Poštnina oiacana v gotovim Leto IVI. v Ljubljani, v Četrtek, dne 11. oktobra 1928 Št. 233. 2. izdala 5». 2 Dir Naročnina Dnevno Udoja zo državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsivc meieCno 33 Din nedei)ska Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVEHEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov i stolp, pellt-vrsi« mali oglosl po 130 ln2D,večji oglas! nad 43 mm vISIne po Din Z-50. velik po 3 In 4 Din, v uredniškem dele vrstica po 10 Dir g Pr; večiem □ naročilu popus' Izide ob 4 zfulra razen pondeljka ir dneva do prazniku Ureantitvo /e v KopUar/evl ulici il. 6 111 ttokoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/emalo - Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2.128 Političen lisi sta slovenski narod Uprava le vKopltarlevi ul.il.ti ^ Cekovn, račun: Clubllana itev. 10.650 In 10.34> sa tnseiate, Saralevoil.75G3. Zagreb il. 39.011, Praga In liunal it. 24.797 Zadrega slovenske KDK Ze od 20. junija je vsa hrana slavne Kmetsko-demokratske koalicije Pribičevičeva beseda. Mogočna je ta beseda in vsak dan se more dober demokrat do sita navžiti vedno stare modrosti pod kapom stoječega voditelja. Toda človek ne živi samo od besede in tudi zelo vernim pristašem KDK vstaja objestna misel, da bi bilo dobro namesto samih besed kaj dejanj. Toda za to ni poguma, ni moči. Velika beseda le oznanja razdraženost ob spoznanju nemoči. Psi pač lajajo, ko jezdeci jezdijo. KDK in njeni pristaši morajo dan za dnem ugotavljati, da se njih vrste redčijo, da najsilnejšim upada pogum in da se javljajo vedno pogosteje grozeči godrnjači, ki hočejo kruha, ne samo besed. Ni več bank in denarja, ni več strahujoče Orjune; goreči njeni pristaši danes gledajo strašne posledice in razdejanja, ki jih je povzročila demokratska politika na Slovenskem. Vodstvo demokratske stranke je hotelo na razne načine dvigniti zavest svojih čet. »Jutro« in »Domovina« sta prekipevala napadov na dr. Korošca, poslužili so se ogabnih karikatur, toda metali so svoja kopja v skalo, da so se lomila brez haska. Marsikaj pa je priletelo z vso težo demokratskim bojevnikom nazaj v že itak ranjeno glavo. Da to svoje delo podkrepe, so izrezke karikatur iz »Jutra« in »Domovine« pošiljali celo našim pristašem, da so tudi v zadnji gorski vasi mogli občudovati puhloglavost demokratskih veličin. Teh polomij tudi z velikim ponipom napovedani dr. Kramar-Pucljevi shodi niso mogli rešiti. Saj se je zgodilo, da je shod KDK, ki je bil tedne prej plakatiran, imel celih 25 poslušalcev. Resnih ljudi je pač sram hoditi podpirat ruševino, ki ji ni rešitve. Eno velikih sredstev, da se vlije obupajočim jutrovskim vernikom nekaj poguma, so bile vedne napovedi vladinega padca. »Še teden dni«, :>še štirinajst dni«, »V enem mesecu pa gotovo« — to je bila vsakdanja pesem. Enkrat so jim bili upanje spori med radikali, drugič neslavno končani pohod v Berlin, tretjič kaj drugega — samo, da je upanje zelenelo. Končno pa je ostalo le obupno vpitje. Spet bi radi postali Slovenci, pravi navdušeni Slovenci. Jugoslovanstvo iz leta 1918., to je aamo še za »klerikalce«. Tudi v Belgrad na proslavo prebitja solunske fronte niso šli, ker niso več »megleni« Jugoslovani. In kako so hudi na centralizem! Cisto so pozabili, kako so hvalili potrebo srbskega hegemonizma, in Bog ne daj, da jih spomniš, kako so psovall ranjkega Radiča. V obupu so pljunili na vso svojo strankarsko tradicijo, na svoja načela in na svoje izjave. Iz stare orožarnice starine iSlov. Naroda« so prinesli spet klerikalnega zmaja, da strašijo svojo čredo in da si tolažijo vest, pišejo danes o potrebi zvišanja duhovniških plač. Njih divjo obupanost posebno znači to, da jih spreletavajo skomine po zlatih časih, ko so se senčili v senci avstrijskih bajonetov in uživali sladko lenobnost v pokorščini pod nemškim frajzinom. Ali ni značilno, da vesta njih vodilni glasili »Jutro« in »Slov. Narod« ob desetletnici prebitja solunske fronte povedati samo nekaj o »avstrijakantih«, zraven pa zlijata golide gnojnice na vlado dr. Korošca in njegova prizadevanja za sporazumno ureditev naše nove države? Za duševni razvoj te puhloglave gospode je značilna posebnost da so še vedno v letu 1914., čisto pa so pozabili, kaj je o dr. Korošcu govoril dr Kramar 1918. Toda ne tolažba, ne obup, vse nič ne pomaga. KDK je v slepi ulici, iz katere ni rešitve. Cim bolj butajo z glavo ob zid, tem bolj jih boli. Zlasti pa so nasedli ubogi nekdanji »sa-mostojneži«. Njih zla usoda je sploh ta, da so vedno nasedali. Leta 1921. so šli za demokrati in so bili zato pri volitvah 1923 po notah iepeni. Silili so se srbskim zemljoradnikom, pa so hitro odleteli, strašno so divjali proti radičevcem, dokler se sami niso znašli tamkaj in leta 1927. na šlajerskem še Radiču mandat požrli. Neusmiljeno so bili po demokratih — danes se objemajo. Posledica pa bo kot vselej, da bodo pri tem temeljito plačali. Svoje redke pristaše so zapeljali k demo-kralom, odkoder jih večinoma ne bo nazaj, naj tudi »Kmetski list« sedaj že pripoveduje, da je zveza le »taktična«. Celo na svoje lastne Rhode so vpeljali demokrate, celo svoj blejski »praznik« so jim prepustili. Vemo, da že mnoge »samostojne« boli glava od te družbe, toda prepozno — nasedli so pošteno. Hrvatskim radičevcem, ki se sedaj tako trudijo iznebiti se neprijetnega tovariša Pribičeviča, bo mnogo lažje, ker javno mnenje na Hrvatskem nbv.lndaio. Ko se. otresejo svo- Razirouor z N;. Vel. kralfem v London, 10. okt. (Tel. »Slov.«) Kralj Aleksander je dal poročevalcu >Daily Tele-grapha« v Belgradu intervju. Kralj je obžaloval žalostne dogodke v jugoslovanskem parlamentu, pa je prepričan, da bo zdravi človeški razum vseh strank in želja po stalili edinstvenosti vseh Jugoslovanov prepre&ila, tla bi en sam slučaj porušil veliko delo rekonstrukcije in gospodarskega razvoja Jugoslavije, Tri velike veje velike jugoslovanske družine so že deset let zopet združene kot politična enota. Vsak del je prinesel s seboj svojo lastno tradicijo, lastne ideale in lastne običaje. Srbi, Hrvati in Slovenci so morajo torej učiti, ila razumejo stališče drugih o notranjih in narodnih vprašanjih. Ni presenetljivo, da se inora parlament, ki je še nov, še mnogo učiti o parlamentarnih umetnostih. Preteklo bo torej nekoliko časa, preden sc bo ustvarila nova atmosfera svobode in enakosti za vse. Jugoslavija ima pred seboj velike gospodarske probleme, ki zahtevajo zase vso energijo države. — Kralj je dalje naglašal razvoj v Macecloniji, ki se je v kratkem času razvila v cvetočo pokrajino. Dalje je izjavil, da Jugoslavija želi živeti z vsemi sosedi v mirii in prijateljstvu. Preteklost se mora pozabiti in začeti se inora nova iloba miru, ki bo edina prinesla Balkanu blagostanje. Izrazil je svoje prepričanje, da sc vsa še nerešena vprašanja s sosedi Jugoslavije lahko morejo rešiti v obojestransko zadovoljnost. Pogodba z Grčifo skfeniena Bclgra.d, 10. okt. (Tel. Slov.«) Predsednik grške vlade g. Venizelos je o svoji avdienci, ki jo je imel pri Nj. V. kralju, izjavil časnikarjem sledeče: »Zelo sem zadovoljen •s sprejemom pri Nj. V. kralju, ki ga zelo cenim. Poznam ga iz Soluna in lahko si mislite, kako zadovoljstvo čutim, ko sem videl N. V. kralja. Razgovarjala sva se o spominih na Solun. To mi je napravilo veliko zadovoljstvo. Nj. V. kralj se zelo dobro spominja podrobnosti, kar jc redka odlika pri ljudeh.« — »Ali sta govorila o političnih vprašanjih?« — »Naravno, da sem Nj. V. kralja obvestil o vsem. radi česar sem prišel v prijateljsko državo.< Predsednik g. Venizelos je danes dopoldne sprejel med drugim tukajšnjega italijanskega poslanika g. Gallija, ameriškega poslanika g. Princa, romunskega g. Filodora, češkoslovaškega poslanika g. Sobo. Ob 1. je g. predsednik v spremstvu osebja grškega poslaništva in zastopnika našega zun. ministrstva se odpeljal na Avalo. kjer je položil na grob neznanega junaka lep venec z napisom: : Neznanemu junaku — grški predsednik Venizelos.« Takoj z Avalc se je g. Venizelos odpeljal v zun. ministrstvo, kjer je imel dolg sestanek z g. Šumenkovičcm. Ministra sta se razgovarjala o vseh vprašanjih, katerih ureditev se pričakuje od Venizelosovega prihjida. Ugotovila sta popolno soglasje in sta takoj** pričela razpravljati o sestavi prijateljske pogodbe in konvencije glede solunske zone. Temu sestanku je prisostvoval tudi grški minister na našem dvoru g. Polihroniades. O tem sestanku je g. Venizelos dal časniki jem sledečo izjavo: Nadaljevali smo razgovore, ki so se snoči pričeli, v najboljšem prijateljskem tonu. Drevi in jutri se bojlo razgovori nadaljevali.Gotovo je, da se bomo v vsem strinjali in da bomo napravili močan sporazum.« Kolikor smo mogli zvedeti, bo prijateljska pogodba trajala deset let s tem, da se lahko stalno obnavlja. Pogodba se bo že v teku Venizelosovega bivanja najbrž v Belgradu parafirala, podpisala pa se ho v Atenah, kamor bo naš zun. minister g. Marinkovič odpotoval, ko se vrne s potovanja. Opoldne je predsednik vlade g. dr. Korošec priredil v čast ministru g. Venizelosu svečano kosilo v hotelu »Palače«. Na kosilu so bili predsednik grške vlade g. Venizelos, predsednik vlade g. dr. Korošec, belgrajski župan g. dr. Kumaiiudi, zastopnik zun. ministra g. dr. Šumenkovič, vojni minister general g. Stevo Hadžič, minister za železnice g. AndraStanič, minister za trgovino g. dr. Spaho, minister za prosveto g. Milan Grol, ministra za javna dela g. Angjelinovič, predsednik narodne skupščine g. dr. Ninko Perič, člani grške delegacije gg. Politis, Lambros in Ste-fanos, grški poslanik g. Polihroniades z osebjem grškega poslaništva, pomočnika našega zun. ministrstva gg. dr. Bakotič in Lukovič, ravnatelj tiskovnega oddelka g. Hadžigjorgje-vič, ravnatelj polit, oddelka v zun. ministrstvu g. Stanko Pelivanovič, vodja protokolov g. Boško Hristie, šef kabineta g. Adžemovič in še nekateri uradniki iz našega zun. ministrstva. Za časa kosila je predsednik vlade g. dr. Korošec imel kratko zdravico na zdravje predsednika grške vlade g. Venizelosa. G. Venizelos se mu je zahvalil in nazdravil Nj. V. kralju. Ob 7. zvečer je sprejel g. Venizelos časnikarje in se z njimi kratko razgovarjal. Izjavil je, da sta se z g. zunanjim ministrom razgovarjala v najbolj prijateljskem in prisrčnem tonu. Zato je trdno prepričan, da se bo dosegel sporazum. O podrobnostih ni ničesar povedal, ker je vse v teku. Prosil je časnikarje, da naj ne vztrajajo pri tozadevnih vprašanjih. Razgovarjala sta se z g. zastopnikom zunanjega ministra dfiuci in bosta razgovore nadaijevah jutri, nakar se bo odpeljal v Atene, kjer s bo 27. oktobra sestal parlament Ze 20 dni jc na potovanju. Zato ne more ostati v Belgradu dalje. Niti v Solunu se ne bo nicgel ustaviti za en dan, kakor je bilo določeno, čeprav ga tja povabile solunska dekleta. Zelo dolgo je govoril o Belgradu, kjer je bil pred petnajstimi leti s Pa-šičem skupaj. Govoril je o veliki razliki med takratnim in sedanjim Belgradom. Pohvalil je velik napredek, ki ga je mesto napravilo. Na vprašanje o svojem potovanju po inozemstvu in o značaju tega potovanja je ponovno izjavil, da je potoval radi tega, da bi zaveznikom pojasnil značaj in pomen italijansko-grške pogodbe. Odločno pravi, da ta pogodba ni naperjena proti nikomur in da ne vsebuje ničesar drugega kaor tisto, kar se je objavilo. Vsepovsod v Parizu in Londonu so bili s tem njegovim pojasnilom zadovoljni. Zato pričakuje, da bomo tudi mi kot najboljši sosedni prijatelji popolnoma mirno prešli [ireko raznih tujih komentarjev. Grki zadovoljni z Belgradom v Atene, 10. okt. (Tel. »Slov.«) Soglasno brzojavljajo grški dopisniki iz Belgrada, da v razgovorih med Venizelosom, Korošcem in Šumenkovičem še ni prišlo do končnega dogovora. Venizelos jim je izjavil, da so dosedanji razgovori dovedli samo do prvih stikov, da pa se nadeja, da bodo danes mogli priti do sporazuma. Poudarja se, da je bil sprejem grškega državnika pri kralju Aleksandru zelo prisrčen in da je kralj izkazal Venizelosu svoje spoštovanje in simpatije na prav poseben način. Kralj Aleksander pozna Venizelosa iz časa, ko je med svetovno vojno pri-bežal v Solun. »Elevteron Vima« doznava, da je kralj po svojem razgovoru z Venizelosom pozval k sebi zastopnika zun. ministra Šu-menkoviča in mu priporočal, da na vsak način doseže grško-jugoslovansko pogodbo. Grški listi izražajo veliko veselje radi prisrčnega sprejema, katerega je bil deležen Venizelos in že pred njim grška vojaška misija pri proslavi proboja solunske fronte. Nj. V. kralj je odpotoval v Topolo, odkoder se jutri vrne v Belgrad. Jutri se bo v dvoru vršila svečana večerja na čast grškemu predsedniku g. Venizelosu. je more, imajo proste roke in ohranijo pristaše. Na Slovenskem pa bo plačala račun nekdanja SKS. Mi za to strančico nič ne žalujemo, saj je konsolidacija strankarskih razmer le v korist celotnega naroda, hotel i smo te ugotoviti, kako je pri zaigrani igri KDK na Slovenskem zlasti samostojni kmet tepcu, ker ie silil v družbo skrnbirnne. SDS. Ko pride v državi do sporazuma med Srbi in Hrvati, o čemur nihče ne dvomi, in pride prav tako gotovo brez SDS, ko poreče hrvatska Radičeva stranka demokratom: Zamorec je storil svojo dolžnost, takrat bo ubogi I zamorec, ki l>o odšel /. dolgim nosom, tudi slovenska kmetska stranka. Venizelos - Rim Dr. K., London, v oktobru. Različne stvari se slišijo o bližnjih in daljnih vzrokih grško-italijanske prijateljske pogodbe. Po vsem, kar se je do danes dogajalo na Balkanu z ozirom na italijansko politiko, bi vsakdanji politični presojevalec položaja sko-roda ne mogel prorokovati grško italijanskega prijateljstva. Dodekaneški otoki so se zdeli do sedaj nepremostljiva ovira za vsako zbli-žanje. Krfski otok še vedno nosi rane nedavnega konflikta. Kralj Albancev je s svojo italijansko zaslombo ravno tako neljub soseč Albancev v Grčiji kot Albanccv v naši kraljevini. t In vendar se je ta čudež zgodil. Spričo tega nepričakovanega internacionalnega dogodka imamo pravico vprašati sc, čc je pak' v resnici tako da.lekosežen in kaj so bili dalin: nagibi, ki so ta dva soseda prisilili do zbli-žanja. Grško-italijanska pogodba jc popolna, v kolikor mednarodne pogodbe danes v dobi pacifizma sploh morejo biti popolne. Mi najdemo v pogodbi obljubo nevtralnosti v slučaju napada od tretje strani, nadalje medsebojno diplomatično pomoč v slučaju vojnih groženj, skupni in sporazumni nastop kadai bodo to zahtevali skupni interesi. To jc vsebina pogodbe. Dalje prijateljska pogodba, ki hoče obdržati javno lice, ne more iti, ker potem bi se jo moralo smatrati za agresivno. Kaj ste stranki dobili od te pogodbe? Italija je prvič dobila od grške vlade defini-tivno in končnoveljavno zagotovilo, da je vprašanje Dodekaneza rešeno in da je iz mednarodnega vprašanja postalo italijansko notranje vprašanje. Italija definitivno anektira to otočje, ki se nahaja na stražarnici egej-skega morja in Male Azije. Nadalje dobi Italija še eno državo v ono železno verigo, s katero hoče obdati kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Solun, edino veliko pristanišče, ki bi v slučaju vojske moglo priti v poštev za aprovizacijo Jugoslavije, jc na ta način izvzet in nevtraliziran, Jugoslavija jc na morju odrezana, v Adriji že prej, v egejskem morju pa po grško-italijan-skem paktu. Grčija jc pa dobila odškodnino za zelo grenke teritorijalne izgube italijansko diplomatično oporo v vprašanju solunske železnice. Možnost, da bi se Jugoslavija v slučaju vojske smela in mogla posluževati solunske luke, je najbrže okrepila našo tozadevno politiko ter skušala opravičiti naše zahteve po absolutni kontroli tc proge, ki bi preko grškega teritorija našo državo vezala s Solunom. Ta politika je padla za enkrat na polje sanj. V prvem konfliktu, v katerem sc bo nahajala naša država, — in ta konflikt nc more biti brez Italije — bo Solun za nas nevtralno mesto in kot tako nemogoč kot aprovizacijska luka. Mi smo prepričani, da b o vprašanje solunske železnice dobilo sedaj drugo obličje. V gotovih angleških krogih se zidajo čudne mednarodne konstrukcije na grško-italijanski pakt: Da je politična zveza med Jugoslavijo— Grčijo poslana v zgodovino, da Italija dela na regulaciji držav v vzhodni Evropi, da zbira na svojo stran Albanijo, Grčijo in Madjarsko ter Bolgarijo, s katerimi hoče zadušiti našo državo. Morebiti pa je Venizelosov pakt očistil ozračje in razpodil nekaj iluzij. Morebiti bo sedaj za jugoslovanske politike in državnike lažje najti formulo za notranje pemirjenjc tct dobiti smisel za aktivno jugoslovansko-bol-garsko zbližanje, ki naj bi bil predpogoj pohoda jugoslovanskih plemen na odprto morje. Kako govore klevetniki č Zagreb, 10. okt. (Tel. »Slov.«) Snoči se j (O vršil sestanek okrajne organizacije HSS, na i katerem je govoril dr. Pernar. V svojem go- j voru je naglasil, da je 1. 1918. nepotrebna sra- j mota, pa tudi vsa dejanja v nesrečnem letu 1918. Dalje je dejal, da je bilo trebn 1. 1918. imeti mnogo poguma in da je ta pogum imel samo Stjepan Radič. Dr. Maček govori, da more priti do sporazuma samo, ako dobi Hrvatska zakonodajo in eksekutivo. Pernar pravi, da zahteva vse in lirvatsko vojsko, pri čemer je nastalo med zborovalci burno oduševljenje. Na silo se mora in hoče odgovoriti samo s silo Hrvatsko smatra vso obalo Jadrana. Hrvati so se zbrali do Drine. Današnje belgrajske nasilnike na žalost vzdržujeta prečanski stranki dr. Spaha in dr. Korošca. Za Spaha pravi, da ni pokazal poguma in da se sili ni upal nasprotovati. Od nekod je dobil mig, pa je pokleknil in se /bal.. Ni napravil tega radi ljudstva, ampak ničli sebe in radi tovarišev. O g. dr. Korošcu pravi, da je mešetar, ki ne zasluži nič drugega, da se nanj pljune, in .iver debelo pljune. Dalje je rekel, da se ve, kdo je pripravil ta zločin. V kratkem se bo zvedelo za kuhinjo, kjer se je vse to skuhalo. Nasprotnike je treba bojkotirati. Med nami ne sme biti šuftov. Če bi se kateri našel, naj ga zlo ne dočaka. Če bi se našel na vasi, ga bo selo pojedlo. Na tej skupščini je bil navzoč tudi Svetozar Pribičevič. Kaj si je on mislil o sramoti L 1918., ko je vendar vse to on pripravil? Kakšna sloga vlada v KDK, če zahteva Pernar posebno hrvatsko vojsko, kako bo Pribičevič vse to demantiral? Dr. Maček je ponovno pozival na bojkot. S pozivom, da, če se bo nasprotnika našlo na vasi. da ga bo selo pojedlo, se ponovno poziva na nadaljnje uboje. Kdo je kriv potem zadnjih pobojev ali je čudno, če so radičevci pobijali pristaše HPS? Pribičevič tolče „Jutro" 6 Zagreb, 10. okt. (Tel. »Slov.«) Čeprav je Pribičevič prejšnje dni izjavljal, da je proslava prebitja solunske fronte stvar današnjega režima, ne pa vojaška proslava, piše današnja »Riječ«, da je ta proslava bila popolnoma vojaška in protestira, da se je ta veliki dogodek proslavil na ta način, ker da so na ta način tuji delegati dobili vtis, kakor da smo militaristična država, kakor je bila to Prusija. Najostrejše vstaja »Riječ« proti temu, da sta bila navzoča Jugosokol in Orjuna. >Riječ< pravi, da ima Orjuna v naših krajih široko zasnovan nacionalni program, radi česar ne bi smela prisostvovati proslavi, ker je Belgrad tako navdušeno pozdravil srnaoce, ki so separatisti in naraščaj NRS. ki je tudi separatistična po vsem svojem delu. S svojim živim pozdravom Orjuni, pravi Pribičevič, se je Belgrad diskvalificiral kot prestolica te države. Orjuna je napravila veliko napako, ker ni skupno i vsemi nacionalnimi organizacijami protestirala proti tej proslavi, ki se je vršila v času, ko so zavladale v našem javnem življenju strasti, ni pa se s proslavo počakalo, da bi prišlo do pomiritve, da bi tako mogel ves narod prisostvovati proslavi. HSS odšla v Prago č Zagreb, 10. okt. (Tel. Slov.) Predsednik HSS g. dr. Maček je z g. Predavcem in g. Šve-glom odpotoval v Prago. Splošno se smatra, da so odpotovali v Prago radi tega, da bi tam prišli v stik z zastopniki češke agrarne stranke. Čprav niso dali v tem oziru nobenih izjav, vendar prinaša »Narodni val« z velikimi črkami poročilo o njihovem potovanju ter pravi, da se ne ve za cilj njihovega potovanja. Na vprašanje urednika »Narodnega vala«, zakaj potuje v Prago, je g. dr. Maček izjavil, da bo to povedal, ko'bo čas za to. Misli se, da potujejo v Prago razen radi stika z zastopniki češke agrarne stranke tudi radi tega, da bi prišli skupaj z vodjo angleške delavske stranke Macdonaldom, ki pride danes ali jutri v Prago, kjer se bo mudil par dni. Žrieo še niso rešili razvalin Seia vlade r BelgTad, 10. okt. (Tel. Slov.) Zvečer se ie vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o zakonu o likvidaciji in razlastitvi "clikih posestev. Seja je trajala do 8. Poleg tega so se obravnavale nekatere resorne zadeve. Ministrski svet je tudi razpravljal o delu narodne skupščine, ki se bo sestala 13. oktobra in ki bo še pred 20. oktobrom pred zaključkom rednega zasedanja sprejela razne zakone, ki so bili sprejeti v odborih. — Vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič je danes dopoldne obiskal predsednika vlade g. dr. Korošca in se z njim razgo-varj.il o raznih zadevah, posebno o razmer-'i v Bosni. Danes dopoldne se je pod predsedstvom g. dr. Korošca vršila konferenca, kateri so prisostvovali ministri raznih gospodarskih resorov: železniški minister g. Stanič, trgovinski minister g. dr. Spaho, minister za šume in rude g. Pera Markovič, kmetijski minister g. Andrič, finančni minister g. Subotič, minister za javna dela Argjelinovič in minister za socialno poli- ... —. • n,«-n,.i:Ati nn r\ rrt\Qr\f\- tiKO g. Stjepan Dane. i\a.£.pi.nijnu ^ darskih vprašanjih, o katerih be vlada v prihodnjih dneh razpravljala in napravila potrebne ukrepe. v Praga, 10. okt. (Tel. Slov.) Reševalna dela pri porušeni .ovi zgradbi v Pragi so se nadaljevala vso noč in se Se vedno nadaljujejo. Ne more se prec1 deti, kedaj ' >do končana. Trdi betonski materijal dela pri reševanju skoro nepremagljive težkoče. Kljub uporabljanju kisi-kovih aparatov in pnevmatičnih svedrov se je jrozno ,.onoči komaj posrečilo, da so vsaj nekoliko vidno zmanjšali 3 do 4 m visoko, kompaktno in skoro ravno ruševino. Betonska zgradba, ki je bila težka 8000 stotov, <>e je skoro navpično zrušila vase in se večino sesula v dvonadstropne kleti. Na razvalinah j vse polno vojaštva in ognjegascev, katerim posamezne praške tvrdke pošiljajo okrepčila. Ceste so popolnoma zatrpane z vozovi, ki odvažajo materijal. Por'anci, posebne komisije in časnikarji tvorijo občinstvo. Tu in i sc pokaže delavska žena, ki po razvalinah išče svojega moža, kateri je bogve kje pokopan. Skušajo jih tolažiti. ~"do ganljivo je videti neko r '-.do ženo, ki neutrudljivo z mrko žal jo pomaga iskati svojega moža. Povsod je med vojaki videti njeno naglavno ruto. Reševalnih del se vdele-žuje skoro vsa praška policija, r' jegasci in reševalna društva, dalje vojaštvo 5., 28. in 48. pešpolka ter ženijski bataljon št. 1., v katerem se nahaja po večini madžarsko moštvo in kate-tega marljivost se splošno hvali. V sosedni hiši so vojaški zdravniki in bolniške ™r,tre otvorile obvezovalnico. Ponoči je bilo 30 več ali manj ranjenih. Domneva se, da se v kleteh nahajajo v živi delavci, katerim se dovaja ?vež kisik. ■ < Zvečer so bile spontane komunistične demonstracije, proti katerim je takoj nastopila policija, pri čemer sta bila aretirana dva komunistična poslanca. Do 1. popoldne so spravili izpod razvalin 17 mrtvih. Tri od njih so mogli spoznati. Neki mrlič leži pod velikim blokom iz cementa in ga ni mogoče potegniti ven. nMožina ruševin je tako velika, da gledalci kljub 20 urnemu delu ne opazijo, da bi bilo delo že kaj napredovalo. Nekoliko pred poldnevom se je posrečilo rešiti izpod razvalin ranjenega arhitekta Mondela. Priznal je, da se je pri stavbi za spodnji del porabljal manj vredni cement, ki je bil betonski masi primešan v višjem odstotku. Ta mešanica pa je bila neenaka, tako da posamezni deli zgradbe niso imeli enakomerne odporne sile. Razentega se je arhitekt opravičeval s preveliko zaposlenostjo, ki mu je onemogočala, da bi strogo kontroliral betonsko mešanico. Arhitekt je bil aretiran. Dopoldne so bile v raznih delih mesta Prage demonstracije stavbnega delavstva, ki je ogorčeno radi katastrofe. Proti demonstracijam je ostro nastopila policija in jih udušila. Aretiran je bil en delavec. Živi pokopani Po trudapolnem delu in v deževnem vremenu se je zvečer dosegel delni uspeh pri izkopavanju ruševin. Okoli 7. zvečer so začuli vojaki izpod razvalin razločne znake z zvoncem. Poskušali so na dotičnem mestu utreti pot s topilnim aparatom. Kmalu nato so začuli človeške glasove, potem pa jasen klic: »Vidim luč!« Dotični delavec je. potem sporočil, da se razen njega nahaja pod razvalinami še šest delavcev, ki pa so se radi pomanjkanja zraka onesvestili. Najbrže so delavci v nekem prostoru, katerega stene so ostale. Upanje je, da bodo delavce v par urah rešili. Popoldne je delalo pri izkopavanju pet polkov. Število mrtvih znaša do sedaj 32. Stanje dveh težko ranjenih je brezupno. Število pogrešanih delavcev znaša še vedno okoli 30. Dela pri izkopavanju bodo najbrže trajala cel teden. Minister za javna dela je podal v senatu izjavo o tej nesreči. Izrekel je svoje globoko obžalovanje in opisoval podrobnosti nesreče. Na dan, ko se je nesreča pripetila, je bila stavba v surovem stanju izgotovljena ter so delali betonsko streho nad petini nadstropjem. Dosedanja preiskava ni dala določene slike o vzroku nesreče. Gotovo pa je, da bi se nesreča lahko preprečila, če bi se pri zgradbi upoštevali predpisi o izvršitvi drž. zgradb. Od poklicane strani se izjavlja, da je po temeljiti preiskavi smatrati kot vzrok nesreče sestavo betona. Namesto predpisanega razmerja v mešanju 1:3, se je mešal beton v razmerju 1 :18, kakor so to pokazali razni poskusi. Razentega se je uporabljal tudi manj vreden material, posebno pa slab gramoz. Protest delavcev: stavka Nezadovoljnost gradbenih delavcev radi pomanjkljivega skrbstva za delavce pri praških zgradbah izkoriščajo posebno komunisti. Popoldne je neki komunistični agitator, ki je delal na razvalinah, poživljal delavce k demonstracijski stavki. Komunista so zaprli, ravnotako tudi tri druge delavce, ki so imeli za njim hujskajoče govore. Voditelj razkopa-vanja je potem odslovil vse delavce, tako da vršijo nadaljnje razkopavanje samo še vojaki in ognjegasci. Ogorčenje med delavci raste vedno bolj. Pri večini novih zgradb so gradbeni delavci danes demonstrativno ustavili delo. Kjer pa ne stavkajo, so demonstrativno delali v zelo počasnem tempu. Gradbeni delavci, ki so hoteli prirediti javno zborovanje, so bili razpršeni. Mnogi delavci, ki so se temu upirali, so bili prijeti. Pmtm aHaono besedss czSassda! v Pariz, 10. okt. (Tel. Slov.) l~~nani časnikar liorau danes sicer zagotavlja, da bo v ■ i svojega pismenega zagotovila jutri zapustil francoska tla, vendar pa dosedaj proti njemu ni izšla formalna zapoved za izgon. »Pariš Midi« smatra, da vzklic angleško-ameriš-kega časnikarskega sindikat? na Poincareja in Brianda ne bo ostal brez uspeha, posebno ker Horana očividno ni smatrati za glavnega brivca indiskrecije, * mveč Hearsta samega. Horan je bil v r-.su bfc-nve na dopustu, dočim je He-arst bival v Parizu in izročil doku™"'' - rKki pisarni v objavo. Razpoloženje francoskih uradnih krogov napram izgnanemu Hearstovemu dopisniku Horanu se je, kakor se zdi, preokrenilo. Vsi pariški listi pišejo, da je bil izgon za nekaj dni odgoden, baje zato. ker je njegovo bivanje v Parizu za nadaljevanje preiskave še potrebno. Romunski iCuventuk objavlja članek znanega pariškega publicista Sauervveina o novi francosko-angleški antanti, v katerem se izjavlja, da je Francija sedaj prevzela vodilno vlogo na evropskem kontinentu in da je posebno na vzhodu dobila od Anglije proste roke. V tukajšnjih političnih krogih se smatra, da je bil ta članek inspiriran na Quai d'Orsayu. Vendar sk'ep o ob;avi v London, 10. okt. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji ministrskega sveta se je izdalo pooblastilo, da se angleško besedilo dokumentov, ki se nanašajo na angleško-francoski mornariški dogovor, objavi. Angleško zun. ministrstvo je dokumente že sestavilo v beli knjigi, ki se bo kmalu po tozadevnem dogovoru s Francijo dala javnosti na razpolago. Amerika se vrača k WsEsonu? v London, 10. okt. (Tel. Slov.) Londonske »Times« poročajo iz Washingtona: Coolidge je dejal našemu dopisniku, da ne bo storil nobenega koraka več v razorožitvenem vprašanju. Tema razorožitev je za njegovo stranko končana. Podpredsednik Dawes pa je imel velik shod republikanske stranke, na katerem je angleško-francoski mornariški sporazum označil za prehodnika nove svetovne vojne. Spričo takih okolnosti bo morala Amerika sprejeti Wilso-novo politko in se vmešavati v evropske zadeve. Ameriški vojaški krogi so odobrili program predsednika Coolidgea, kako naj se Amerika v bodoče oboroži. Sprejet je njegov celotni predlog. Najpreje se boste zgradili dve veliki zračni bojni ladji. Italijanski časnikar je svoboden ... v Rim. 10. okt. (Tel. »Slov.«) Mussolini je danes popoldne sprejel v Rimu zbrane ravnatelje fašistovskega tiska, cla jim v nagovoru razloži nalogo faSistovskih dnevnih listov. Rekel je: Časnikarstvo mora biti v Italiji več kot poklic, mora biti misija, ker v naši dobi po končanem šolskem pouku med masami kroži časnik, ki prispeva za vzgojo mišljenja. Od časnikarja se mora zahtevati, da je za to pripravljen moralično in tehnično. Prejšnje tožbe, da je tiskovna svoboda omejena po fa-šistovskem tiranstvu, sedaj nimajo nol i-ue vere več. NajsVobodnejši tisk na vsem >w»!u je italijanski. Drugod so listi podrejeni /an-i-vedim plutokrntičnih skupin, strank in ii>e ostanke so našli, in tako zapestnico, je blejsko orožmštVo ugotovilo da so bile najdene reči last 22 letne kuharice Anice Vršnikove, je postala žrtev onega, ki mu je v življenju morda največ zaupala in katerega je ljubila že več kot tri leta. Kako je bil zločin sam izvršen in na kak način, to bo mogel izpovedati zločinec sam. Zločinec je slutil zadnje dni, da bo njegov, sicer z rafiniranostjo in skrajno zlobo izvršen zločin prišel na dan in je pobegnil v Bohinjsko dolino, odkoder je najbrže nameraval pobegniti preko meje. Včeraj so se orožniki z Bleda odpravili v Bohinj, da s po- Gamma ustavlja izpadanje las. O dosedaniem uspehu pričajo mnogoštevilna zdravniška potrdila kakor tudi mnoga zahvalna pisma. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. činca, kar se jim je menda že jiosrečilo. k Nepoštena reševalka. Kakor smo že poročali, je preteklo nedeljo gorelo na več krajih na Gorenjskem. V Kranjski gori je gorela tudi hiša Terezije Omanove. Na pomoč so pritekli številni sosedje, med njimi tudi neka 18 letna deklina, ki je Omanovi izmaknila znesek 1050 lir in pobegnila. Na tatico so banke že opozorjene. k Kje je pogrešani brivec Koilič? Kakor smo že poročali, je meseca aprila naenkrat izginil iz Zagreba brivec Rudolf Rodič, doma iz Krškega. Rodič je imel v Zagrebu malo brivnico, s katero je toliko zaslužil, da je mogel skromno živeti s svojo družino. Toda kmalu se je udal pijači in pričel zapravljali več, kot je zaslužil. Prodal je svojo brivnico, svoji ženi pa je dejal, da gre po opravkih v Krško. Od tam je pisal: »Ne morem več živeti tako naprej in sklenil sem, da skočim v Savo... Rodiča so ljudje v Krškem res videli, da je plaval v Savi, vendar pa ni utonil. Pozneje so ga ljudje videli v Kranju in sporočili to njegovi ženi, še pozneje pa se je Rodič pojavil v Sibeniku in celo v Zagrebu se je nekoč pokazal. Uboga Rodičeva žena, ki se sedaj muči, da preživi svoja otroka, sedemletno Vido in petletnega Branka, stalno poizveduje za svojim možem. Za Rudolfom Rodičem je izdana policijska tiralica. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči to njegovi ženi v Zagreb, Filipovičeva ulica št. 6. * Silna nevihta v Hercegovini. V okoliei Bune in Blagaja v Hercegovini je padala te dni debela toča, ki je povzročila ogromno škodo. Toča je bila tako debela, da je pobila vse šipe na oknih. Najbolj sta prizadeti osnovna šola in džamija (muslimanska cerkev) na Buni. k Požar v rudniku. V torek je nastal v premegokopu Lješenj-Dobrlin v Bosni velik požar, ki je uničil strojnico in železniško poslopje. Škoda znaša okrog 2 milijona dinarjev. k Velika železniška nesreča. Na postaji Drnje blizu Koprivnice na Hrvatskem se je v torek zjutraj pripetila velika železniška nesreča. Neka lokomotiva se je radi nepravilnega položaja kretnic in radi goste megle, skozi katero strojevodja ni mogel videti, zaletela v šolski vlak. Pri trku je en vagon skočil s tira, pri vseh ostalih pa so se razbile vse šipe. Dva učenca sta dobila hujše, deset pa lažje poškodbe. k Krvav pretep ined cigani. V vasi Ostrošcu pri Mostarju je večja ciganska tolpa povzročila kmetom mnogo škode in zato so ti sklenili, da se maščujejo. Kmetje pa niso hoteli sami napasti cigane, temveč so nagovorili v to drugo cigansko tolpo, ki je to tudi izvršila. Prišlo je do krvavega pretepa, v katerem N. Ognjev. Odlomki iz dnevnika Kost e Rjabcova (Konec.) 17. januar. Danes se je naš upor proti Daltonu končno likvidiral. V šolo je prišel neki inštruktor, in sklican je bil občni zbor. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o šolskem redu >n o delu po Daltonovem učnem načrtu. Zborovanje je bilo sila dolgočasno. Skoro ves čas sem risal nek lepak. Dolga Zinaida je omenila, kako smo sežgali slamnatega moža, lorda Daltona. Po mojem mnenju je bilo vse to odveč. Kaj pa je treba vse skupaj trobe-zljati inštruktorju? Ta se je nasmehnil in lzpregovoril: »Vaša šola obstoji že dolgo, in ni vam treba klicati na pomoč tujih ljudi. In zdaj se ne morete več med seboj! Tega so krivi učitelji in učenci. Prav tako je, kakor da bi se zdaj spravil s kirurškim nožem nad telo vaše šole. V tem slučaju sem kirurški nož jaz. Nadejam se, da boste v bodoče shajali brez tega instrumenta. Vprašam vas, učenci, v čem se javljajo po vašem mnenju nedostatki Dalto-novega učnega načrta, in kako bi se dali odstraniti ?« Vsula se je ploha tožba proli Daltonu; trdili so, da nedostaje v laboratorijih učnih sredstev, da je čas prekratko odmerjen in še mnogo drugega. Nato sem vstal tudi jaz: »Ne gre za laboratorije, : sem začel, am- pak zato, da nam je Dallon raznesel glave in da so nam pričele drhteti roke.« Po teh besedah je nastal krohot. »Zakaj se smejite?«, sem jih vprašal. »Meni je šlo tako, da cele noči nisem zatisnil očesa, ko sem bil še v dijaškem komiteju. Od Daltona sem gre z učenjem čedalje slabše. Preje so v naši skupini vsi izdelali. Danes pa marsikdo zaostaja. »Kdo pa,« je vprašala dolga Zinaida. »Jaz,« sem ji odvrnil. Zopet splošen smeh. »Tu ni nič smešnega,« sem rohnel razkačen. »Dalton mi lega na pleča kot težka vreča moke. Karkoli započnem, zmerom moram misliti na to, da ta in ona stvar še ni napravljena. Zdaj matematika, zdaj naravoslovje, zdaj zopet kak diagram, ki ga je treba narisati. Človek res ne ve, kdaj in kako se naj uči. Nič več ne pridemo do tega, da bi vzeli v roke kako čtivo, ali pa, da bi se šli drsat.« »Jaz sem pa opazila, me je prekinil j strupeni jezik Jelnikitke, da se ravno vi hodite v odmorih večkrat drsat. »Po vašem mnenju bi moral torej vedno Čepeti med zidovjem! Zdajci me vpraša inštruktor: Zakaj ne naštudirate pravočasno svojih predmetov? »Ne pridem ko donca. Vrh tega sem bil še v dijaškem komiteju. Inštruktor zopet izprašuje: »Kako je pa z drugimi, Zinaida Pavlovim? Mar ludi oni zaostajajo? . »Ne, večina jih čisto normalno izdeluje.« Lepo sem se torej blamiral in sedaj sem v škripcih, Daltonov učni načrt ostane. Ostal bi prav tako, čeprav bi večina ne izdelala. Naša šola je še vedno laka, da zavisi vse od škrabov in da so učenci le nekaki tlačani, o katerih nam je razlagal Nikpetož. Svobodni so zgolj tedaj, ako so opravili svojo tlako. V ostalih šolah ni po mojem nič drugače. Kar pa človeka najbolj razjari, je to, da z našo skupino še vedno ravnajo kot z otroki. Za slovo je govorila še Zinaida Pavlovim. »Sedaj smo spravili zopet šolsko življenje na pravi tir. Mi se bomo učili, učili in učili. Kaj mi veste povedati, kdo je to govoril? Vpitje vsevprek: Ljenin, Ljeninl« 29. julija. Inšpektor je pozval k sebi peščico učencev, in jih spraševal o njih odnošajih do škrabov. Škrabi so vse te dni strahovito razburjeni. Prišel je Nikpetož in me začel izpraševati. Nič pametnega mu nisem mogel povedati, zakaj moja glava je polna drugih stvari. »Strašno je, da tako začenja, meni Nikpetož. Razen njega je bila tu tudi Jelnikitka. sila bleda, in Serjožka Blinov, s povešenimi očmi. »Povejte nam tovariš Rjabeov. je začel inšpektor, kakšno je razmerje šolske predstojnico do učenccv? Kaj vam je znano o tem ? : To vam razjasnim v šolskem svetu, to-vnriš, sem mu odvrnit. »Pooblaščen sem, da vas o tem izprašam.« »V tem slučaju predložite, prosim, pooblastilo šolskemu svetu,« sem rekel in odšel. 31. julija. Danes je bil odločilni dan. Že davi sem se sporazumel s tovariši. Ob štirih je bilo napovedano splošno zborovanje naše šole, skupno s šolskim svetom in revizijsko komisijo. »Torej tovariši,< je začel inšpektor, »revizijska komisija je prišla do zaključka, da nekateri učitelji niso dorasli svoji nalogi. Dal sem znamenje. »Doli! 1 .až! Neumnost! so se oglasili tovariši. »Dovolite prosim, Serjožka Blinov,v sem začel. Kaj si ti prenočeval z nami v Solneč-nem, kakor postavim. Jelena Nikitišna, in se zavzel za nas, ko so nas kmetje strahovali z vilami? In si so odrekel svojemu dopustu, kakor Zinaida Pavlovim, samo da bi mogel 7. nami prebiti poletje? Ali si se žrtvoval kakor ona za vzgojo Aljoške, ko mu je umrl oče? Tn si nam razjasnil kakor Nikolaj Petrovič vsa ona vprašanja, ki so nam rojila p. glavi, tako, da je bila nevarnost, da nam ,j raznese? In navzlic temu meniš, da si boli dorastel svoji nalogi, kakor Zinaida Pavlovn-svoji ?« Tn že je planila Jelnikitka k meni. Rad ' se kam potuhnil, a že me jc prehitela z bedami : »Spremenila sem o vas svoje mnenje. Rjabeov!« Za Vaše otroke Ofn 57--VOIKA Krekov trg je bilo deset ciganov lažje in hujše ranjenih. Posredovali so orožniki, ki so krivce aretirali. Flobertovka je lahko nevarna. V Vin- kovcib ^e je pred včerajšnjim 11 letni sin nekega tamkajšnjega uglednega meščana igral s flobertovko nemškega sistema. Neka gospodična je šla na dvorišče, da pogleda, kaj deček dela, toda ta jo je nehote ustrelil v trebuh in hudo ranil, tako da bo težko okrevala. ir Svaka ustrelil radi pijančevanja. V občini Temerin v Vojvodini se je pred dnevi dogodila krvava družinska žaloigra. Ugledni tenierinski posestnik Mihael Zseli je s štirimi revolverskimi streli ubil svojega 53 letnega svaka trgovca Ivana Pastorja. Pastor se je pred 27 leti oženil z Zselijevo sestro. Zakon je bil sprva srečen, pozneje pa se je Pastor udal pijači in pričel hoditi za drugimi ženskami. Kmalu je zapravil vse svoje premo-žeuje. S svojo ženo in otroci je skrajno grdo postopal, tako da mu je žena pobegnila k slar-šem. Pred dnevi se je Pastor napotil k ženi, da bi jo pregovoril, naj se vrne k njemu. Srečal je spotoma svojega svaka, s katerim sta v neki gostilni izpila dva litra vina, nakar je Pastor odšel k svoji ženi, Zseli, ki se je bal škandala, pa za njim. V veži ženinih staršev, kamor je Pastor stopil, je oddal Zseli štiri strele, ki so Pastorja takoj usmrtili. Mihael Zseli je bil aretiran. Premo!!, dna. koks, kontni raos in il - „il§rija" Vilharieva cesta (/a Glavnim kol.), Kralja Petra trg 8, Miklošičeva eesia 4 - Telefon Stev MKfl_ ir »Naše gobe.« Navodilo za spoznanje užitnih in strupenih gob; s 75 barvanimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena vezanemu izvodu 50 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjiga obsega pregleden in jasen opis gobnih vrst, ki bo kot praktično navodilo za spoznavanje užitnih, opasnih in strupenih gob vsakomur dobro služilo. Dalje obsega tudi važno navodilo za razlikovanje užitnih gob od strupenih, ter splošna pravila za nabiranje, pripravljanje in uporabo gob. Nobena naša gospodinja in kuharica naj ne bo brez te važne knjige. Pri revmatizmu v glavi, kolkih in hrbtu, bolnih živcih, bolečinah v boku, in križu se z velikim uspehom rabi naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno izčiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da je »F r a n z - J o s e f« voda posebno v srednji in starejši dobi izborno čistilo za želodec in Sreva. Dobiva se v vseh lekarnah. drogerijah in specerij. trgovinah. •k Včerajšnji mali oglas Zas. krojena učili šča, Ljubljana popravljamo v toliko, da je nov tečaj krojenja začetkom novembra. Hoie gospodinje ako želite imeti v svojem stanovanju pozimi prijetno toploto in prihraniti mnogo kuriva, tedaj kupite na celem svetu priznano Zephir-peč, ki z 10 kg drv greje eno sobo skozi 24 ur večje vrste peči grejejo tudi 3— ' sobe enako. Brezplačni opi • na zahtevo. Zephir-tovarna peči, Subo.uu Samoprodaja za Ljubljano Breznik & Fritsch. Varujmo se 9labih ponarejanj. 29. avgusta. Slednjič sem se odločil in se obrni! naravnost na Nikpetoža. »Nikolaj Petrovič,« sem začel, »kadar trčita skupaj zasebna in obča stvar, kaj ima prednost?« »Obča stvar.« »Res je. Zato ne morem biti pri stranki, ki je na vaši strani. Čeprav mi je sila težko, moram prestopiti v drugo stranko. »Cemu vse te stranke?« izprašuje Nlk-petož. Zdelo se mi je, ko da mu povzroča govorjenje veliko težavo. »Vem, da nisem Imel prav. Zapustil bom iolo. Nekaj časa sem predpostavljal zasebno stran obči stvari.« Kmalu, da bi me oblile solze. S tem je končal najin razgovor. 30. avgusta. Jaz in Silva sva zdaj komso-molca. Potrdila so naju vse instance. Dobila sva nalog organizirati v šoli pionirsko pred-8tražo. To je prvi nalog, ki ga nama stavi stranka. Danes smo zaznali, da zapusti Nikpetož Solo. Obiskal ga bom v njegovem stanovanju. 1. septembra. Iz predstraže so me izvolili v šolski svet. Pionirji me imajo radi. Ne vem zakaj, manjši dečki me imajo vedno radi. 2ivela naša pred straža! Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo imata Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. 0 Umrl je včeraj zjutraj dobroznani urar in hišni posestnik g. Luka V i 1 h a r, star 66 let. Pokojni je bil tih in skromen inož ter priden in soliden obrtnik. Stal je vedno zvesto v vrstah naše stranke. Pogreb bo danes ob štirih popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 35 na pokopališče k Sv. Križu. 0 Društvo rokodelskih mojstrov in Društvo rokodelskih pomočnikov vabita svoje člane, da se udeleže pogreba blagopokojnega urarskega mojstra Luke Villiarja. Pogreb bo danes ob 4 popoldne od hiše žalosti, Sv. Petra nasip, št, 35, na pokopališče k Sv. Križu. 0 Stoletnici pisatelja Leva Tolstega bo veljal prvi prosvetni večer v tej sezoni, kateri bo v beli dvorani Uniona, jutri v petek ob 8 zvečer. Spored obsega sledeče točke: 1. Solo-L=pev poje g. Kunova, sestra svetovno znane pevke Lipkovske. 2. eLv Tolstoj, predava vse-učiliški profesor dr. Grivec. Ob koncu predavanja se pokaže več skioptičnih slik iz življenja pisateljevega. 3. Recitacija iz romana: Ana Karenina, recitira ga. Nablocka, članica gledališča. 4. Solospev ge. Kunove. Vstopnina za Sct.eže 3 Din, stojišča 2 Din, za vojake 1 Din. O Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani je naročilo najmodernejšo motorno brizgalno, ki bo stala okrog 240.000 dinarjev. Upoštevajoč važnost gasilnega orodja je ljubljanski občinski svet naklonil društvu v to svrho primerno podporo. Društvo samo, ki razen vsakoletne malenkostne podpore iz gasilskega sklada, nima nobenih dohodkov, ne razpolaga z nobenimi denarnimi sredstvi. Da krije stroške za motorno brizgalno, bo vsled tega prisiljeno uvesti nabiralno akcijo. Občinstvo naprošamo že danes, da to akcijo podpre, kajti nujno potrebno je, da tudi Ljubljana dobi moderno gasilno orodje. Nabiralno akcijo prične društvo v nedeljo dne 14. t. m. in sicer s tem, da priredi popoldne ob 16. uri v vseh prostorih hotela Lloyd na Sv. Petra cesti vinsko trgatev. Ljubljansko občinstvo vabimo, da poseti to prireditev in na ta način podpre delo za nesebično in vzvišeno gasilsko idejo O Način izražanja misli, vtisov in notranjega doživetja so poznali tudi stari narodi ter so v tem uporabljali različni takrat jim znani materijah v katerega so rezali oziroma vbadali črke in podobe. Nešteti spomeniki iz dobe Feničanov, Egipčanov in Hebrejcev iz dobe grške in rimske dobe nam pričajo, kako visoko je bila razvita takratna kultura. Tudi staro-indijanska kultura Majov. o kateri je naš list že večkrat obširno razpravljal, je imela svojevrstno pisavo. Bili so to na vrvice nanizani vozli. Koledarje so imeli klesane v kamnu. Oboje lahko vidiš, če se potrudiš na Ljubljanski velesejem in obiščeš silno zanimivo in skrbno prirejeno razstavo »Tisk«. O šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani. Včeraj je bilo pomotoma jav-Ijeuo, da je bil v šolski odbor obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani kot zastopnik oblastnega odbora imenovan g. Ivan Bahovec, trgovec v Ljubljani; v resnici je pa bil imenovan g. Josip Bahovec, trgovec istotam. © Večer ruskega pisatelja Jevgenija Čiri-kova. V soboto, dne 13. t. m. priredi Ruska Matica v prostorih oficirskega doma (vojašnica vojvode Mišiča na Taboru) večer, na katerem bo znani ruski pisatelj Jevgenij Čirikov bral odlomke iz svojih spisov. Začetek ob 20 Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske literature. 0 Gospodinjska šola »Mladika«. Večerni gospodinjski tečaji v Mladiki se prično v ponedeljek 15. t. m. ob 17. Vpisovanje se vrši v petek in soboto, 12. in 13. t. m. od 14—16 v poslopju Mladike. Prednost imajo soproge mestnih uradnikov, mestne uradnice in mestne delavke. 0 Edvard Kristan umrl. Včeraj smo poročali o poizkušenem samomoru 41 letnega K., ki so ga našli zastrupljenega v torek zjutraj pod grajskim stolpom. Zastrupljenca — Edvarda Kristana — so prepeljali v bolnico, kjer so mu izpraznili želodec, vendar pa to ni dosti pomagalo, kajti ponoči je že umrl. Kristan je bil zadnje čase zelo melanholično razpoložen in je pogosto pravil, da se bo nekaj z njim zgodilo. Samomor je najbrže že dalj časa pripravljal, kajti odpovedaj je pred tedni tudi službo pri »Oblačilnici«. — Drugi samomorilni kandidat Dunajčan Leopold Fodor še živi in bo najbrže okreval. O Če Bosanci kvartajo. »Ajnc« je pri nas prepovedana kvartaška igra, to se pravi, da jo razni kvartopirci še raje igrajo in velja pri njih načelo: »Ajnc« se sme igrati, samo stražnik te ne j sme pri njem dobiti«. Nekaterim bosanskim delavcem je bila ta igra sila všeč. Metali so podobice tako dolgo, da je ubogi Jovo izgubil ves svoj denar. čeprav je že kake šestkrat dobil »fajerc Ko nt imel več denarja, je pričel staviti za uro in verižico. Izgubil je še to. Nato je stavil še za suknjo, za jopič, srajco in hlače. Izgubil je vse Končno se mu je zdelo preneumno, da bi se v gostilni slekel tn odšel nag in gol domov, zato je prosil stražnika za posredovanje. Ta pa je dvema Bosancema kar napovedal aretacijo. Ves prlgoljufani denar bosta morala vrniti .Tovu in še zaprta bosta. 0 Dve kolesarski tatvini. Brzojavnemu mojstru Francu Podgor*ku iz Guncelj pri Št. Vidu je nekdo v torek popoldne odpeljal v Tavčarjevi ulici 1200 Din vredno kolo znamke »Kinta« — Drugo kolo je bilo ukradeno dr. Viktorju Staculu v torek zvečer iz veže štev. 2 na Gosposvetski cesti. Kolo je bilo znamke »Waffenrfld< in vredno 1200 Din. Dr. Stacul je kolo zaklenil in ga je moral tal torej nesli O* Kolesarim povoiila dečka. Gospa Marija Bati sta v Zgornji šišk! je prijavila policiji, da je neka neznana kolesarica v torek povozila na glav- ni cesti v Zgornji Šiški njenega 9 letnega sinčka Franca. Otrok je dobil hude poškodbe na obeh nogah in še obleko si je raztrgal. Kolesarica pa se je, ne meneč se za svojo žrtev, odpeljala dalje. O Tatvina barve. Mehanik Vinko Trampuš v Rožni dolini je prijavil, da mu je neznan tat pobral iz omare v njegovem stanovanju tekom dveh mesecev večjo množino pleskarske barve v vrednosti 700 Din. © Ukraden površnik. Matiji Andlovicu je nekdo ukradel pri trgatvi v Rozmanovi gostilni površnik in klobuk v skupni vrednosti 850 Din. Površnik je bil temnosiv s progasto podlogo. © Tatvino na vseh koncih in krajih. Nekaj dni smo imeli v Ljubljani mir pred raznimi tatovi in ni bila izvršena nobena večja tatvina. Zadnje dni pa so so tatvine pojavile v izredno velikem številu kot da bi tatovi hoteli popraviti, kar so poprej zamudili. Magistratnemu uradniku Francu Mežku je na veselici pri Češnovarju nekdo odnesel siv površnik, v katerem so bile še glace rokavice, očala in ključi. Mež^k je oškodovan za okrog 1500 Din. — Mesarske stojnice na trgu še vedno nimajo ponoči miru pred vlomilci. V stojnico mesarja Franca Krašovca je bilo pred dnevi vlomljeno in odnešeno okrog 8 kg suhega mesa in en jopič v vrednosti okrog 250 Din. — Da je kdo komu ukradel kar cel »štrozak« še ni bilo slišati. Tn vendar se je to pripetilo g. Karlu V. v Vod-tnatu. ki mu je neznan tat ukradel iz postelje pernico, vredno 400 Din. — Tudi žeparjem gre posel prav dobro, najbolj na trgu. Dvema gospodinjama sta bili ukradeni listnici z vsebino 268 Din in 50 Din. — Prijavljenih je še več manjših tatvin perutnine. Da tatovi prav nič ne izbirajo, pričata tatvina medenih kljuk in tatvina starih hlač, ki se je pripetila nekemu delavcu. 0 Ljubljančani so liudi ljudje. Najbolj pa sedaj, v času novega vina in trgatev po gostilnah. Zdi se, da tudi v Ljubljani ne more biti poštene veselice, da ne bi tekla kri. 23 letnega knjigoveza Al. Starina so na trgatvi v restavraciji »Lloyd« tako hudo pretepli in poškodovali, da je moral iskati policijske zaščite. Neznan moški mu je z nožem prizadejal občutno rano na desni roki. — Nekega srboritega slugo je zelo omamil dalmati-nec, ki ga točijo tam nekje blizu starinarjev. Napadel je trgovskega pomočnika Leona Medveščka in ga kruto pretepel. Medvešček je zelo krvavel in je dobil hude poškodbe. jesenske obleke Schwab najbolj ugodno Maribor □ Prevzvišeni škof dr. Ivan Tomažič je imenovan za generalnega vikarja lavantinske škofije. Prevzvišenemu škofu, ki je prvi generalni vikar lavantinske škofije, odkar je škofijski sedež v Mariboru, ob tem visokem imenovanju naše najiskrenejše čestitke. □ Oblastni proračun. Na zadnji seji je razpravljal oblastni odbor o oblastnem proračunu za prihodnje proračunsko leto. Proračun se predloži oblastni skupščini, ki bo sklicana k jesenskemu zasedanju v prvi polovici meseca novembra. □ Bojkot, šušlja se po Mariboru, da so nekateri dobro znani tukajšnji krogi bojkotirali nedeljsko akademijo, ki jo je priredilo Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov v unionski dvorani. Naravnost trdovratno pa se vzdržuje govorica, da so bojkotirali omenjeno prireditev tisti krogi, ki so si še pred leti prisvajali patent na patriotizem in nacionalne zasluge. Ali sta morda tem krogom pojma biti na vladi' in pa biti patriot identična ...? □ 110 vozovnic je prejela tukajšnja Orjuna za udeležence proslave prebitja solunske fronte v Belgradu. Pa se kuja včerajšnje »Jutro« radi teh brezplačnih vozovnic, ki da so si jih ti šmentani klerikalci »med seboj delili.« Ali pa je morda nastalo v Jutrovi deželi zaprepaščenje, ker se je geslo o bojkotu pri prvi priliki tako sijajno ponesrečilo? Najbrže bo to. □ Zdravnica dr. Klara Kukovec ordinira od 9.—1.1. in 14.—16. od 1. oktobra v Krekovi ulici 18, Maribor. □ Kat. akad. starešinstvo v Mariboru je imelo v torek zvečr ob krasni udeležbi članstva svoj redni občni zbor. Po poročilih odbornikov se je izvolil nov odbor, ki je sestavljen sledeče: predsednik dr. Alojzij Juvan, podpredsednik dr. Franc Sušnik, tajnik in blagajnik profesor Franc Rojšek. Revizorja: oblastni odbornik Marko Kranjc in mag. svetnik Jože Barle. Nato je občni zbor s toplim aplavzom izvolil za klubovega častnega predsednika starosto slov. kat. akad. starešinstva g. ministra n. r. dr. Franca Jankoviča. Ob zaključku so se obravnavale nekatere važne notranje društvene zadeve. □ Zavod šolskih sester se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so spremljali našo preblago, nepozabno m. vikarico Mr. Stanislavo Voh na njeni zadnji poti in ji s tem izkazali svoje spoštovanje, zavodu pa, ki je s smrtjo velike pokojnice utrpel težko izgubo, pokazali svojo posebno naklonjenost. Vsem in vsakemu posebej bodi Gospod plačnik! □ Muzejsko društvo v Mariboru ima v nedeljo dne 14. oktobra ob 10. uri dopoldne v čitalnici Študijske knjižnice svoj občni zbor. Na dnevnem redu je odborovo poročilo, imenovanje častnim članom in slučajnosti. Javna zahvala! Združenje vojnih invalidov v Mariboru se zahvaljuje tem potom cenj. občinstvu za mnogoštevilno udeležbo ob priliki invalidske tombole dne 7. okt. 1928, kakor vsem dobrotnikom, ki so prispevali z darili v denarju in blagu za dobitke in tako pripomogli k dobremu uspehu naše prireditve s prošnjo, da bi tudi v bodoče pri enakih socialnih prireditvah naklonih svojo pomoč. □ Na predvečer osme obletnice koroškega plebiscita. Pred spomenikom majske deklaracije se je ob priliki zažiganja žare zbraio mnogoštevilno občinstvo, v pretežni meri dijaštvo. Spregovorila sta predsednik Jugoslovanske matice g. ravnatelj Detela in pa predsednik tukajšnjega kluba koroških Slovencev g. liochmtlller. Dijaki so potem odpeli nekaj narodnih pesmi ter krenili nato pre- i pevaioč skozi Mestni park nrotj Maistrovi ulici, : kjer so se mirno in disciplinirano razšli. f Nove zvonove za župnijsko oerkev v Sel-I nlici o1 Dravi je vlila tamkajšnja zvonolivarna Naročnino male oglase in inserate' za nas dnevnik >$L0VINEC< sprejema vsak dan od 8.—12. in 2.-6. Inseratnl oddelek .Slovenca* v svojem paviljonu poleg Uniona ua Miklošičevi cesti v Ljubljani Telefon 30-30 »Zvonoglas?. Dviganje zvonov v zvonik ob priliki velike nedeljske ljudske in cerkvene slovesnosti se je izvršilo brezhibno ter brez incidenta. □ Gibanje nalezljivih bolezni. V mariborskem mestnem okolišu je zbolelo v času od 1. do 7. oktobra 1928 na nalezljivih boleznih 6 oseb in sicer ena na tifusu, ena na ošpicah, ena na davici in dve na šenu. □ Nekaj Statistike iz manjšinskega šolstva. Nemških otrok se je letos priglasilo v poedinih manjšinskih razredih na II. deški in IV. dekliški osnovni šoli vsega skupaj 115. In sicer na II. deški 14 v prvem, 13 v drugem, 17 v tretjem in 12 v četrtem š. 1.; na IV. dekliški pa: 13 v prvem, 15 v drugem, 19 v tretjem in 12 v četrtem š. L □ Takoj dobijo delo pri tukajšnji Borzi dela: brusač, preliajevalec in več čevljarjev. □ Gramofon je sunil v tukajšnji parkovi kavarni se ne ugotovljen storilec. Tatvine je osumljen neki Franc Ž., ki pa odločno taji, da bi bil on ukradel gramofon. □ 800 Din — čigavi so? Na mariborskem sejmišču je našel predvčerajšnjem živinski trgovec Franc Zumer osem bankovcev po 100 Din. Kdor jih je izgubil, naj se malo pomuja. Cel/e & Prvo gostovanje mariborske drame v Celju, se vrši v torek, 16. oktobra. Vprizori se efektna moderna komedija Ludviga Fulde »Ognjenik«, v torek 23. oktobra pa Zola-jeva »Tereza Raquin«. 0 Zbor delegatov SLS za celjsko-vranski okraj. Danes ob 9 dopoldne se vrši v telovadnici Orlovskega doma v Celju zbor delegatov SLS za celjsko-vranski okraj. O splošnem političnem položaju poroča narodni poslanec g. dr. Hohnjec, o delovanju mariborske oblastne skupščine pa oblastni poslanec g. Miloš Levstik. & Ponesrečena kolesarska tatvina. V torek zvečer okrog 7 je ustavil stražnik med Glavnim trgom in Kr. Petra cesto neznanega kolesarja, ker ni imel na kolesu luči. Koj pa je pritekel k stražniku še oskrbnik Janko K. in povedal, da je kolo njegovo in mu ga je neznani kolesar, ki se je izkazal za brezposelnega pekovskega pomočnika Miho P. iz Šmarja, enostavno ukradel. Janko, da je stopil v Dečkovo trgovino ter prislonil kolo zunaj ob zid, ko pa se je vrnil, ni bilo kolesa več. Miha je priznal, da kolo ni njegovo in da se je vse tako zgodilo, kot je povedal Janko. Romal je kajpaVV zapor. S! Glasbena Matica v Celju. SprejVWV gojencev za solopetje še ni zaključen. Za ja pfedmet, ki ga bo predvidoma |>ouče\ala operna in koncertna pevka gdč. Zora Ropaš, bivša solistinja ljubljanskega opernega gledališča, se prijave še vedno sjore-jemajo v pisarni Glasbene Matice na Slomškovem trgu 10-1. 2000 dlnarfcv za stih dveh vrst Znana parfumerija ..Elida"' je v mesečniku .Domači prijatelj razpisala gorenjo nagrado, kjer so tudi razvidni pofioji za udeležbo na natečaju. Ižopi&i Novo mesto Francoski krožek otvori s 15. oktobrom letošnje tečaje za francoski jezik- začetniški, nadaljevalni in konverzacijski tečaj, vsak pc 2 uri na teden. Prijave in podrobne informacije v lekarni Andrijanič. — Prvi sestanek v svrho določitve dni, ur in vseh drugih podrobnosti v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10 dopoldne v I. nadstropju osnovne šole, 8°ba najvišjega deškega razreda. Št. Jernej na Dolenjskem Vodovod na Javorovici je dograjen. Tem potom se še enkrat zahvalimo higienskemu zavodu in oblastnemu odboru za vsestranske naklonjenost in pomoč. Gospodinjska šola S 1. novembrom se nastanijo v Št. Jerneju šolske sestre iz Šmihela v hiši, kjer je bila dosedaj orožniška postaja. Otvorila bodo gospodinjsko šolo, ki bo trajala o mesecev. Reflektantinje se lahko že sedaj javijo predstoj. ništvu samostana v Šmihelu. Iz občinskega sveta. V nedeljo 7. oktobra ja bil izvoljen pri občinski sejj za prvega svetovalca g. Martin Kocjan iz Mihovice. Od samoslojnežev je bil predlagan bivši župan in kandidat za državne volitve Pire, ki je propadel. Dobil je samo 11 glasov. Kat. prosv. društvo iz Cerkelj je preteklo nedeljo vprizorilo pri nas igro »Lovski tat«. Mi smo bili zadovoljni, ker je bila dobro naštudirana. _ Udeležba pa Je bila slaba. Lepo hišico je zgradil g. Gliha ob cesti na Vrhu. Ptuj © Glasbena matica. Pevski zbor tuk. Glasbene matice je že začel z rednimi vajami. Vaje se vršijo po sledečem redu: V sredo od 18-19 ženski zbor. od 20—21 moški zbor; v ponedeljek od V,20—VŽ21 mešan zbor (skupna vaja) One pevce in pevke, ki pomoloma niso dobili povabila, prosimo, da se priglasijo zboru. Pevce sprejema zbor še celi mesec oktober, potem pa šele po prihod-■ njem koncertu. Zbor vodi ravnatelj zavoda g Ka-: rol Pahor. e ©Muzejsko društvo v Ptuju proslavi v času | od 3. do 5. novembra t. 1. otvoritev mestnega Fer-kovega muzeja v novih prostorih nekdanjega dominikanskega samostana In združeno s tem svojo »5letnico. Spored: V soboto, 3. novembra: Popoldne prihod in sprejem gostov, nakazilo prenočišč. — V nedeljo, 4. novembra: Ob 10 slavnostna seja v muzeju v nekdanjem refektoriju, nato Nafvečfa izbira črnih zimskih sukenj in raglaaov po priznano nizkih cenah je gotovo samo pri tvrdki PRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica ogledovanje zbirk; ob 13 skupni obed; ob 15 ogled gradu, tamkaj v viteški dvorani predavanja o mestni zgodovini, nato pogostitev po gospodu gra-ščaku; ob 18 orgelski koncert v minorilski cerkvi; ob 30 slavnostni komerz v Društvenem domu. — V ponedeljek, 5. novembra: Ob 10 Strokovna seja arheologov, zgodovinarjev ln muzejskih uradnikov v muzejskem refektoriju; popoldne izleti v mestno okolico. Slovenska Krajina Kdaj pride do regulacije Mure? Leto za letom se povdarja, da je skrajni čas, da se tudi Mura regulira. Dolgo je bil naš glas glas vpijočega v puščavi. Z vstopom naše stranke v vlado in zlasti Ie z osamosvojitvijo našiih oblastni!) skupščin je takoj šlo na boljše. Lani se je na Muri precej de-lalos a še veliko premalo. Tukaj ne zadostujejo stotisoči, ampak milijoni, če se namreč hoče Mura regulirati od Gornje Radgone dol do meje naše države. Žc dosedaj je naredila" Mura naravnost ogromno škodo. Leto za letom spodkopava lepe travnike in gozdove in iih uničuje. Več občin ob Muri je v nevarnosti, da pride reka do hiš. Ob poplavah — tudi manjših — se to že dogaja. Zato se tem potom obračamo do vseh naših poslancev, tako narodnih kakor oblastnih, da ne pozabijo ob sestavljanju proračunov na Slovensko Krajino in to zlasti na prepotrebno regulacijo Mure. S iem bo pomagano tudi našim brezposelnim delavcem. Vse kupovalce lepe žhine opozarjamo na sejem v Murski Soboti, ki bo na Trezino« Nn ta sejem vedno priženejo mnogo živine in so običajno velike kupčije. Iz vodike službe Napredovali so v čin pehot, polkovnika podpolkovnik Josij) Blaževič; v čin majorja pehotni kapetan I. razr. Josip IsoviČ; konj. kapetan I. razr. Srečko Krušnjak; zraplovni kap. I. razr. Vladislav Sonderniajer in sanitetni kap. I. razr. dr. Milorad Feliks. _V pehoti: v čin kapetana 1. razr. kapetani II. razr.: Vinko Kozjak, Vekoslav Kova-čevič, Simeon Plavljanič, Zvonimir Behajm, Tvan Klišanič, Josip Rukavina. Silvester Kleč, Angelo Schwab, Slavko Krvarič, Ilija I.ončarič, Josip Ko-pačin, Josip Bah, Franjo Zaherl. Dragotin Žurek, Luka Šarič, Zvonimir Župančič, Franjo Nikolič, Miloš Roliak, Kajetan Bedini, Dragotin Štencel, Anton šproc; v fin kapetana II. razr. poročniki Drago Šturm, Dragolin čiček, Mirko Cerne, Aleksander Koetič, Pankracij Pangeršič in Bogdan Marjanovič; v čin poročnika podporočniki: Rajko Plavžič, Ermin Rataj, Zdravko Scručar, Jaroslav Žak, Ivan Maričič, Ivan Kneževič, Knrol Dolinšok, Josip Pletikos, Friderik Leinari. Ivan Brusič, Peter Vajevič, Kneževič, Borislav Kovačevič, Rudolf Pirš, Ant.n, Hajm, Anton Novak, Juro Sič, Milan Honjicki, Ivan Filipovi?, Bruno Kersnič, Ivan Š'men. K rol Z;,v"c Vladimir P "i ''noviČ, Branko Ncvakovič, Anton Čierne, Pavel Nešič. An-orej Manojlovič, Franjo Biočič, Dinko Pivalic, Siie-pin Rajman, Božidar Babunski, Dragotin Laurič, Zdenko Pilič. Stanko Leben, Josip Bervaldi, Lju-bornir Vojteh, Božidar Stefanovič, Mirko Božif, Pavel Slad in Teofil Šprajc. — V topništvu: v Sin kapetana I. razr. kapetani II. razr. Pavel Zobec, Branko Tominšek in Josip Lončarevič; v čin poročnika podporočniki Ivo Vidmar, Ivan Bibič, Slavko Bjelajc, Anton Lukman, Miloš Dirnič, Bogdan Lukič, Anton Cerar, Martin Slude, Ludovik Kos, Ivan Brajdič, Boško Petričevič, Stanislav Je- Novi zakon o državljanstvu Tekst zaltona, kakor ga je sprejela Nar. skupščina 4. avprnsta 192S, « strokovnn-pravno raziaso iz peresa dr. Jostpa Vesela zdala je Upravn . .Vercrnle Po&tp" — Sarajevo Cena Diu 10.—; 10 koina lov D.n 75-— PoSilja se po povzetju ali pruti predplačilu. Naznanila Cfublfansko gledališče Vse predstave se vrše v dramskem gledališču. Četrtek, 11. oktobra: KUKULI. Red C. Petek, 12. oktobra: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 11. oktobra ob 20: »MOJ OCE JE IMEL PRAV« ab. A. Kuponi Petek, 12. oktobra. Zaprto. Premijera »Gejše« na mariborskem odru bo v 9oboto, 13. oktobra. Krasna klasična opereta iz slikovitega japonskega miljeja, divna glasba, ki je poniogla tej opereti, da se je kaj hitro zmagoslavno razširila po vsem svetu in pa zelo veselo in zabavno dejanje — vse to bo tudi v Mariboru prav gotov povzročilo, da se bo ta lepa opereta še in še ponavljala. Naslovno vlogo Gejše Mimoze poje gdč. Udovičeva, glavno moško vloko Fairfaxa pa gosp. Skrbinšek, ki je pel to vlogo z velikim uspehom in ponovno v Splitu in v drugih mestih. Druge večje vloge igrajo gdč. Saviuova, Kraljeva, Starčeva ter gg. Harastovič, Rasberger i. dr., režira g. Harasto-vlč, dirigira pa g. Herzog. Dramska predstava ob znižanih cenah. V soboto, dne 13. t. m. se igra v dramskem gledališču Maeterlinckova drama »Stilmondski župan« za izven abonma po znižanih cenah. Draina je pretresljiva slika vojnih grozot in je pri dosedanjih vpri-zoritvah dosegla zelo lep uspeh. "Prireditve in društvene vesti 1 roslava 20 letnice prosvetnega društva na Homcu se vrši 14. oktobra ob 3 popoldne. Pridite! Orel Vsem orlovskim edlniram. Tekmovalni red In vuje za 1. 1929 (za praški tabor in tekme JOZ) je izšel. Naroča se pri Jugoslovanski orlovski zvezi v Ljubljani. En izvod stane 8 Din, Če se knjižica takoj naroči, pozneje pa znatno več. Cerkveni vestnlU Duhovne vaje za može bodo v Domu duhovnih vaj od 31. oktoba do 4. novembra. Te duhovne vaje bodo posebno za take može, ki so žc večkrat delali duhovne vaje. — Tečaj se začne zvečer dne 81. oktobra in konča zjutraj 4. novembra. Udeleženci naj bodo v Domu do 8 zvečer dne 31. oktobra. Za ude'ežbo naj se pravočasno oglase. — Oskrbnina za ves čas 120 Din. — Naslov: Vodstvo Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjekega 9. lačin, Božidar Okorn, Ljuba Segedin, Franjo Tu-šnr, Srečku Rop, Svetfalav Vohosek, Stjepan Pegel, Danilo Mavrovič, Andrej Slapar, Pavel Novakovi«, Vladko Zorko, Josip Lani?, Bela Galantaj in Peter Korda. — V konjenici: v čin kapetana L razr. kapetan IT. razr. Zvonimir Bahorič; v Čili poročnika podporočniki Milutin Aranicki, Marko Ajdprič, Ivan Žagar in L.jubomir Dunjič. — V inženjerski stroki: v čin kapetana II. razr. poročnik Ljuboinir Pokorni; v čin poročnika podporočniki Lav. slav Masarini, Miloš Marolt, Franc KoSnjok, Milan Kosec, Ivan Normali, Frtuijo Markovič, Vladimir Valeuta, Velimir Budnk, Branko Jeftič, Karol Orehek in Zoran Pišel. — V zraka-p 1 o v s t v u : v čin kapetana I. razr. kapetan II. razr. Vladimir Šandor; v čin kapetana IT. razr. poročnika Hubert Hajberger in Zlatko Šintič; v čin poročnika podporočniki Alojz Radin, Zdenko UlepiC, Joaliini žitnik, Aleksander Hiibner, Janko Šalamun, Ivan Makied, Josip Krajuc, Vladim ir Vasi?, Ivan Cenič; v čin nižjega zrakoplovno-tehnič-nega poslovodje III. razr. nižji poslovodja IV. razr. Dragotin Hirfi. — V ekonomski stroki: v čin administrativnega knpetana T. razr. kapetani II. razr. Edvard Godela, Dušan Bukov, Franjo Tri-glavčanin, Dragotin Kovačevič in Franjo Bakolič; v čin administrativnega kapetana II. razr. poročnik Ivan Koh. — V i n ž I n j e r s k o -1 e h n i -ški stroki: v čin administrativnega kapetana I. razr. kapetani II. razr. Dobroslav Kovačevič, Aleksander Skerlič in Milan Tršič. — V geodetski stroki v čin administrativnega poročnika podporočnik Rihard Ratlnnovič. — V sodni stroki: v čin admin. kap. I razr. kapetan IT. razr. Miroslav Košak. — V veterinarski stroki : v čin kapetana f. rnzr. kapetan II. razr. Nandor Mnšek. V mornarici v čin poročnika bojnega broda I. razr. poročnik bojnega brodn II. razr. Milutin Zagod; v fin ekonomskega kap. I. razr. kapetan II. razr. Dragotin Bntkovič: v čin admin. kap. I. razr. ekonomske stroke kapetan II. razr. Otmar Ditrih in Celestin Linič; v čin strokovnega kapetana 1 r>zr. kapetan II, razr. Anton Laura; v čin inženjerskega kapetana II >v. poročnik Marijan Mašek; v čin nižjega triu ' sa poslovodje I. razr. nižji tehnični poslovodja II. razr. Evgen Cotič; v čin nižjega tehničnega poslovodje III. razr. nižji tehnični poslovodja IV. razr. Aleksander Grck in Matija Los; v čin sanitetnega kapetana TI. razr. poročnik dr Ivan Koprivnik; v čin lekarniškega kapetana T. razr. kapetan IT. razr. kapetan II. razr. Franc Krivec z rangom od junija 192*1 in v čin inženjerskega poročnika podporočnik Rudolf Drdinič z rangom od aprila 1928. Najcenejši nakup vseli šolskih potrebščin in šolskih knjig M. TiCar, Ljublfana Prosvetni večeri v zirmki sezoni Pred tremi leti je pričela prirejati ljubljanska Prosvetna zveza svoje prosvetne večere, namenjene najširšim plastem občinstva brez razlike stanu. Program je bil vsako leto tako sestavljen, da je prišel na svoj račun prav tako ročni kakor duševni delavec. Lahko rečemo, da so se te vrste prireditve našemu občinstvu prav priljubile. Radi tega bo ž njimi nadaljevala Prosvetna zveza fudi v letošnji sezoni, dasi je letos naše občinstvo s predavanji bolj oskrbljeno nego poprej — po radiju. Toda ene stvari radio ne more nuditi: slik. Mnoga predavanja pa' baš po slikah pridobe izredno mnogo. V tem oziru se ni ustrašila Prosvetna ,zveza nikakih stroškov in težav in si je nabavila dragoceno zbirko okrog 7000 skioptičnih slik, ki jo še neprestano spopolnjuje. Zlasti vsakoletni prosvetni večeri dajejo vedno povod, da se obogati zbirka skioptičnih slik z novimi pridobitvami. Poleg tega pa ustvarjajo taki prosvetni večeri tudi osebne stike med predavatelji in meri tistim delom občinstva, ki se za kakršnokoli stroko posebej zanima. Za obiskovalce prosvetnih večerov so pa dostikrat te prireditve tudi kolikor toliko družabnega značaja. Prvi dve leti so se vršili prosvetni večeri vsakih 14 dni. Potreba sama je privedla do tega, d« se je lansko leto njih število podvojilo s tem, da so se pričeli vršiti vsak petek (razen bo-žičnih praznikov). Tudi letos bodo prosvetni večeri vsak petek od 12. oktobra pa do 22. marca, izvzemši božične praznike. Vseh prireditev bo torej 22. — Prosvetna zveza je pridobila za predavanja odlične strokovnjake iz raznovrstnih panog znanstva. Ba-vili se bodo z zemljepisjem in z zgodovino, s slovstvom, z umetnostjo, s prirodopisom, upoštevala se bodo tudi vprašanja iz duševnih znanosti, ki sodobnega človeka posebno zanimajo (okultistične vede). Posebna skrb je posvečena Slovencem izven mej naše države. Tudi za humor bo poskrbljeno. Da se ustvarijo tesnejši stiki med našimi pisatelji in pesniki ter obfinstvom. sta na sporedu tudi dva literarna večera, na katerih bodo brali književniki svoja dela. Sicer pa — kaj bi naštevali predavanja! Saj je v današnji številki objavljen spored, iz katerega si bo vsak bravec že naprej zaznamoval predavanja, ki gn posebno zanimajo, ako že ne namerava obiskovati kar vseh vprek, kar so doslej mnogi delali v svojo popolno zadovoljnost. Pristavljamo še to, da so načela, ki se jih skušn držati Prosvetna zveza dosledno pri vseh takih prireditvah, v glavnem tale: Nobeno predavanje naj ne traja dalj nego tri četrt ure in naj bo kar mogoče poljudno. Predavatelji naj, če le mogoče, govore prosto. Pred vsakim predavanjem je kaka deklamacija, glasbena ali pevska točka, ki je v zvezi 7, vsebino predavanja. Pričetek točno ob osmih, tako da je ves večer zaključen po možnosti ob devetih. Vstopnina je čisto neznatna: stoiišče 2 Din, sedeži 3 Din, sedeži v prrdprodafi 5 Din. Kdor si hoče kupiti permanentno vstopnico (sedež) za vse prosvetne večere, plača BO Din. Vabimo občinstvo, da se tudi letos v obilnem številu udeležuje teh poučnih in obenem zabavnih prireditev, SPORED PREDAVANJ: 1928. 1. 12./10. Prof. dr. Fr. Orivec: Lev Nikolajevič Tolstoj. (Ob 100 letnici njegovega rojstva.) 2. 19./10. I. literarni večer. Pisatelja Narte Ve- likonja in Janez Jalen in pesnik dr. Anton Vodnik bero svoja dela. 8. 20./10. Prof. Silvo Kranjec: Zanimivo poglavje iz postanka naše države. 4. 2./11. Prof. Josip Šimenc: Inteligenca pred-hlstoričnega Človeka. 5 ©./11. Župnik Anton Mrkun: Med južnimi Slovani v Argentini. 7. 25./U. David Doktorič: Iz prvih let pod itali- jansko vlado. 8. 30./11 Prof. Janko Mlakar: Od Hochgalla do Dachsteina. Ua 'ase zrcalo pravi :„£epa si potom člide! Toda dve kremi morata biti: Elida Coldcream za čiščenje in hranjenje kože ponoči. — Elida Creme de chaque heure, ki jo tisc^ .. čisla kot najboljšo kremo sveta. Ta se takoj vsrka . uO''o ' ;r ima presenetljivo zdravilen učinek. — Koži daje mnogo občudovano, zaželjeno alabastru enako barvo. ELIDA KRETiE 9. 7./12. Msgr. Viktor Steska: Marija v likovni umetnosti. 10. 14./12. Prof. dr Karel Hinterlechner: Ali se more potres naprej napovedati? 11. 21./12. Prof. dr. Gregor Rožman: Značaj ko- roških Slovencev. 1929. Ravnatelj dr. Josip Mal: Francoska doba med Slovenci. Prof. Janko Mlakar: Veseli in žalostni dogodki iz življenja planincev (S skiop-tičnimi slikami.) II. literarni večer: PLsatelja dr. Ivan Pregelj in dr. Joža Lovreučič bereta svoja dela. Prof. dr. Valter Bohinec: Kako se spreminja obličje naše zemlje? P. dr. Roman Tominec: Naša pot po Franciji. Dr. Stane Vurnik: Slovenska ljudska umetnost. Prol. Jakob Šolar: Kardinal Mercier, ena največjih osebnosti naše dobe. Prof. dr. B. Svetel: Naša letovišča. Prof. dr. Valter Bohinec: Kako vpliva narava na človeka? Prof. dr. V. Šarabon- Šege in običaji raznih narodov. Prof. Josip Šimenc: Okultistične vede. Ne zamudite znatnega popusta na vsa oblačila, pri Jos. Rojina, tjubljana. 12. H-/1 13. 18./1. 14. 25./1. 15. 1-/2. 16. 8./2. 17. 15./2. 18. 22./2. 19. 1./3. 20. 8./3. 21. 15./3. 22. 22./S. Hadlio Programi Radio-Cfublfana Četrtek, 11. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Lašcina, poučuje prof. Iv. Gruden. — 18.30: O elektronkah, predava prof. Andree. — 20: Koncert radio-kvarteta Ljubljana, (prof. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Svetel), F. Men-ctelssohn-Barlholdy: llebridska uvertura; 1!. \Vag-ner: »Tristan in Isolda<-, predigra; Saint-Saens: >Samson in Dalilac; J Straulii: >Ob lepi modri Donavi, valček; Chr Sinding: Pomladno šumenje; Ant. Dvorak: Slovanski plesi št. 4, 6, 8. — 21.30 Poročila. Petek, 12. okt.: 12: Reproducirana glasba In borzna poročila. — 18: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. — 18.30: Vzhodnoslovenski in sred-njeslovenski hišni tipi, predava dr Slane Vurnik. — 20: Koncert g. Jarc, vmes improvizira na klavirju g. Kogoj: Kamilo MaŠek: Kam; Al. Sachs: Tak' si lepa; Dr. Gojmir Krek: Na poljani; — lla-levy: Judinja; Smetana: Dalibor; Leoncavallo: Ba-jazzo; Schubert: Podoknica; — Smetana: Hej, ja-ka radost v kolo; Dvofak: Biblijske pesmi št. 5; Smetana: Ne kamenujte preroke; Dvofak: Biblijske pesmi št, 4; — Po gorah grmi, narodna; Men* vsejedno je..., Kdor je truden, naj gre spat, narodna; Izidor ovčice pase; Se davno mrači; — Ivan Grbec: Večer. — 21.30: Poročila. Drugi programi Četrtek, 11. oktobra. Zagreb: 17 Lahka godba — 19.30 Prenos koncerta češke filharmonije Iz Prage. — Breslau: 16 30 Koncert — 20 »Sorinac, burka. — Praga: 10.80 Koncert 19 Literarno poročilo — 19.30 Koncert: Dvofak: Simfoinjn, d-mol za veliki orkester — Suk: Suita za veliki orkester — Smetana: Ako ste se odločili za radio, pojdite k Iv. Bo- naču, zastopniku „Balti c-Radlo-Stookholm" Z n.jego-vimi aparati bo-dete uživali vsak dan. Wallensteinov tabor, simfonija za veliki orkester. — Leipzig: 10.30 Popold. koncert — 19 Predavanje: Kako nastane leksikon — 20 Operetni večer. — Stuttgart: 10.1.") Koncert — 20.15 Cerkvena večerna glasba madrigalnega zb-ra — 21 Periferija*-, igra. — Bern: 17 Orkestralni koncert — 20 Vesela glasba. — Kutovice: 20.30 Prenos koncerte iz Varšave. — Frankfurt: 10.35 Koncert — 20.15 »Hokuspokusc, komedija (Gotz). — Brno: 19 Recitacije Averčenkovih humoresk — 19.30 Prenos koncerta iz Prage. — Rim: 21 Prenos operete iz gledališča: *Cin-ci-la< (Ranzato). — Luiigenberg: 17.45 Koncert — 20 Komorni koncert llaydnove glasbe - 21 \Vagner: Walkure, 3. dejanje. — Berlin: 17 Po]>old .koncert — 20 »Undine«, rom. čar. opera (Lort7,ing); nato plesna ghsba. — Du-naj: 11 in 10 Koncert godalnega kvarteta — 20.05 »Brigita-Kirta«, dunajska slavnost iz preteklosti. Glasba, petje in prizori. — Miinchen: 10.30 Koncert harmonij — 17.30 Popold. glasba — 19.30 Koncert komornega kvarteta — 21 Simfoničen koncert. — Milan: 20.50 Prenos ojtere iz gledališča. — Budapest: 12 Klavirski koncert - 17.45 Ogrske ljudske melodije na klavirju — 20.10 Vokalna glasba — 20.45 Operetna in plesna glasba. RAZPIS SREDNJEŠOLSKIH LAHKO ATLETSKIH TEKMOVANJ ZA PRVENSTVO SLOVENIJE IN Z\ PREHODNO D\RIM) ŠPORTNE ZVEZE. V svrho splošnega razvoja Iahkoatletskega gibanja in čim večjega propagiranja te športne panoge med dijažtvoni srednjih šol Slovenije razpisuje AŠK Primorje lahkortletska tekmovanja za prehodno darilo Sj)ortne Zveze, ki se vrši v soboto dne 20. t. m. ob 14.30 na igrišču AŠK Primorje, Dunajska cesta. Splošna določila: 1. Tekmovanje razpisujeta A6K Primorje in SK Ilirija vsako leto izmenično kot izvrševalnl organi same prireditve, tehnično vodstvo prireditve ima sodniški zbor saveznih sodnikov JLASa v Ljubljani. 2. Stroški in dohodki same prireditve se stavijo na račun ASK Primorja odnosno SK Ilirija izmenično. 3. Končno klasifikacijo z natančnim redoale-dom in placementom poedinih zavodov izvršita ASK Primorje odnosno SK Ilirija ob pritrdilu sodniškega zbora JLASa v Ljubljani, ki dodelita dartlo onemu zavodu, ki je po klasifikaciji dosegel najvišje število točk. 4. Darilo je prehodno; isto hrani za časa enega leta šolsko vodstvo zmagovalnega moštva. 5. Po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih preide darilo v definitivno last šolskega vodstva zavoda, ki je zmagal. Tekmovalna določila. 1. Tekmovanje se vrši po pravilih JLASa v Ljubljani. 2. Tekmovanje je odprto za vse redne učencc srednjih šol Slovenije neglede na to, ali so včlanjeni v kakem športnem klubu. 3. Tekmovanje se vrši v sledečih disciplinah: I. Predtekl 100 m, 2. skok v višino z zaletom, 3. met kopja, 4. tek 800 m, 5. semifinale 100 m, 0. met krogle, 7. skok v daljavo z zaletom, 8. tek 8000 m, 9. met diska, 10. finale 100 m, 11. ekok ob palici. Izven konkurence za pokal se vrši štafeta 4 krat 100 m. 4. Klasifikacija je sledeča: I. meeto 5 točk. II. mesto 8 točke, III mesto 1 točka. 5. Na vsako disciplino sme vsaki zavod prijaviti po dva tekmovalca ln najaviti tudi eventuelno rezervo. 0. Zavod, ki doseie najvišje število točk, zasede prvo mesto in si pribori za dobo enega leta prehodno darilo Športne zveze. 7. Vodstvo prireditve imata ASK Primorje in SK Ilirija izmenično in je vse prijave nasloviti na njih. Letošnje prijave s prijavnino je poslau nn naslov: Sancin, Tavčarjeva ul. 1 do 19. t. m. ob 12. Naknad'" rljave se sprejemajo proti dvojni prijav--' d ure pred pričetkom tekmovanja. Prlj Dtn 2 za točko in osebo. Tekmo- van: i se vr51 na igrišču ASK Primorje, Dun Aka ui iib Primorje lakkoatlcUka sekcija. ✓ / mid iimGDiGiP vrvenje^s Rontgen čudotvorec Rontgenovi žarki postajajo polagoma neobhodno sredstvo v vsem gospodarskem življenju in vseh prizadevanjih sploh, ki imajo opraviti s snovjo. Snovi prodirajo do dna in odkrivajo njeno sestavo, vse njene tajne' nc-dostatke in napake, ne da bi jo bilo treba šele razdirati in drobiti, rezati, analizirati. 0 pomenu Rontgenovih žarkov v zdravstvu vedo danes pač že prebivalci najoddaljenejših vasi. funtov. Najmanjša, za oko nevidna napaka, more za delavstvo pomeniti smrt. Tu je zopet Rontgen najboljši varuh: žarki fotografirajo razpoko v notranjosti, ki ni širša od lasu, vsako najmanjšo luknjico. — Po velikih jeklarnah in livarnah vsak kos preiščejo z žarki, predno ga montirajo. Marsikak delavec je pri brušenju orodja oslepel ali bil ubit, ker so se razleteli brusilni koluti. Sedaij vse te kolute pred uporabo preiščejo z Rontgenovimi žarki. Zelo važna naloga pripada Rontgenovim žarkom pri zgradbi letal. Ves les preiščejo z žarki, če nima v notranjosti vozlov ali ni raz-jeden od črvov, kar bi v borbi z elementi utegnilo pilota in potnike stati življenje. Tudi topničarjem na morju in na kopnem varujejo Rontgenovi žarki življenje s tem, da odkrijejo vse morebitne napake v torpedih, granatah in topovih. Avtomobilski tovarnarji so preje mnogo razpravljali o vprašanju, kolika množina olja je potrebna za mazanje motorjev; Rontgenovi žarki so pred kratkim odkrili, da je čisto tenka, le nekaj molekulov debela plast najboljša. Kakovost premoga najhitreje in najzanes-ljiveje ugotovi Rontgenova fotografija, ki pokaže natančen odstotni postavek gorljivih snovi, ničvrednega pepela in rudnin, ki jih vsebuje premog.' Rontgenove fotografije so najenostavnejše in najhitrejše sredstvo za razločevanje kovin. Vsaka kovina je zgrajena iz kristalov, ki imajo pri vsaki svojo posebno geometrično obliko; Rontgenovi žarki v trenotku pokažejo kristalni ustroj vsake kovine. Prav na tem poprišču se odpirajo nedo-gledna nova obzorja. Prof. G. L. Clark na univerzi Illinois je dognal, da Rontgenovi žarki neka Dolcisova slika (17. stoletje) dejansko preslikana in je ostal pristen samo podpis. Izvedenci so nato zgornje barve odluščili in tako vzpostavili pravo Dolcisovo sliko. Rontgenovi žarki so najboljši izvedenec za razne dragulje. Pristni biseri n. pr. pod Rongenovimi žarki žare, ponarejeni pa ostanejo motni. Rontgenovih žarkov se poslužujejo tudi ostrigarji; ko pripeljejo v čolnu ostrige, jih takoj preiščejo z Rontgenovimi žarki. V katerih se pokaže biser, jih odpro, ostale pa zmečejo nazaj v morje. Ameriški volivni dovtipi Američani ljubijo dober dovtip, ki se ga radi poslužujejo tudi v političnem življenju. V sedanjem volivnem boju za predsedniško mesto krožita med drugim naslednja dva clovtipa: Na nekem volivnem shodu je republikanski govornik na vse načine hvalil Hooverja in republikansko stranko, Menil je, da je poslušalce tako zelo prepričal za svojo stranko, da je nazadnje naravnost vprašal: »Ali je sedaj še kdo med vami, ki misli demokratično voliti?« Tedaj se dvigne zagorel, žilav farmar in mirno izjavi »Moj ded je bil demokrat, moj oče demokrat in tudi jaz bom volil demokratično.« Govornik pri tej izjavi ni izgubil hladnokrvnosti, marveč je hotel na robat način ugnati farmarja. Rekel je: >Kako nespametno je to naziranje! Denimo — prosim, to je le za primer — da bi bil vaš ded konjski tat in istotak konjski tat tudi vaš oče; kaj bi bili vi potem?« Farmar mirno: »Republikanec.« Ko sta se v pravkar minolem poletju predsednik Coolidge in njegova soproga mudila na počitnicah v Wisconsinu, so nekatere gospe, katerih možje so člani reprezentantske zbornice, izmoledovale pri vratarju, da jim jo razkazal stanovanje Coolidgeve družine. Z največjim spoštovanjem so po prstih hodile po sobanah ter slednjič prišle v spalnico visoke zakonske dvojice. Dame politično niso bile enega mišljenja. Ko je neka republikan-ka vsa navdušena pokazala na posteljo gospe Miss Lawrence, podpredsednica angleške delavske stranke, ob odhodu z zborovanja. Manj znana je pa njegova uporaba na ostalih popriščih. Če je treba pri novih ali starih stavbah ugotoviti snovne nedostatke in razpoke, ali če je treba pri prezidavah in obnovah dognati, kje se nahajajo prečni trami in cevi itd., je treba le z Rontgenovimi žarki posvetiti stenam v obisti. pa zve inžener vse, kar mora vedeti. , Pred par leti se je vnela dolgotrajna in draga pravda zaradi koščka stekla, ki ga je nekdo našel v kosu čokolade. Danes se tovarnar zaščiti proti vsem takim neprijetnostim s tem, da z Rontgenovimi žarki preiščejo vsako škatljo čokolade, predno jo odpošljejo. Z Rontgenovimi žarki preiskujejo skril za telefonske pretikalnike, če je prost rudninskih primesi. Rontgen mora odkriti, če so podmorski kabli pravilno razcepljeni. V dobrih tovarnah zobnih krtačič preiskujejo izdelke, če so ščetine pravilno vložene. Čudne stvari se dogajajo pod vplivom Rontgenovih žarkov v oplemenjenem kurjem jajcu. Dr. W. H. Diefferbach v Newyorku je delal take poizkuse z jajci Plymouth-Rok kokoši. Nekaj jajc je izpostavil žarkom za par minut, druga pa za nekaj ur. Iz prvih jajc so se zlegle skoraj same kokoši, iz drugih pa so zlezla čudna bitja — piščanci, ki so bili sicer popolnoma zdravi, a so imeli čisto druge oblike kakor navadni piščanec. Nekatere živali so bile brez peroti, a druge so kazale izipremembe, ki bi se drugače mogle izvršiti žele v teku več rodov. Dr. Dieffenbach meni, da bo mogel s pomočjo Rontgenovih žarkov vzrediti čisto nove vršite kokoši, ki bodo mnogo dragocenejše nego vse dosedanje vrste. Ugotovil je, da so se iz obsevanih jajc zvalile živali, ki so dosegle nenavadno težo in začele mnogo preije nesli jajca nego je to običajno. Rontgenovi žarki so čuvarji delavčevega življenja po tovarnah. Tu so na strojih zaklop-nice (ventili), velike kakor triletno dete, pa morajo vzdržati pritisk skoraj dva milijona Gene Tunney (svetovni mojster v težki rokoborbi) in soproga ob prihodu v Neapelj. Novoporočenca sta na ženitovanjskem potovanju. Tunney je priženil 10 milijonov dolarjev. fotografirajo delce, ki so desettisočkrat manjši nego jih je mogoče opaziti z najboljšim drobnogledom. Prof Clark napoveduje, da Rontgenovi žarki ne bodo pokazali samo mo-lekilov in atomov, iz katerih je sestavljen ves snovni svet, marveč tudi solnca in planete v notranjosti vsakega atoma! Med najzanimivejšimi stvarmi, ki nam jih pripoveduje znanost, je nauk, da trdna telesa v resnici sploh niso trdna, marveč da se mole-kili, atomi in elektroni, iz katerih so sestavljene skale, poslopja in avtomobili, sploh ne dotikajo med seboj kakor opeka v zidu, marveč se prosto gibljejo v prostoru. Če v temi z glavo butimo ob vrata, se bomo dali komaj prepričati, da je bilo tisto, ob kar smo butili, do devet desetink prazen prostor. Toda prof. Clark prorokuje, da nas bodo Rontgenove fotografije o tem kmalu nepobitno prepričale. V znameniti umetnostni galeriji Louvre v Parizu vsako sliko preiščejo z Rontgenovimi žarki, da se prepričajo, če jc pristna. Pri taki preiskavi so med drugim odkrili, da je bila Coolidgeve in ponosno vzkliknila: »Tu bo od 4. marca dalje spala gospa Hooverk — jo je neka demokratinja takoj ostro zavrnila: »Tako? Mar mislite, da se bo Al Smith tako izpo-zabil?...« Tudi psi imajo svoj semenj V Apoldi na Nemškem imajo od davna semenj, ki je edin svoje vrste na svetu — pasji semenj. To ni slučajno, marveč so tu doma najboljši nemški pasjerejci. A nemški lovski psi so sloveli že v srednjem veku, saj je Karel Veliki med drugimi darovi poslal Harunu al Rašidu tudi več lovskih psov. Semenj se vrši v prvih dneh oktobra; pred vojno je prihajalo mnogo inozemskih obiskovalcev, posebno Američanov, Belgijcev in Francozov; sedaj se sestajajo na njem kinologi in lovci iz vseh delov Nemčije. Psov privedejo na tisoče vseh vrst in pasem. Apoldski pasjerejci so med drugim vzredili nemškega ovčarskega psa. Za časa svetovne vojne so dali vojski na razpolago dvesto psov za zdravstveno in stražno službo. Andre Roulis, novi svetovni mojster v lahki atletiki, ki je v Nevv Yorku premagal Canzeronija. Routis je Francoz. Vodka močnejša nego sovjeti Sovjeti so bili napovedali vodki boj in Stalin je še nedavno obetal, da se bo proizvajanje vodke polagoma odpravilo. Toda proračun za 1. 1930.-31. predvideva ogromno zvišanje vodke od 38 milijonov veder na 68 milijonov letno. Namesto dosedanjih 5.1 steklenice na osebo bo prišlo potem po 9.1 steklenice na vsakega prebivalca. Zvišanje se opravičuje s tem, da se hoče zasebno kuhanje žganja na deželi odpraviti. »Pravda« protestira in opozarja na opustošenja, ki jih med delavstvom povzroča pijanstvo. Sicer pa priznava, da je mogoče odpraviti proizvajanje in prodajo vodke le, če ljudstvo samo pri tem sodeluje. Drago plačana kosmetična operacija Učiteljica Margit Vago si je dala v nekem budimpeštanskem sanatoriju iz trebušne stene izrezati plast masti in z njo prekriti neko brazgotino na vratu. Ko je bila trebušna rana že zašita, je zdravnik opazil, da je ostala v trebuhu ena izmed šivank. Takoj je znova odprl rano, toda šivanke ni mogel najti. Ker je bolnica postajala silno nervozna, se je ni upal več razburjati, zato je rano znova zašil in izjavil, da jo bo znova operiral, ko se nekoliko opomore. Toda pri bolnici je nastopila silna mrzlica; prenesli so jo na kliniko, kjer je profesor Adam ugotovil, da je v trebuhu ostala šivanka rano zastrupila s šenom. Učiteljica je umrla, predno so jo mogli v drugo operirati. V dvejf) ^ tref) vrsta O 12 smrtnih žrtev zaradi preobilo užitega alkohola se je pripetilo minolo nedeljo v Združenih državah. Največ žrtev zahteva surov, nedestiliran alkohol. Otvoritev »Ile«. V Berlinu so pravkar otvorili mednarodno razstavo za zrakoplov-stvo »Ila«. Na razstavi je zastopanih devetnajst držav. 25 milijonov Kč za opremo mestnih socialnih institutov je dovolil praški občinski zastop. Ogromen rop v Newyorku. V Newyorku so roparji o belem dnevu vdrli v veliko zlatarsko trgovino, strahovali lastnika z revolverji in odnesli za 300.000 dolarjev nebruše-nih diamantov. Prodana republika. Skupina francoskih finančnikov je kupila republiko Andorro v Pirenejah. V Andorri nameravajo ustanoviti igralnico po zgledu Monte Carla. Šolstvo na Kitajskem nameravajo preosno-vati po nemškem vzoru. Pogorela je velika predilnica pri Bariju v Italiji. Škoda znaša 3 milijone lir. Prvi vlak na elcktrificirani progi na Brennerju je odpeljal iz Innsbrucka 8. t. m. Požar v kaznilnici. V državni kaznilnici v Ohi-ju je ponoči 7. t. m. nastal silen požar. 15 jetnikov je v svojih celicah živih zgorelo, 20 drugih je bilo težko ožganih. Kaj se ho letošnjo zimo plesalo Novi londonski lordmajor sir Kynastor Studd v spremstvu dosedanj. lordmajorja sira Cli. Bathoja. Na Dunaju se je pred kratkim vršil mednarodni kongres plesnih učiteljev. Gospodje so bili mnenja, da so eksotični — zamorski, indijanski in drugi divjaški plesi — že prekoračili svoj višek, da pa bodo vseeno tudi letos še prevladovali na evropskih plesiščih. Vsekakor se plesni učitelji trudijo — tako so naglašali na kongresu — da bi te plese vsaj malo kultivirali, kar pa naravi teh plesov samih nasprotuje in se ne da mnogo doseči. Na vsak način pa je le silna razlika, kako pleše Dunajčan, Berlinčan, Parižan, Švicar, Američan itd., čeprav so povsodi eni ter isti moderni plesi v veljavi. Narodna čud se pač ne da nikjer povsem zatajiti. Poleg dosedanjih plesov: tanga, :>yales blues«, »trista«, uvedejo nanovo dva evropska narodna plesa — špansko Taragano in poljsko »Polonio«, ki sta pa mednarodno prikrojena. Na vsak način so zdi, da se Evropa v plesu polagoma vrača sama k sebi. Miss ina Leslie, mlekarica v Pomeni v Kaliforniji, je dobila na tekmi za lepoto prvo nagrado. gospodarstvo Carinski dohodki v septembru »o znašali 1704 milj. Din nnpram 145.4 v avgustu t. 1. Skupno so od 1. aprila letos do 30. septembra znašali carinski dohodki 816.2 milj. Din (proračun za to dobo 827.5 milj. Din). V zvezi je >Slov. Narod« popoluoma napačno ^skonstruiral Svoje podatke. Prvič naš izvoz ni večji kakor lanski (v prvih 8 mesecih leta). lRtočasno ko se veča zunanja trgovina (8.962 napram 8 563 milj. Din), carinski dohodki ne zaostajajo toliko za proračunom. Da pa uvoz življenjskih potrebščin nazaduje, je le pozdraviti, ker se obenem povečuje tudi uvoz produkcijskih sredstev. Nazadovanje prvega uvoza kaže na povečano produkcijo doma, drugi uvoz pa se ne komzumira samo, pač pa profcvaja naprej, služi v nove produktivne svrhe. Slabim vremenskim prilikam, ki so povzročile lansko slabo žetev in v zvezi s tem pasivnost trgovinske bilance pa ni kriva vlada, pač pa bi bilo še slabše, če bi gospodaril v naši državi »strokovnjak«, ki piše take stvari, da se jim mora čuditi vsak, ki količkaj pozna narodno-gospodarska vprašanja. Poraba umetnih gnojil v naši državi. Čilskega solitra se je porabilo v naši državi: 1927-28 •>500 ton, 1926-27 1640 ton, 1925-26 605 ton. Skupno je znašala poraba 1926. leta 4885 vagonov, leta 1926 pa 4128 vagonov. . Produkcija opija znaša leto« v naši državi 150-180.000 kg (lani komaj tretjina tega). Največ kupujejo blago Švicarji (ca. 60 švic. frankov za kilogram. Kvaliteta je prvovrstna. Hvalevredna je delavnost Vašega potnika: vsak dan obišče 20 interesentov. -„S i o venec" jepa šedelav-nejši inmore pu. zati še večje uspehe: vsak dan se oglasi pri 20.000 interesentih. - Informirajte se v Inseratnem oddelku „Slovenca" v paviljonu na Miklošičevi cesti poleg Uniona. ttorsa 10. oktobra. DENAR. Današnji devizni promet je bil zn:>!en, zlasti v devizah Curih iu Berlin Razen Berlina, ki je popustil na 1351.50, in Newyorka, ki se je učvrstil od 56.94 na 56.95, so ostali tečaji neizpremenjeni. Privatno blago je bilo zaključeno v manjših količinah v devizah Newyork iu Trst, dočim je. ostalo potrebo krila Narodna banka., T Devizni tečaji na ljubljanski borzi 10. oktobra >928. povpraš pon. | srednji | sr. 9. X. Amsterdam _ 2283.50 — — Berlin 1353- 1356.- 1354-50 1355.75 Bruselj — 791.30 — — Budimpešta — 993.44 — —: Curih 1094-10 1097.Hi 1U95.6G 1095.61 Dunaj 799.64 802.64 801.14 801.14 London — 276.26 — 276.16 Newyork 56.85 57.05 56.95 56.94 Pariz — 222.47 — 222.25 Praga 168.37 169.17 11>8.7 7 168.77 Trst 297.— 299.— 298.- 298.- Belgrad. Amsterdam 212.8050—22.8550, Berlin 13.53—13.56, Budimpešta 9.98—9.940, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 7.9964- 8.0264, London 278.86—276.5, Newyork 56.82—57 OP, Pariz 221.77 —224.47, Pr. ga' 168.37—169.17, Trst 29.690-29.890. Curih. Belgrad 9,1275, Berlin 128.63, Bukarešt 3,155, Dunaj 73.09, London 23.21, Newyork 519.70, Pariz 20.30, Praga 15.395, Trst 27.20. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4A). Valute: dinar 12.465. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 175 den, Vevče 110 den., Nihag Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 439—440, kasa 438—440 (439), termini: 10. 440 d., 12. 449— 449.50, 7% inv. pos. 85.50—86, agrari 55.50— 56. Bančni pap.: Hipo 58—59. 1'oljo (7.50—18, Hrv. 58 d., Kred. 85 d., Jugo 88—88.50 (88.50), Lj. kr. 126 d., Nar. 6900—6975, Prašted. 920-925 (920), Srpska 151—152 (151), Zein 120—140 Ind. pap.: Gutmann 195—200 (195-197—200), Slavonija 5.50 -6 (4—5-4.-0-5.50—6), Slavex 100-102 (100), Drava E00—5: 0, šečerana 480 d., Osj ljev. 160— 170, Brod. vag. 89 r., Union 280 d , Isis 20 d., Ra-gusea 475—482.50 (480), Trbovlje 480 d., Vevče 110—115, Nar. šum. 16 d., Piv. Sar. 300 r., Mlin 19.50 d Belgrad. Narodna banka 7050—7000. vojna odškodnina 438 -439, 10. 441, 12. 449, Bel. zadr. 7000—7700, 7% invest. posoj. 85, agrari 55.50. Dunaj. Podon.-savska-jadr 84.75, Živno 124, Alpine 43.90, Trbovlje 60.40, Gutmann 26.75, Mun-dus 171, Slavonija 0.60. Les Velike dražbe na Ilrvatskm se nadaljujejo in še nadalje moramo poročait ovisokih cenah. Tako je bilo dne 8. t. m v Mitrovici izlicitiranili 5000 hrastovih debel s 23.347 pr. m. Izkiicna cena je znašala 9,952.000 Din, doseženo pa je bilo 20.798.000 Din, torej nad 100% več. Pri posameznih kompleksih je preplačilo še večje: n. pr. Ra-djenovdi • (3838 m«) izklicna cena 1.690 000 m», doseženo nad 4.4milj. Din. Vzrok za te visoke cene je iskati v izginjanju slavonske hrastovine. Žage je potrebujejo ca 300.000 m3, dobe jo pa letno le lOO.OOO m3. Ni torej iskati tu vzroka v bojazni pred padcem dinarja, ampak v tem, da si velike tvrdke hočejo na vsak način zagotoviti siroviue, katerih je vedno manj. Na ljubljanski borzi so bili danes zaključeni 3 vag. desk. Tendenca je neizpremenjena. Živina Na dunajski goveji sejem 8. t m. je znašal dogon 3336 glav, od tega iz Jugoslavije 417, iz Madjarske 1031 itd. Pri mirnem poslovanju so cene za najboljše in prima blago ostale neizpre-menjene, ostale vrste so se pocenile za 5 grošev pri kg. Biki so se podražili za 5 grošev pri kg. Notirali so: voli najboljši 1,90—2.65, I. 1.60—1.85, II. 1.15—1.55, III. 0.95-1.10. biki 1—1.30 (izjemoma 1.40), krave 0.85—1.45 (izjemoma 1.60), klavna živina 0.65—0.80 šilinga za kg žive teže. Na praški ^ejom 8. t m. je znašal dogon 1175 glav goveje živine, od tega iz Jugoslavije 109, ki so notirali: biki 4.?Or^ft.75, tellce 5-5.75 Kč za kg žive teže; nadalje 6l?0 prašičev, od tega iz Jugoslavije 434, ki so notirali M 0.50—18 Kč. V Milanu so cene živini popustile. Notirali so ta teden: voli I. 4.40-5.10. II. 3.70-4.30, III. 2.50-3.60, krave 1.3.904-4.60, II. 3-3.80, III. 2— 2.90, biki T 3.60—4.20. II. 2.80—3.50. Na dunajski prašičji sejem 9 t. m. je znašal dovoz 17.083 glav. od tega 1959 iz Jugoslavije, 11.787 poljskih, 1595 romunskih in 1627 madjar-skih. Prima — špeharji so se pocenili za 5 grošev. ostale kakovosti za 10 grošev. Mesnati prašiči so se prodajali po slabih cenah pret. tedna Notirali so: špeharji I. 2i.40-2.50, angl, križani 2.25-2.40, kmetski 2.20—2.45 (izjemoma 2.50), stari 2.20— 2.30, mesnati 1.70—2.25, šilinga za kg žive teže. Najpreje nadrgnite obraz z NlfEACREflO nato počakajte dve minuti (med tem se lahko oblačite). Potem se nomoZite z milom im se brijle! Čudili se bodete, kako lahko se brije, in veselili se bodete, kako mehka in gibka je potem Vaša koža. Niti na enem kraju ne bo Vaša koža razpo-kana in razdražena. Niti se ne bo p« javil slučaj, da Vam je koža nategnjena, čemur se doslej ni bilo mogoče izogniti. Za ¥ašo Kolo je taho bri(|e vdiha dobroto* Žitni trg Naši kupci se drže zelo rezervirano in hosa nikakor ni povzročila jačjega nakupovanja blaga za naše kraje, dočim drugi pasivni kraji živahno kupujejo Tendenca je stalno čvrsta za vse pridelke. Tudi mlevski izdelki zlasti moka nekoliko nategujejo. Oves se drži na Din 250 bč. nakl. post. Za pšenico in koruzo so cene ueizpremenjene. Svetovna letina. Mednarodni kmet. urad v Rimu objavlja podatke o svetovni letini. Skupno je znašal pridelek pšenice v 30 državah (ki pridelajo 85% svetovnega pridelka) 1.036 milj, stotov napram 944 milj. lani, rži 412 napram 438, ječmena 342 napram 289 in ovsa 629 napram 550 milj. stolov. V koruzi ima večjo letino kakor lani se-veroameriška Unija (za 30 milj. stotov). Pridelek krompirja je v državah, ki producirajo 90% svetovnega pridelka, letos za 2.2% večji kakor lani. Sladkorne pese ne bo dosti več kakor lani. V Ljubljani nolirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. j>ost., dob prompt., plač. 30 dni); pšenica bač. 78—80 kg 2 ' ">0— 3Uo, okt. 302.50—305, nov. 307.50— 310, moka Og \bi. fko Ljubljana 430—435, rž 73—74 kg, uzančna 295 — 297.50, oves bč. zdrav re-šetan 285—290, koruza a 367.50—370, amer. 317.50 —320, ajda zdrava domača 300 305, ječmen bč 70-71 kg, 315-317.50. Zaklj. 2 vag. pšenice. Tendenca čvrsta. Novi Sad. .Pšenica bač., gor. bač., sr. 252.50— 255, ban., ban. par. Vršac 247 50— 250, ječmen 245 250, |K>1. 280—290. bač. pol 295 -300, oves 245—250, koruza 315—320, dec.-jan. 260- 269, marc april 290 295, april-maj 295—300, v storžih 170— 180, fižol 830—850, seno bos. post. 102.50-107.50, bač post! 115—117.50, moka 00 gg 357.50-367.50, št. 2 337.50—347.50. *t. 5 317.50 3 "7.50. št. 6 270 —280, št. 7 245—255, št. 8 205 215, otrobi 182.50 —187.50, ban. 180—185. Promet: 19 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 35 vag. koruze, 11 vag. otrobov, 2 vag. ječmena. Vsaj dinar za Slovensko Stražo [ Chlc Parlžankc rabijo Centiire des rose aH Rose Corail Bonrjols — Parts Marico Baiuk: Mera v slovenski narodni pesmi Pevska zveza v Ljubljani je založila in ravnokar izdala lično knjižico s tem naslovom, obsegajoče 8 pol osmerke, z lično, moderno opremo naslovne strani. V uvodu poudarja avtor važnost raziskavanja narodne (rajši naj bi se rabilo - ljudske«!) pesmi ca uurodoznanstvo, ugotavlja občutno pomanjkanje te vrste dela pri nas in daje s svojim delom hvalevredno iniciativo. Zaenkrat obravnava ritmično plat slovenske ljudske pesmi na objektih iz raznih zbirk: Zirovnik, Gerbič, Malenšek, Prelovec, Bajuk, Dev, Kocjančič, Mibelčič, Adamič, Švikar-Sič, ter pesmi v sedmih letnikih »Pevcac. Gosp. Bajuk kritično motri mero v imenovanih zapiskih, jo korigira na treh litografiranih polah (196 pesmi) in ugotavlja v Sklepu: dvodelno mero ima 13.3%, tridelno 31%, štiridelno 15.8%, šestdelno 24%, deljeno tridelno 0.20%, menjajočo se mero 16% in pride do zaključka, da pravu pet-delnosti v slovenski ljudski pesmi ni. Knjiga je plod pridnega in sitnega dela in zasluži kot iniciativa in kot rezultat vse priznanje. Upamo, da bo dala pobude za nadaljnje delo na l>oIju raziskavanja našega glasbenega folklorja. Stvar ima sedaj v rokah naš etnografski muzej, ki svoje pridobljene zbirke izpopolnjuje in urejuje in bo v bližnji bodočnosti začel s publiciranjem. Ba-jukovo delo pomeni lep korak dalje. Priporočamo ga vsem, ki se za stvar zanimajo. Instruktivno je za vsakogar, ki se teoretski peča z glasbo. (Naroča se pri Pevski Zvezi v Ljubljani.) V. • * Josip Korban: Živa voda. Pravljična enode-janka s petjem. Samozaložba. Cena 14 Din. Josip Korban je znan mladinski pisatelj. Njegova pove-stica Vitomilova železnica in igrica Povodni mož sta našli poponoma priznanje. Pričujoča pravljična enodejanka nas vodi na dvor bolnega kralja Matjaža, ki ga straži knez von Bikingen in ne pusti do njega zdravnikov, upajoč, da kralj umre. Šembilja pa mu prinese žive vode in ozdravi kralja. Dejanje, ki ima lahko razumljivo simboliko, je živahno in prirejeno v mejah mladinske domišljije. Tudi humor, ki opravlja dvorski norec Rogo, tupatam sicer ne brez narejenosti, je v mejah mladinske veselosti. Igrica bo dobrodošla mladinskim odrom in vsem, ki prirejajo mladinske predstave po deželi. Občut: ljiv režiser bo kako mesto, ki njegovemu očesu ne bo docela prijalo, zlahka ugladil. »Itast«, vostnik Slovenske dijaške zveze, Izide danes in jo razpeljemo takoj vsem organizacijam in dosedanjim naročnikom. Vsa številka je posvečena mizarskemu zborovanju in obsega 16 strani. Poberite in vplačajte takoj naročnino. Pridobivajte novih naročnikov za - Raste, ki postaja glasnik novih generacij slovenskega izobraženstva, ki so na pohodu! — Naročnina je za dijake, ki niso člani kakih v SDZ včlanjenih društev, letno 15 Din, za nedijake letno 20 Din. Rasti se bo dobivala tudi v knjigarnah, številka po 2 Din. Naročila na upravo »Rasti«, Ljubljana. Miklošičeva c. 5. Dijaški koledar Slovenske dijaške zveze Se ni docela razprodan. Imeti ga mora vsak slovenski dijak in vsak« slovenska dijakinja I Je edini slovenski in zares študentovski koledar. Sicer pa je vsebina sama najboljša reklama zanj. »Slovenska religitvznu lirika«, je še na razpolago v broširanih izvodih po 20 Din. Naj bo naš brevir za tihe samotne urel Naroča se pri upravi »Križa«, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Vsčvolod Ivfinov: Povratek Buddhe (Povest.) 7 Profesor vleče mrzel motvoz zdaj z eno, zdaj z drugo roko in se spominja toplih rokavic. Pozabil jih je pri nakupovanju, doma pa so še ostale knjige katere bi se dale zamenjati. »Lahko se še naselijo v mojem stanovanju taki, ki gredo poleg«...** Dava-Dorčži ga pričakuje pri vratih. Mongol odrine vsiljivo starko (»Ali kaj prodaš ali menjaš«) in pelje profesorja med križem ležečimi telesi. Bolj desno, bolj desno, državljan profesor! Če bi imel čas, bi na vsak način napel svoje moči, da vam pomagam. Toda sneg je trd, in vaše sanke so okovane ... Mislim, da ni težko.« Profesor težko diha: Zbarla ga v prsih. »Ali je prišel Anisimov? Kdaj odide vlak?« »Bodite mirni, do odhoda je neskončno dosti časa, tovariš Anisimov ne bo zamudil« »Toda on ima mandate in vse dokumente. ..« »Nič se ne bojte, že pride!« Stene tepluške so bile obite s klobucevino, ki so lo vzeli vojaki q ležišč, sami pa so spali na slami V kotu je okrogla železna peč, na polenu poleg nje stoji v steklenici petrolej z dolgim, kadečim se stenjem. Brlečo luč popravlja ženska. Profesor ne vidi njenega obraza: zunaj je mrak in stleg. Nekdo leta spodaj pod vozom in trka s kladivom po kolesih. /& pečjo stoli lesen zaboj po celi dolžini voza. Po smoli diši, novi žeblji se bllščijo v svetlobi luči. lesen prostor med stenami voza in zabojem je založen z opeko. Z opeke se tali sneg. tekoča voda diši. Buddha plove v novem čolnu Na čolnu je rdeč napis: »Vrh .. pozorno«. ** Prebivalstvo velikih mestnih hiš je pod sovjeti narastlo, ker so se požgale manjše lesene hiše za kurjavo. To je vzrok ostre stanovanjske krize. Dava-Dorčži cepi drva z majhno sekiro. »Imamo potno dovoljenje za dvanajst ljudi, vas ne vštevši, profesor. Vi in tovariš Anisimov se peljeta s posebno izkaznico. Toda dvanajsti se ni hotel peljati domov in vzel sem žensko.« »Ali je Mongolka?« »Da. Vzel sem ženo in ravnal sem modro.« »Ali je žena poročena?« Ne vem, mogoče. Toda ona je žena, in mongolska žena ne more odreči. Evropejci in Rusi razlagajo njih postopanje tako: Kitajci so jih pokvarili, ker ne smejo po zakonu svoje dežele peljali v Mongolijo svoje žene. Ali se vam ne zdi, profesor, da sem storil modro?« : Pojmovanje modrosti je različno.« »Zato sem tudi Vas izbral kot' sopotnika, profesor.« »Izbrali?« Poleno se noče cepiti. Dava-Dorčži odpre vrata in izgine s polenom. Zmrzlo zvenijo odbijači. Vlaku so priklopili stroj. Anisimov skoči v voz in stresa lisfnico. »Kje pa je vaša prlliaca? vpraša profesor. Anisimov sune v listnico, odstavi kakor desko dolg in širok topli škorenj in odgovarja poučevalno: »Kako prtljago naj imamo v komuni? Zaostala indiferentnost. Da-a ...« In potrka na zaboj, vleče z nosom, potem skoči skozi vrata in teče ra kolodvor. Profesor mu kriči: "--Pustile nam vsaj mandat!« Anisimov se sjrohoče, a vendar privleče zavitek z mandati. >.)ržite, tovariš profesor! Tam v tretjem razredu se je pričel politični razgovor o Rdeči armadi .. Pojavil se ie neki menjševik1. Jaz... Nič ne de, 1 Menjševiki — manjšinska struja ruske social-demokratične stranke, katere večino tvorijo boljševiki. Njih glavni voditelji so bili: Martov in Suhanov. prav nič, ne bom zamudil... Rekel bom, naj zadržijo vlak za pol ure. Nič ne de ...« Profesor si ogreva roke pri peči. Rad bi slišal, kaj pomenijo Vaše čudne besede ali natančno ena beseda. Kaj pomeni »izbral«, Dava-Dorčži? ...« Mongoli zravnajo slamo, ženska odide v kot. -Vojaki se strnejo in nekaj poslušajo. Zdaj šele razločuje profesor njih obraze, ki so pokriti z nekim modrim prahom. Dava-Dorčži jim maha s prstom, vsi počepnejo v vrsto. »Pred nami je mnogo časa, državljan profesor, za sporazumljenje, za pobožno in drugo premišljevanje... Naj bodo vaše misli vezene z zmajem, Vitalij Vitaljevič.. .2 Govornik, ki je nastopil pred tovarišem Anisi-movim, je rabil petnajst minut. Tovariš Anisimov vendar ni mogel v teku preostalih petnajstih minut razložiti vloge komunistične stranke v mednarodni revoluciji, vloge rdeče armade v ruski revoluciji in nenavadnih načel njene ureditve. Če je že vlak zadržan, se ne sme pretrgati govor, treba je izruvati menjševiške dokaze s korenino vred, saj se ne zgodi, tla bi postajenaČelnik sam zadržal vlak. In tovariš Anisimov je neusmiljeno pobijal v teku petinštiridesetih minut menjševike, esere desničarje in belogardiste.3 Vlak je med tem odšel ... a Zmaj je pri mohgolskih narodih (tudi Kitajcih in Japoncih) znak velikega svetovnega duha. »Vezene z zmajem*. — srečne, vesele in si. 3 Belogardisti — pristaši admirala Kolčaka in generala He-i nikina, ki so jiričeli meščansko vojno proti sovjetski vladi. Es-I eri-stranka social-revolucionarjev. Es-eri desničarji - politična j skupina Kerenskega, od boljševikov baš premagani (okt. 1917), j glavni politični nasprotniki. Menjševiki, prej le struja enotne | ruske soc.-dem. stranke so pomagali boijševikom v meščansiji vojski, toda so zahtevali »edino demokratično fronto« t. j. bolj zmerno notranjo politiko brez diktature prolelarijata. liiEiilE « tv 0 P P 6! * t cc c 2" c 2 w S-» > D f S a. £J u N JS X "U O o > I c?' B " o (B — 77 D 5 I K » N' (K) tS. CO UM C p ro K M J ? I" s ° pr . 2. c S S o — w 2. o g-j) o S. v I = n „ 8 1 Saš S? _ 3 c?l P B " a 5 SP ? 00 if tc 3.b ' C o: & - B m ~ ST «1 ® S K B S jo C | P' g f V o £ 3 t c j E' 4 2 > s -I VI K- = IIIEIII Vsaka beseda 50 par ali prodor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I Naznaniti zne>eklODin.Pristojbina za šifro 2Din.V>akoqla> znesek b Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo visje.Za oqlese treba plačati pri naročilu.Na pičena vprašanja odgovarjamo strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2DiVr | le.čejepriložena znamka.Ček račun Ljubljana 10 3"i9 Tel ^t 23-28 Pletiljke izurjenih, deset, sprejme takoj za stalno. — Ciril Vajt, Kranj. Samostojnega pečarja za postavljanje peči in formanje, išče Fr. Lobe, pečar, Slovenjgradec. Kroj. pomočnika za veliko delo sprejme takoj Gašp. Cukjati, krojaški mojster v St. Go-tardu, p Trojane. I Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Pri- j iave samo: Kralja Petra j trg 8/1., Ljubljana. Krojno risanje in prikrojevanje damsk oblek poučuje edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega salona Roza MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24, III. nadstr. Izvršujejo se I raznovrstni kroji po meri. Prav na Vas smo mislili, ko smo otvorili podružnico za vse upravne posle našega dnevnika v centru mesta. Oglasite se v našem paviljonu ooleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30. Stoječa ura skoraj nova, za jedilnico, prodam. - Ponudbe pod »Ura« na upravo Slov Posteljno perje mehko, poceni, ima v zalogi trgovina s perutnino, šiška, Slovenska ul. 290. Obrt i! » Boljša šivilja gre na dom šivat obleko. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9848. Ze sladkorno bolne diabetike in bolne na že-lodcu hranilna sredstva, kakor kruh (Luftbrot), pecivo, prepečenec, keksi, čokolada in kompot tvrdke A Fritz, Wien, j"]ima vedno v zalogi samo o ... ! Usnjarski pomočnik Gospodična : . .. . . . , , ' mlaisa moc. išče mesta; zeli stopiti v kakšno gre tudi na deželo. Na-manjše podjetje kot kom- | slov v upravi v Mariboru, panjonka, »z obrtnim listom mešane stroke« — najraje v Ljubljani ali v bližini. - Ponudbe upravi Slov. pod: Kompanjonka. Gospodična dobro verzirana v vseh pisarniških poslih, išče mesto za takoj. Ponudbe na poštni predal 210. Stanovanje dobi uradnik, potnik ali dijak. - Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9816. Lesni manipulant zmožen samostoj. vodstva večjega skladišča in žage, z večletno prakso, vešč vseh v to stroko spada-jočih del, kakor tudi pisarniškega posla, želi premeniti mesto; gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Samec« št. 9849. Hlapec mlad, priden in pošten, vajen vseh domačih poslov, išče službo h konjem ali drugače. Cenj. ponudbe pod štev. 9785. PneinTk Slovenec naibolje informirani list! Zaslužek Iščemo zastopnike v vseh krajih. - Glavno zastopstvo »Vardar«, zavarovalna družba, Zagreb — Jurjevska 3. Zastopniki dobe pri razpečavanju državnih papirjev z zavarovanjem največjo provizijo (od 1. do 7 oljro-ka) ozir. 3 cele obroke od Uspjeh-a«, Beograd, Dračka 9. Lep zaslužek se nudi zastopnikom — predvsem z dežele — s prodajo v obratih in gospodinjstvu potreb, aparatov, Predpogoj agilnost. - Ponudbe na »Tehna«, družba, Mestni trg 25/1. Stanovanja Meblirana soba lepa in soinčna, sc odda dvema solid. gospodoma, — Naslov v upravi Slovenca v Mariboru. Opremljena soba v novi vili za Bežigradom z električno raz-svetljavu, parket, poseben vhod. krasen razgled. zelo zračna se odda takoj - Naslov v upravi Slov pori $t 8421 Prazno sobo lepo, v sredini mesta, se odda boljšemu gospodu. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 9847. Kočije iu druge vozove te: konjske opreme — prodamo vsled nabave avtomobila - Tozadevno s° izve v vinski trgovini Bolafio, Ljubljana. Sedemcevni radio-aparat z okvirno anteno, prvovrstno izdelan, se proti takojšnjemu plačilu proda Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 9808. Radio - aparat 4 cevni poceni prodam. Naslov v inserat. oddel. Slovenca pod štev. 9873. Razprodaja Iz zapuščine se proda po nizki ceni razna sobna in kuhinjska oprava. Zgla-siti se je v petek med 3. in 5. uro. Gosposka ul. št. 6, 4, nadstropje. Nagrobne svetilke vseh vrst in druga kleparska dela izvršuje točno in solidno tvrdka Jos. Otorepec, Za Gradom 9 (ob koncu Streliške ul.). Okrasne letvice za oprave Vam najceneje nudi izdelovalnica Ivan Dovžan, Ljubljana VII. -Zahtevajte vzorce in ce-nike! »National« dobro ohranjeno registrirno blagajno, kupim. Ponudbe pod National« na oglasni oddelek. IU Puhasto perje kg 36 Din razpošiljam po povzetju naznani 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, (lica 82. i^HMIHiBiBamil MolcMo Nauh « radioielmikl Spisal Leopold Andree Broširan Din 60-—. veicii Din 76 - Jugoslovansha hnfigarna v Liutmani Lep steklen pult in stelaže - poceni pro-dafn. - Naslov v ogl. odd. Slovenca nod štev. 9871. 1 delikatesna trgovina I. Buzzolini, Stritarjeva — Lingerfeva ulica, — Vsak dan sveža šunka. ^ Krojači in šivilje! Kroje (šnite) po nainove,-ši modi razpošilja za da me in gospode: Knafeli Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana, Križevniška 2 Ceneje vo* on Mlekarna in grajzlerija, dobro ido-ča, v centru Zagreba, sc proda za 25.000 Din. Mesečni promet 20 do 30.000 Din. Vprašati pri Lončar Zagreb, Ilica 146. Bukova drva krasna, zdrava, popolno ma suha. iz pokritega skladišča dobav, protnpt-no Čebin, Wolfova ul. 1. 1 Telefon 2756 Vsak petek sveže morshe ribe Ant. Stacul Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. RAZPRODAJAH it aob usakiiorsini manuiaklurno blaga samo ot i 7RPIK MARIBOR o,„om lrQ „eo. V/ Šola za fezike po Dcrlitzovi metodi Francoščino. angleščino, Italijanščino, nemščino 1.1, d. potičnjejo samo Izprašani profesorji dotičnih dežel in sicer edinole v njih materinščini. Pojasnila in or glasitve: vsak dan od lft. dopoldne do 9. zvečer' Kralja Petra frg 8/1. najcenejše in najlepše sukno za moške obleke sc dobi v specijalni trgovini sukna pri Franc Bedič razpošiljalnica sukna, Maribor, Aleksandrova 2«. •i i r n f^-fs "i •. v:P OH ^ PER JE M: St • . . - vY P MIh rivlllir 1 TURI T ANA n. ni r iLHUl LJUDLJMnM Vsakdo dobi za Din 90— lepo rožasto flanelasto odejo R. MIKLAUC „Pri Škofu" LJUBLJANA Pred Škofijo štev. Lingerjeva nlioa Koruzo za Krmo oddaja najceneje veletrgovina «ltu In moke A. volk, Llubllana Hesljevti cesta St. 42. Hazglas Županstvo trga Središče ob Dravi prodaja 300 m» stoječega borovega lesa. Sprejem ofertnih ponudb do 27. oktobra do 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dobijo natančnejši pogoji. Gozd leži ob okrajni cesti, oddaljen od postaje Središče 30 minut. Županstvo trga Središče ob Dravi. Župan: Lukačic. Naročajte .Slovenca*! Beržun svetovne znamke „LI N DEN". Prvovrstna kakovost, zajamiene barve I V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA £ 6198/28. 9855 Dražbeni ok le Dne 7. decembra 1928 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Grajski marof, vi. št. 67. Cenilna vrednost 2,577.782 Din 75 par. — Najmanjši ponudek 1,288.891 Din 58 par. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru. dne 2. oktobra 1928. ^ •, v-/;-:' ' Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostne vest, da ie naš srčno ljubljeni stric, brat in svak, gospod Luka Vilhar bivši urat dne 10. oktobra 1928 zjutraj, po daljšem in mukepolcem tipljenju, previden s tolažili svete vere, v 66, letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. previaen tolaz.li Pokojnika se bo vršil v četrtek, dne U. oktobra 1928, ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Sv. Petra nasip št. 35. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1928. Jakob Vilhar, urar - nečak — in vse ostalo sorodstvo. Svarilo! Neki Franjo Klemen ponuja zasebnikom manufakturno blaso proti plačilu na obroke. Vsakogar najoilločneiše svarimo, ria bi dajal Franjo Klemenu naplačila. akonto-plačila ah podobno, če bi prišel s takimi ponudbami oddajte ea prvi policijski oblasti. „ . G[ol?°k° POM naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da (e naš srčno hubljem sin, brat, stric in svak, gospod Dominik Potnik železniški uradnik dne 10. oktobra 1928 po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal, - Potfreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 11. oktobra 1928 ob '<3 uri no poldne iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. ' V Ljubljani, dne 10. oktobra 1928. Margareta Pctnik, mati. sestra Srečko, Alojzij, Ludvik, bratje. — Marija, - in vsi ostali sorodniki. za večjo tovarno mila v Vojvodini, IŠČEM. . Pogoji: Samostojna slovenska korespondentka, perfektno znanje nemščine in nemške stenografije, tako, da zna brezhibno prestavljati nemški diktat v slovenščino. - Ponudbe z zahtevki do 15. t. m. na Poštni predal Ljubljana 1/247. f oHuolo Za ob času bolezni in smrti &.HII V <3 S d našega nepozabnega Stanicoto Torkar dijaka II. letnika drž. učiteljišča nam izkazano sočustvovanje in sožaljc, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. - Posebno hvalo smo dolžni g. Košičeku za zadnjo tolažbo, čč duhovščini, g. dr, Demšarju in g prof. Adamiču, ker sta'prišla dolgo pot iz Ljubljane ter spremila našega Stankota na zadnji poti. Prisrčna zahvala Stankotovim sošolcem dijakom za pretresljive žalostinke in g. Malecu za nagrobni govor, ki nam je bil v toliko uteho v naših težkih urah Iskrena zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili našega ljubljenca k prezgodnjemu grobu — Najlepša zahvala tudi godbi KDD za ganljive žalostinke. Vsem in vsakomur- Bog plačaj! Jesenice, dne 10. oktobra 1928, Pavel in Elizabeta Torkar z otroci. — Bernardov« družina in ostali sorodniki. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ccč 'zda|atel| di. F». Kulovec, Urednik: Ftanc Ierseglavi