENIŠTVB, TBGBVINA IN STBBITVE, B.B.B., AVČINBVA BLICA 19,1000 LJBBLJANA UE LASKO ~ ELEKTROMONTER SEBVISEB HLABILNE TEHNIKE - M/Ž: IZVAJANJE SEBVISNIH PBSEGBV IN VZBBŽEVALNIH BEL NA HLABILNIH SISTEMIH IN HLABILNICAH, IZVAJANJE PBSKBSNIH BBBATBVANJ, PBBČEVANJE BPBBAB-NIKBV, NEBBLBČEN ČAS, 8.9.2011: EHB ELEKTfflKA, HLABILNIŠTVB, BGBEVANJE B.B.B., BBEZNB 7 A, 3270LAŠKB SEBVISEB HLABILNE TEHNIKE - M/Ž: IZVAJANJE SEBVISNIH PBSEGBV IN VZBBŽEVALNIH BEL NA HLABILNIH SISTEMIH IN HLABILNICAH, IZVAJANJE PBSKBSNIH BBBATBVANJ, PBBČEVANJE BPBBABNI-KBV, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.9.2011: EHB ELE-KTBIKA, HLABILNIŠTVB, BGBEVANJE B.B.B., BBEZNB 7A,3270 LAŠKB KOZMETIČNITEHNIK KBZMETIČNI TEHNIK- M/Ž: BPBAVLJANJE KBZMETIČ-NIH STDBITEV, BBLBČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2011: KBZMETIKA KAHNE, PBBIZVBBNJA, STBBITVE, TBGBVINA, B.B.B., BBMINVBT21A, 1420 TBBBVLJE ZDRAVSTVENITEHNIK PEBIKEB - M/Ž: BPBAVLJANJE PEBIKEBSKIH STBBI-TEV, PEBIKEB/PEBIKEBKA, BBLBČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2011: KBZMETIKA KAHNE, PBBIZVBBNJA, STBBITVE, TBGBVINA, B.B.B., BBM IN VBT 21 A, 1420 TBBBVLJE FIZIOTERAPEVT EIZIBTEBAPEVT - M/Ž: BPBAVLJANJE STBBITEV V CENTBB V BIMSKIH TEBMAH, BBLBČEN ČAS, 2 MESECA, 25.9.2011: KBZMETIKA KAHNE, PBBIZVBBNJA, STBBITVE, TBGBVINA, B.B.B., BBM IN VBT 21 A, 1420 TBBBVLJE UE MOZIRJE ~ KUHARSKI POMOČNIK PBMBČNIK BIETNEGA KBHABJA - M/Ž: VZBBŽE-VANJE KBHINJSKIH PBIPBMBČKBV IN BPBEME PB SANITABNIH PBAVILIH, PBMBČ PBI PBIPBAVI, KBHA-NJB NAVABNE IN BIETNE HBANE PB JEBILNIKIH, PBIPBAVA VZBBCEV HBANE PB ZAHTEVAH SANITABNE INŠPEKCIJE IN NAVBBILB NABBEJENIH, PBIPBAVA ZAJTBKBV IN BIETNE MALICE TEB TBPLIH NAPIT-KBV, PBMIVANJE PBSBBE, BBLBČEN ČAS, 1 MESEC, 31.8.2011: BEBS, B.B.: PE CENTEB STABEJŠIH GBBNJI GBAB,TLAKA28,3342 GBBNJIGBAB UE SLOVENSKE KONJIcj" SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA GLAVNI NATAKAB V MCBB - M/Ž: STBEŽBA, VBBENJE IN BBGANIZIBANJE KABBBV NA PBBBBČJB STBEŽBE, PBMBČ PBI PBIPBAVI NAČBTBV PBNBBBE, SKBB ZA NABAVB, INVENTBBB, SKBB ZA EVIBENCB PBBPISA-NIH BBBAZCEV HACCP, PBEGLEB NAB BELBM NA-TAKABJEV, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.9.2011: MLABINSKI CENTEB BBAVINJSKE BBLINE, ŽIČKA CESTA4A,3210SLBVENSKEKBNJICE UE SENTJUR PRI CELJU~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PBLAGANJE GIPS PLBŠČ - M/Ž: PBLAGANJE GIPS PLBŠČ IN ABMSTBBNG STBBPBV, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.9.2011: PBLAGANJE GIPS PLBŠČ AN-BBEJ KAVKA S.P., BLICA I. CELJSKE ČETE 22,3230 ŠENTJBB NATAKAR NATAKAB - M/Ž: STBEŽBA HBANE IN PIJAČE, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.9.2011: ŽNIBAB ISTBK S.P.: PE PIZZEBIJA BAB BSMICA, ŽNIBAB ISTBK S.P., BLICA BBŠANAKVEBBA 12,3230ŠENTJBB ELEKTRIKAH ENERGETIK VZBBŽEVALEC- ELEKTBIČAB - M/Ž: BBPBAVLJANJE ELEKTBB BKVAB V PBBIZVBBNJI, MENJAVA PBGBN- SKIH BELBV,VZBBZEVANJE STBBJEV, BBLBČEN CAS, 1 MESEC, 0.9.2011: ACEB EBBNIBNICA, SPAJALNICA EBBNIBJA IN TBGBVINA B.B.B., CESTA LEBNA BBBBB-T1NŠKA9,3230 ŠENTJBB RAČUNOVODJA BAČBNBVBBJA PBMBŽNI - M/Ž: KNJIGBVBBSKA BELA, ZAKLJBČNI BAČBNI, BBBAČBNI BBV, PLAČE, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.9.2011: ATECBNIA BAVČNA HIŠA B.B.B. PBSLBVNA ENBTA ŠENTJBB, CESTA VALENTINA BBBŽNA 8 C, 3230 ŠENTJBB UE SMARJE PRI JELSAH~ KLJUČAVNIČAR SESTAVLJANJE KBVINSKIH KBNSTBBKCIJ - M/Ž: KLJBČAVNIČABSKA BELA V BELAVNICI, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.10.2011: MKV MBNTAŽA PBBIZVBBNJA, STBBITVE, TBGBVINA B.B.B., BBGAŠKA CESTA23,3240 ŠMABJEPBIJELŠAH ORODJAR BBBBJAB - M/Ž: PBPBAVILB IN VZBBŽEVANJE KBVINSKIH BELBV IN BBBBJA, VABJENJE PBSAMEZNIH BELBV TEB KBVINSKA MBNTAŽA TEKBČIH TBAKBV, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.8.2011: MBNT-PLAN BBGAŠKA, MBNTAŽE IN TBGBVINA, B.B.B., CELJSKA CESTA7,3250BBGAŠKASLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MBNTEB - PBMBČNIK - M/Ž: PBMBČ PBI MBNTAŽI JEKLENIH IN KBVINSKIH KBNSTBBKCIJ, INBBSTBIJSKIH PBEZBAČEVALNIH NAPBAV, INBISTBIJSKIH PBSTBB-JENJ IN BBBGIH SBBBBNIH MBNTAŽ NA PBBBBČJB INBBSTBIJSKE MBNTAŽE, BBLBČEN ČAS BBKBNČA-NJA PBBJEKTBV, 8.9.2011: TM. BBMING MBNTAŽA, TBGBVINA IN STBBITVE B.B.B., PBVBMAJSKA BLICA 30,3250BBGAŠKASLATINA UE VELENJE ~ DELAVEC BREZ POKLICA BELAVEC V PBBIZVBBNJI - M/Ž: BPBAVLJA BELA NA STBBJB ZA VBBIZGBVANJE PLASTIKE, NABZBBBJE BELBVANJE STBBJA, KVALITATIVNB PBEGLEBBJE IN LBČBJE PBLIZBELKE BZIBBMA IZBELKE (NEBSTBE-ZNEIZLBČI), KBMPLETIBA KBNČNE IZBELKE IZ VEČ KBSBV (VSTAVLJA MATICE, ZATIČE BBSTBANJB-JE BBVEČNI MATEBIAL S PBLIZBELKBV BZIBBMA IZBELKBV (BBBEZBJE, BBŠČIPNE IPB, BBLBČEN ČAS, 1 MESEC, 5.9.2011: PLASTIKA SKAZA, PBBIZVBBNJA, TBGBVINA, STBBITVE, B.B.B., SELB 20 A, 3320VELENJE BELB V PBBIZVBBNJI - M/Ž: BELB V PBBIZVBBNJI KABTBNSKE EMBALAŽE., BBLBČEN ČAS, 1 MESEC, 25.9.2011: TBGBTBB KABBBVSKI INŽENIBING, PB-SBEBNIŠTVB, TBGBVINA IN PBSLBVNB SVETBVANJE, B.B.B., LJBBLJANSKA CESTA13 B, 3320 VELENJE VBZNIK - M/Ž: PBEVBZ BLAGA V EB IN BBŽAVAH TBE-TJEGA SVETA, VBZNIK/VBZNICA V CESTNEM PBBME-TB, BBLBČEN ČAS, 2 MESECA, 18.9.2011: MAS TBAN-SPBBT PBBMET, TBGBVINA IN GBSTINSTVB B.B.B., BEČICA BB PAKI51B, 3327 ŠMABTWB BB PAKI ČISTILKA - M/Ž: ČIŠČENJE PISABNIŠKIH PBBSTBBBV, SKLABIŠČ, BESTAVBACIJE, KBHINJE, TBGBVINE, BVBBIŠČA, SANITABIJ, PBANJE IN LIKANJE PEBILA, BBEJANJE IN ČIŠČENJE BKBLICE, EIZIČNA BELA V SKLABIŠČB, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 31.8.2011: PBESTA PBBJETJE ZA PBBIZVBBNJB IN PBBBAJB KBBHA, PECIVA IN TESTENIN B.B.B., CESTA TALCEV 2,3320VELENJE STROJNIK PBMBČNIK V PBBIZVBBNJI - M/Ž: KBBBBINIBANJE BELA V PBBIZVBBNJI PB NABBČILB MBJSTBA IN VBBJE PBBIZVBBNJE, NASIPAVANJE SBBBVIN V STBBJE ZA BBIZGANJE PLASTIČNIH MAS, MLETJE SBBBVIN, MENJAVA BZ. PBMBČ PBI MENJAVI BBBBIJ, PBEVENTIVNIPBEGLEBI STBBJEV IN NAPBAV, TBAN-SPBBT SBBBVIN BB STBBJA IN TBANSPBBT GBTBVIH IZBELKBV BB STBBJA BB SKLABIŠČA, IPB., BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 5.9.2011: PLASTIKA SKAZA, PBBIZVBBNJA, TBGBVINA, STBBITVE, B.B.B., SELB 20 A, 3320VELENJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA PBBCESNIKBNTBBLBB - M/Ž: IZVAJA IN SKBBI, BA SB IZBELKI KAKBVBSTNI, KBNTBBLIBA IZBELKE V PBB-CESB IZBELAVE, VBŠIVHBBNE, VMESNE IN KBNČNE KBNTBBLE IZBELKBV, MATEBIALBV IN NBBMATIVBV, VKLJBČBJE SE V PBBBLEMAT1KB BBSEGANJA KVALITETE, BEŠBJE BEKLAMACIJE NA VHBBB IN IZHBBB, SVETBJE BELAVCEM PBI IZVAJANJB ZAHTEVNEJŠIH TEHNIČNIH BPBAVIL V SMISLB KAKBVBSTI, PBIPBA-VLJA NAVBBILA ZA PBSAMEZNA BELA, SKBBI ZA VBBENJE TEHNIČNE BBKBMENTACIJE IN EVIBENCE, BVAJANJE IN SPBEMLJANJE ZAGBTAVLJANJA ZAHTEV STANBABBAISB 9001 IN ISB 14000, NEBBLBČEN ČAS, 31.8.2011: EBBI, ELEKSIBILNB BBGANIZIBANJE BAZVBJNIH IBEJ, B.B.B., PBEŠEBNBVA CESTA 1 A, 3320VELENJE ZAVABBVALNI ZASTBPNIK-SVETBVALEC PBBBAJE - BELB V VELENJB - M/Ž: SVETBVANJE, TBŽENJE ZAVABBVALNIH PBBBBKTBV, PBIBBBIVANJE TEBMI-NBV, BBLBČEN ČAS, 24 MESECEV, 8.9.2011: GBAWE ZAVABBVALNICA B.B. MABIBBB PBSLBVNA ENBTA LJBBLJANA, KBMENSKEGA BLICA 4,1000 LJBBLJANA NATAKAR NATAKAB - M/Ž: SAMBSTBJNB BELB V GBST1NSKEM LBKALB, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 31.8.2011: GEL-CA, GBSTINSTVB, B.B.B., CANKABJEVA CESTA 22 A, 3325ŠBŠTANJ NATAKAB - M/Ž: IZVAJA PBIPBAVLJALNA BELA V BKBEPČEVALNICI, SPBEJME NABBČILB, STBEŽE GB-STBM ... M/Ž, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2011: BKBEPČEVALNICA "PBI BBIGITI", GBSTINSKE STBBITVE, B.B.B.,SELB 19A,3320VELENJE NATAKAB V LETBSEJ BABB VELENJE - M/Ž: STBEŽBA PIJAČ, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2011: BENANI, TBANSPBBT, ŠPEBICIJA, TBGBVINA IN GBSTINSTVB, B.B.B.,GABEBKEe2,3325ŠBŠTANJ SLAŠČIČAR SLAŠČIČAB - M/Ž: PBIPBAVA SBBBVIN IN TESTB ZA MASE, PBMBČ PBI IZBELAVIBAZNBVBSTNEGATESTA IN MAS, PBIPBAVA PEKAČEV IN MBBELBV ZA PEČENJE, SKLABIŠČENJE SBBBVIN, ŠTETJE, ZLAGANJE IN PAKIBANJE IZBELKBV, ČIŠČENJE STBBJEV, PBIBBBA, PBSBBE, BELBVNIH PBBSTBBBV IN EMBALAŽE, BBB-GA BELA V BKVIBB SVBJE EIZIČNE IN STBBKBVNE BSPBSBBLJENBSTI PB NALBGB NABBEJENEGA. BBLBČEN ČAS, 1 MESEC, 31.8.2011: PBESTA PBBJETJE ZA PBBIZVBBNJB IN PBBBAJB KBBHA, PECIVA IN TESTENIN B.B.B., CESTA TALCEV 2,3320 VELENJE PRODAJALEC PBBBAJALKA (PBBBAJALNA V VELENJB) - M/Ž: PBBBAJA BBBTVE IN TBBBIC, SVETBVANJE STBANKAM PBI NAKBPB, BBEJANJE PBBBAJALNE, PBEVZEMA- NJE BLAGA, SBBELBVANJE PBI VSEH MABKETIN-ŠKIH AKTIVNBSTIH PBBBAJALNE, BBBGA BELA PB NALBGB NABBEJENEGA, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.9.2011: EISHEBINTEBNATIBNAL TBGBVSKB PBBJE-TJE,B.B.B.,KIBBIČEVABLICA3e,3000CELJE ELEKTROINŠTALATER ELEKTBBINŠTALATEB - VELENJE - M/Ž: ELEKTBBIN-ŠTALACIJE, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 5.9.2011: TM - TIM, STBBITVE, B.B.B., HACOBETBVA BLICA 5,1000 LJBBLJANA EKONOMSKI TEHNIK KNJIGBVBBJA - M/Ž: BELB V BAČBNBVBBSKEM SEB-VISB, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.9.2011: AŽBB KBNTB, BAČBNBVBBSTVB, STBBITVE IN TBGBVINA, B.B.B.,KBBBŠKACESTA48,3320VELENJE STROJNITEHNIK SKLABIŠČNIK - M/Ž: SPBEMLJA ZALBGE IN BBLIKB-JE NABBČILA, BBEZHIBNB, NATANČNB IN AŽBBNB VNAŠA PBBATKE V INEBBMACIJSKI SISTEM, NABBEJENEGA BBVESTI B BBBAVI ALI BBPBEMI BLAGA, MATEBIALA, PBLIZBELKBV ALI IZBELKBV TEB B BAZPBLBŽLJIVBSTI LE-TEH, PBEVZEMA BLAGB IN GA BAZPBBEJA NA ZA TB BBLBČENA MESTA, BGB-TAVLJA SKLABNBST BLAGA S PBBATKIV BBKBMEN-TACIJI, IZPISBJE BBBAVNICE IN PBEVZEMNICE, IPB., BBLBČEN ČAS, 1 MESEC, 5.9.2011: PLASTIKA SKAZA, PBBIZVBBNJA, TBGBVINA, STBBITVE, B.B.B., SELB 20A,3320VELENJE KBNTBBLBB - M/Ž: MEBEAZNA KBNTBBLA KVALITETE IZBELKBV PB PBSLBVNIKB KAKBVBSTI IZVAJA KBNČ-NB KBNTBBLB KAKBVBSTI BLAGA, PBLIZBELKBV, IZBELKBV, PAKIBNIH EMBALAŽ IN VBBI ZAPISE B KBN-TBBLAH MEHI IZBELKE IN VBBI ZAPISE, EVIBENCE B MEBITVAH, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2011: PLASTIKA SKAZA, PBBIZVBBNJA, TBGBVINA, STBBI-TVE,B.B.B.,SELB 20A,3320VELENJE VZBBŽEVALEC STBBJNIH NAPBAV - M/Ž: BEBNB VZBBŽBJE (TBBI PBEVENTIVNB) ALI PBPBAVLJA BBBBJA, STBBJE, BVIGALA, VILIČABJE IN BSTALE PBEBMETE BELA BPBAVLJA PBEVENTIVNE PBEGLEBE, PBEVEBJA PBIVIJAČENE BELE, BBBABB GIBLJIVIH BELBV, MAŽE, ČISTI, KBNTBBLIBA BLJE, TEKBČINE V HLABILNIH NAPBAVAH KBNTBBLIBA BELBVANJE STBBJEV IN NAPBAV, B PBBBLEMATIKI IN NAPAKAH BBVEŠČA NABBEJENEGA, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2011: PLASTIKA SKAZA, PBBIZVBBNJA, TBGBVINA, STBBITVE, B.B.B., SELB 20 A, 3320VELENJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA BSEBNISVETBVALEC ZA PBEHBANB IN AKTIVNB ŽIVLJENJE -VELENJE - M/Ž: SVETBVANJE STBANKAM B BBBBIH PBEHBANJEVALNIH NAVABAH,BSVEŠČANJE B PBMEMBNBSTI PBAVILNE PBEHBANE, INBIVIBB-ALNI WELLNESS PBBGBAMI, WELLNESS ANALIZE, BBBY SCAN, PBBPBBA IN SPBEMLJANJE STBANK BB KBNČNIH BEZBLTATBV, NEBBLBČEN ČAS, 8.9.2011: KBBPBS 6 ANIMBS PBBJETWIŠKB SVETBVANJE BBŠKA EALLEB S.P., TBG KBMANBANTA STANETA 5, 1000LJBBLJANA TRGOVINSKI POSLOVODJA TBGBVINSKIPBSLBVBBJA(PBBBAJALNAVVELENJB) - M/Ž: VBBENJE MALBPBBBAJNE ENBTE, PBBBAJA BLAGA - SVETBVANJE STBANKAM PBI NAKBPB, VBBENJE BLAGAJNE, BBGANIZIBANJE BELA V PBBBA-JALNI, VBBENJE PBBBEJENIH, BBEJANJE PBBBAJALNE, SBBELBVANJE PBI PBBMBTIVNIH AKTIVNBSTIH PBBBAJALNE, PBIBBBIVANJE SINBIKALNIH KBPCEV, BBBGA BELA PB NALBGB NABBEJENEGA, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.9.2011: EISHEB INTEBNATIBNAL TBGBVSKB PBBJETJE, B.B.B., KIBBIČEVA BLICA 30, 3000 CELJE KOMERCIALIST(VSŠ) VBBJA KBMEBCIALE - M/Ž: VBBENJE IN NABZIBANJE BELA V KBMEBCIALI, TBGBVINI, ZABBBŽNI ENBTI TEB PBBIZVBBNI ENBTI, ZASTBPANJE ZABBBGE PBI BBBAVITELJIH IN KBPCIH, SKLEPANJE PBGBBB NA PBBBBČJB TBGBVSKE IN ZABBBŽNE BEJAVNBSTI ZA TBŽENJE BELBBAJALCA IN NJEGBVE BEJAVNBSTI (ISKANJE NBVIH PBBBAJNIH MBŽNBSTI) ZA KBNTI-NBIBANB PBVEČANJE PBBMETA, NEBBLBČEN ČAS, 18.9.2011: KMETIJSKA ZABBBGA ŠALEŠKA BBLINA, Z.B.B.,METLEČE 7,3325ŠBŠTANJ UEŽALEC ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA EIZIČNI BELAVEC - M/Ž: EIZIČNA IN GBABBENA BELA, NIZKE GBABNJE, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 31.8.2011: ASEALTI GBBBELNIK, VISBKE IN NIZKE GBABNJE, B.B.B.,PEBNBVB 17A,3310ŽALEC KBBVEC - M/Ž: KBBVSKA BELA, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 3.9.2011: PLBHL, KBBVSKA BELA, STBBITVE IN TBGBVINA B.B.B., LBČICA BB SAVINJI 501,3313 PBLZELA AVTOKLEPAR AVTBKLEPAB - M/Ž: PBPBAVLJA PBŠKBBBVANE BELE AVTBMBBILSKIH KABBSEBIJ IN JIH NABBMEŠČA Z NBVIMI, BBLBČEN ČAS, 3 MESECE, 9.9.2011: PIBH TBGBVINA, STBBITVE IN SEBVIS B.B.B., LBŽNICA PBI ŽALCB52A,3310ŽALEC PRODAJALEC PBMBČ V TEHNIČNI TBGBVINI - MBŠKI: BELB V TBGBVINI, KBNTAKTI Z BBBAVITELJI, IZBELAVA KALKBLACIJ, PBBBAJA V TBGBVINI, BBČASNB BELB NA TEBENB, BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.8.2011: KMETIJSKA ZABBBGA PBLZELA Z.B.B. PBLZELA, PBL-ZELA11,3313PBLZELA KUHAR KBHAB - M/Ž: PBIPBAVA JEBI PB NABBČILB, KBSIL, MALIC, NEBBLBČEN ČAS, 18.9.2011: HBTEL ŽALEC B.B.B.ŽALEC,MESTWITBG3,3310ŽALEC KBHAB PICBPEK - M/Ž: PBIPBAVA IN PEKA PIC TEB PBMBČ PBI BSTALIH BELIH V KBHINJI, VZBBŽEVANJE BELBVNEGA PBBSTBBA..., BBLBČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.9.2011: A-L, GBSTINSTVB, TBGBVINA, STBBITVE, B.B.B., BBASLBVČE 20,3314 BBASLBVČE EKONOMSKI TEHNIK ZAVABBVALNI ZASTBPNIK - M/Ž: SKLEPANJE VSEH VBST ZAVABBVANJ NA TEBENB, NEBBLBČEN ČAS, 15.9.2011: ZAVABBVALNB ZASTBPANJE, MBBBA TBČKA, CLABBIJA HBČEVAB, S.P., GBČE 20, 3311 ŠEMPETEBVSAVINJSKIBBLINI RAČUNALNIŠKITEHNIK PBBBAJNI SVETBVALEC - M/Ž: VAŠE BELB BB BBSE-GALB: AKTIVNB ISKANJE IN PBIBBBIVANJE NBVIH STBANK, PBIPBAVA PBNBBB ZA BEŠITVE, SKLEPANJE PBGBBB, SVETBVANJE STBANKAM, VZBBŽEVANJE, BAZVIJANJE IN PBGLABLJANJE BBNBSBV Z BBSTBJEČIMISTBANKAMI, SBBELBVANJE S PBEBLB-Gl PBI BBPBLNJEVANJB PBNBBBE PBBJETJA GLEBE NA PBTBEBE STBANK, BBLBČEN ČAS, 0 MESECEV, 2.9.2011: EBBBCBM, IT BEŠITVE B.B.B., LEVEČ 50, 3301 PETBBVČE VODNIK TOREK, 30.8. 9.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 19.00 Vila Bianca Velenje Cvetje v Bachu koncert Irene Zdolšek z gosti SREDA, 31. 8. 13.30 Center Zimzelen Topolšica Bralna čajanka 18.00 Dom kulture Nazarje Lesene skulpture Veronike Benda in Vlada Cencla odprtje razstave skulptur 19.00 Vila Bianca Velenje_ Tomaž Plahutnik, citre; Nina Kompare Volasko, sopran koncert 20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Nemški večer glasbeni in literarni mojstri v izvedbi tria Ars musica ČETRTEK, 1. 9. 18.00 Pokrajinski muzej Celje To in ono o proizvodnji beloprstene keramike v Savinjski dolini predava mag. Rolanda Fugger Germadnik ODKUP KINO Spored 30. 8. in 31. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Pingvini gospoda Popperja - komedija 16.50 Kako se znebiti šefa - romantična komedija 16.15, 18.25, 20.30 Super 8 - misteriozni triler 19.00 Vzpon planeta opic - znanstveno fantastična akcija 21.15 Zelena svetilka - znanstveno fantastična akcija 20.40 Zamenjava - komedija 15.45, 18.15, 21.05 Smrkci - animirana družinska komedija 3D, sinh. 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40 Kavboji in vesoljci - znanstveno fantastična akcija 16.20, 18.50, 21.20 Smrkci - animirana družinska komedija, sinh. 15.40, 18.00, 20.20 Huda učiteljica - komedija 16.30, 18.40, 21.00 SREDA 20.00 Štirje levi - komedija zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 STROJI PRODAM KOSILNICO Pottinger cat 185, dobro ohranjeno in vredno ogleda, prodam za 1.750 EUR. Telefon 041 658-026. 3341 POSEST PRODAM SVETINA, Javornik. Vikend za dva upokojenca prodam ali menjam za stanovanje. Cena 67.000 EUR. Telefon 041 847-093 . 31 45 KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik-Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748, 041 714-940. 3264 GOZD v Višnji vasi, velikost 32.165 m^, prodamo. Telefon 031 422-972. 3343 VIKEND z vinogradom, mešano belo in rdeče grozdje, ugodno prodamo. Telefon 041 725-140, 070 865-979. p ODDAM POSLOVNI prostor, 50 m^, na Hudinji v Celju, za mirne dejavnosti, oddamo. Telefon 040 213-518. 3336 Stanovanjsko hišo v okolica Žalca, Per-novo, tloris 133 m^, parcela 2.540 m^, leto izgradnje 1996, primerno za stanovanjsko ali počitniško rabo, vsi priključki, CK na olje, asfalt do objekta, 3 km od izvoza Arja vas na AC, vpisano v ZK, ni potrebno obnove, opremljeno in vseljivo takoj, prodam. O ceni ob ogledu. Telefon 031 652-463. p STANOVANJE ODDAM OPREMLJENO stanovanje oddam v Celju. Telefon 051 329-450. 3232 V KASAZAH (Petrovče) oddam v najem enosobno stanovanje v hiši, do dve osebi. Telefon 041 961-882. 3308 TOREK, 30. 8. 18.00 Mestna plaža Lutke vabijo na plažo gostuje Škratovo lutkovno gledališče Celje 18.00 Mestni park Joga v parku 21.00 Vodni stolp Besede miru DVD-projekcija SREDA, 31. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Prodamo 2 stanovanjski enoti na Ljubeč-ni. Telefon: 041/634-300, Verteks - TG d.o.o., Cesta na Ostrožno 99, Celje. Počitnice pri Mišku Knjižku ustvarjalne in zabavne dogodivščine za šolarje 21.00 Vodni stolp O delu in življenju Bruna Groeninga projekcija dokumentarnega filma MALI OGLASI / INFORMACIJE V NAJEM oddam približno 33 m^ veliko opremljeno stanovanje v okolici Laškega. Telefon 070 849-570. 3329 ŽIVALI PRODAM PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 5773-744. p BELE piščance, za zakol ali nadaljnjo rejo in peteline različnih pasem, prodamo. Telefon 031 858-087. 3306 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, težkega približno 160 kg, prodam. Informacije po telefonu 051 839-116. 3310 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 070 445-858. 3340 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodam. Telefon 041 563-352. l 273 PRAŠIČA, domača reja, težkega 150 kg, prodam. Telefon (03) 5794-390. 3344 xék VZLA3ARNIKRAGOLNIK V CmrCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA. KIUGOLMIiaKIWGOLNIKd.0.0. Kettejeva 12, Celle KMETIJSKI PRoDAM TELIČKO simentalko, težko približno 170 kg, prodam. Telefon 041 525-464. 3350 KUPIM VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223. Š 261 SUHE in debele krave in telice kupim. Telefon 041 653-286. š 284 TELIČKO simentalko, od 150 do 300 kg, kupim. Informacije po telefonu (03) 5731-788, 041 647-052. 3309 DOMAČ, bel krompir, za ozimnico, prodam na domu ali ga dostavim. Telefon (03) 838-5054 ali 051 628-677. 3269 VINO, mešano, belo ali sortno, prodam. Telefon 031 501-669, 5823-573. Š 363 MEŠANO grozdje, neškropljeno, prodam. Telefon 031 401-588, 051 237-686, (03) 5461-488. 3304 KRMNI krompir, možna dostava, prodam. Telefon 031 858-087. 3306 KORENJE, bio krompir, žganje, rdeče vino, jabolčni kis in grozdje prodam. Telefon 031 318-430, 041 866-611. 3315 PRIBLIŽNO 30 arov lepe koruze, za silažo ali zrnje, prodam. Telefon (03) 5461- 094. 3347 OSTALO ŠOLSKI CENTER CELJE Medpodjetniški izobraževalni center Šolski center Celje organizira 9. 9. 2011 1. del, _3.9.2011 pa 2. del rednega usposabljanja za_ podaljšanje kode 95 za voznike C- in D-kategorije Prijava na Šolski center Celje, na telefon 03 428 58 26 ali na mail ursa.munus2@gmail.com PRoDAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BIKCA simentalca, 130 kg in suha metrska drva, mešana ali bukev, prodam. Telefon 070 744-487. p RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! , za uelike in male ^oópodin,^ J- • / odintel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR yX^ ^J^bJiarâLe LuLue àùft/enâkiL ^oâpodinj i Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: NAROCIUNICA nepreklicno nerečam nepreklicno nerečam nepreklicno nerečam nepreklicno nerečam komnietovtreh kniin v AKCIJSKI PRODAJI narodi dve, dobiS tri po ceni 20 EUR 1+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slevensklh gesnedin! po ceni 10 EUR za izvod |+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlananje. shranjevanje in zamrzavanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod 1+ poštnina). izvodov l(njige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: DESKE in plohe parjenega oreha, bukve, hruške ter deske in plohe hrasta, lipe, češnje, javorja in bukve, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p DRVA, žagana na 33 cm, debela drva, prodam. Telefon 051 803-280. 3334 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 300 l in cisterno za vino, 200 l, nerjavečo, prodam. Telefon 031 221-243. š 366 SILAŽNO koruzo, burske mladice in breje koze z rodovnikom, seno in slamo v kockah prodam. Telefon 041 649-414. š 367 Dve lepi omari, primerni za stanovanje, kozolec, primeren za garažo ali drvarnico, lahko prenosen (možna demontaža in ponovna postavitev) in stroj za luščenje koruze, kot starina (iz Avstro-Ogrske), zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5824-611. 3342 POŠTENA in urejena 53-letna ženska želi spoznati moškega do 65 let ali več. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 3345 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: posek in spravilo lesa. Telefon 051 614-316. š 358 HITRI KREDIT |CE. LhublJ-intkvc, T T Iř C V r I__ 140 37 33 37Ě Tvoja pot nas vodi, daje nam naslon, ob spominu nate dobimo svoj zagon. V SPOMIN ANTONIJI KRAJNC z Rožnega Vrha 3, Šmartno v Rožni dolini (23. 4. 1927 - 29. 8. 2010) Mineva leto dni žalosti in spominov nate. Hvala vsem, ki postojite ob grobu, prižigate sveče in se spomnite nanjo. Vsi njeni najdražji TAKOJ zaposlimo delavca v krovstvu. Plohl, d. o. o., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela, telefon 041 968-185. 3332 IŠČEM občasno delo ali pomoč pri delu: šivanje, likanje, pomoč v gospodinjstvu in podobna dela. Pokličite po telefonu 031 710-194. 3339 do______ a upotojHia ■ a Mpwltw Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. Sečnja in spravilo lesa, odkup lesa na panju. Plačilo takoj! Tel. 041 654 889, Timbles d.o.o., Lahov graben 5, 3273 Jurklošter HITRO NAROČITE Dodatni popusti pri plačilu naročnine Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednilia. Naročnilii imajo tudi pravico do štirih brezpiačnih maiih ogiasov, do ene čestitiie na Radiu Ceije ter do iiartice ugodnih naiiupov. J POZORŮ ■ '«»"íJí 2011 ^OZORjl s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 banmih strani televizijskega sporeda in zanimivosli iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR jetkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Z n Viktorja Zalokarja je pot vodila tudi po gozdnih stezah. Peš iz Ljubljane do Zagorja Stanko Hochkraut z amurjem Dve luknji v Savinji Naročnik Stanko Hochkraut iz Rimskih Toplic je ljubiteljski ribič, tako kot njegov prijatelj Dejan Planinc. Pred kratkim se jima je nasmehnila še posebna ribiška sreča. V spodnjem toku reke Savinje (točnega kraja ne želita izdati, da ne bi bila tam gneča prevelika) sta na trnek ujela amurja in krapa. Stankov amur je bil težek 15 kg in dolg 1,2 metra, Dejanov krap pa kar 21 kg in dolg dober meter. Ribi sta potem, ko sta fotografsko zabeležila trofejni ulov, spustila v vodo. Ob pripravah na diplomo se je Viktor Zalokar iz Zagorja na Kozjanskem zaobljubil, če uspešno opravi diplomo, da se iz Ljubljane, kjer je študiral, odpravi peš v Zagorje, v svoj rojstni kraj. In napočil je dan, ko se je diplomirani kemik odpravil na pot. Družbo mu je delal dobri prijatelj s Primorske Andrej Laharnar. V petek, 19. avgusta, sta se ob 17. uri odpravila s Prešernovega trga. Po Ljubljani jima je družbo delal prijatelj s kolesom. Pot sta nadaljevala skozi Sostro, ob 22. uri pa sta prispela do Janč, kjer sta prespala. Naslednji dan sta že ob pol sedmih odšla proti Litiji, ob 11. uri pa prispela do Šmar-tnega pri Litiji. Pot ju je vodila skozi Malo Kostrevnico, Cerovico, Bukovico pri Litiji, Dolgo Brdo in Veliko Presko, od koder sta po dolini reke Sopote prispela do Radeč. Del poti sta prehodila tudi ob Savi in dvaj- set minut do polnoči utrujena prispela do Šmarčne, a vendar vesela, da je zopet del poti za njima. Naslednje jutro sta se okoli 9. ure odpravila iz Šmarčne čez Razbor do Orešja. Ker pa je bil dan zares vroč, so se domači odločili, da jima gredo naproti. Prinesli so jima nekaj za pod zob, da si na-bereta moči. Po postanku pa se je Viktorjev oče odločil, da jima bo delal družbo, tako da je še sam šel peš. Kmalu so prispeli do Šentvida in kljub utrujenosti veselo korakali proti Zagorju. Okoli 18. ure v nedeljo, 21. avgusta, so prispeli v Gabrje, kjer so jih že pričakovali domači in prijatelji. Z občudovanjem so ju pozdravljali in jima čestitali za njun podvig. Viktorjeva družina je nanj ponosna ne le zaradi opravljene diplome, ampak tudi zaradi njegovega zastavljenega cilja, ki ga je opravil in prehodil 110 km. VESNA ŽLENDER mr Dejan Planinc s krapom FOTO TEDNA Foto: GrupA Srečanje lastnikov popularnih »fičkov« Žalčan Alen Grum je v nedeljo že drugič organiziral v Žalcu srečanje »fičkov«. Zbralo se je kar nekaj ljubiteljev tega legendarnega vozila, med njimi je bil najstarejši fiat 600 iz leta 1955. Zbirno mesto je bilo v Žalcu, nato so se popeljali po obrobju Savinjske doline do Polzele, kjer so si ogledali muzej starih traktorjev pri Ernestu Obermajerju. Pot jih je nato vodila nazaj do Žalca, kjer so si privoščili piknik. TT Edinstven občutek! Med vožnjo skozi Polzelo