o veljavnosti drušcvenega m aboravainega zakona. 71
Ali sta še v veljavi zakona o društvenem in shodnem pravu od 15. novembra 1867 štev. 134 in 135 d. z.
Dr. Bračič.
Sklicatelj javnega shoda po § 2 zakona z dne 15. nov. 1867 štev. 135 d. z. je bil obsojen. V piritožbi zoper sodbo je uveljavljal:
Navedeni § 2 je razveljavljen po čl. 14 ustave. Ta daje državljanom pravico združevanja, zborovanja in dogovarjanja. Toda kakor pravi avstrijski zakon od 5. novembra 1867 v § 1: »Shodi so dovoljeni po meri določb tega zakona«, tako določa člen 14 ustave natančneje: »Na zborovanja ne sme nihče pri-
72 O veljavnosti društvenega iin zborovalnega tzakona.
hajati oborožen. Zborovanja pod milim nebom se morajo prijaviti pristojnemu oblastvu najmanj 24 ur poprej.«
V teh dveh stavkih so izražene vse izjeme od shodnega prava. Zoper besedilo in smisel ustavne določbe je, ako se poleg teh izjem ustanavljajo še druge izjeme ali ako se člen 14 ustave kratkomalo nadomešča s starim, avstrijskim zakonom.
Člen 14. sicer res pravi, da predpiše natančnejše določbe »o tem« (o pravici združevanja, zborovanja in dogovarjanja) zakon. Toda tega zakona še ni, niti ni domnevati, da bo ikršil ustavo, in celo ne, da jo bo kršil baš na ta način, da bo v moč PfoStavil staro avstrijsko shoduo pravo. Kakšne določbe bo obsegal obljubljeni zakou, ni težko uganiti, ako se pregleda srbski »zakon o javnim zborovima i udruženjima od 31. marca 1891«.
Postanek gorenje določbe kaže, da je edino to tolmačenje pravilno. Tej določbi ustreza določba člena 25. stare srbske ustave od 5. junija 1909. Ta člen pravi: »Srbski gradjani ¦ imaju pravo skupljati se mirno in bez oružja v zborove, uprav-Ijajuči se pri tome po zakonu. Za državanje zbora u zatvor-jenom prostoru nije potrebna prijava vlasti. Za zborove pod vedrim nebom, koji podleže naročitim zakonima i uredbama, mora se prethodno vlast izvestiti«. S tem členom se povsem strinja že citirani zakon o javnim zboroVima i udruženjima v členu 6, ki pravi: »Za državanje javnoga zbora u zatvorenom prostoru nije potreba prijave vlasti (čl. 24 ustava). Pod zatvo-renim prostorom razume se zgrada sa svih strana zatvoirena, odakle predsedništvo ili sazivači zbora mogu svaHdoga da iz-ključe.« Spričo tega gradiva je izključen sleherni dvom, da po čl. 14 ustave za shode, ki niso pod milim nebom, ni treba nobene prijave.
Ustava velja za vso kraljevino enako. Vse za ustavo urejene razmere so urejene za vso kraljevino enako. To načelo, ki ga sicer spoštuje tudi kasacijsko sodišče ob tolmačenju dolločb iz IX. in X. poglavja s. k. z., pa bi bilo kršeno, ko bi se v našem področju kaznovala opustitev prijave, ki v področju prejšnje Srbije slovom zakona od 31. marca 1891 ni kazniva.
Upoštevati pa je še nastopno. Zakon o shodnem pravu od 15. nov. 1867 drž. zak. štev. 135 je bil še i^red ustavo raz-
o veljavnosti društvenega »n zborwalneiga izaUcona. 73
' § 4 v besedilu naredbe poverjerirštva za notranje stvarij od 16. deceimbra 1918 Ur. list štev. 193/191«.
^ Zbirka odločb »»Slov. iPrav.« štev. 41.
veljavljen z naredbo poverjeništva za notranje zadeve od 25. novembra 1918 (Ur. list štev. 135-1918). Namesto imenovanega zakona so stopile v veljavo določbe te naredbe, toda po § 4 Me naredbe je kaznovanje prestopkov zoper te določbe prešlo od sodišča na pblitično oblastvo. Z naredbo ministrskega sveta od 20. maja 1919 (Ur. 1. XCVIII-1919) je bila spričo vojnega stanja ta naredba začasno razveljavljena, toda ta naredba ni zopet v moč postavila avstrijskega zakona o shodnem pravu, nego je shodno pravo izčrpno urejeno v naredbi sami pod točko 3, kazni pia pod točko 4. Pri kaznih ni določeno, da jih izrekajo sodišča, torej po členu I. uvodnega zakona h kazen-Sikopravnemu redu ne spada kaznovanje za kršitev teh določb pred sodnika. Virhtega je bila ta naredba izdana le z ozirom na vojno stanje, iki je prestalo s splošno demobihzacijo 31. marca 1920 (Ur. list štev. 161-1920). Ako torej čl. 14 ustave res ne bi bil naredil križa črez § 2 zakona o shodih, je bila ta zakonska določba vsekako izpremenjena že sptičo navedenih navedb tako, da spada kaznovanje prestopkov zoper predpise o shodnem pravu pred politično oblastvo.
Tem izvajanjem je le deloma pritrditi. Predvsem se mora reči, da srbski zakon o zborovanju v Sloveniji ne more služiti za tolmačenje ustave z ozirom na dejstvo, da veljajo za posamezne dele kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker izenačenje v tem oziru še ni izvršeno, različni zakoni iz dobe pred ujedinjenjem, kolikor še niso izrecno razveljavljeni oziroma kolikor posamezni zakoni enega dela še niso razširjeni na vso državo, kakor n. pr. IX. in X. poglavje kriminalnega zakonika za kraljevino Srbijo z ukazom od 25. febr. 1919. Če ustava p^ravi v členu 14, da predpiše natančnejše določbe o zborovanju za;kon, ima v mislih aU že obstoječi zakon (kakor je to izrekla sodba kasacijskega sodišča KI 162-23 od 6. junija 1923)^ ali pa šele v bodoče izdani zakon. Le toliko je v ustavi izrečeno, da bodoči zakon ne bode smel nasprotovati določbi ustave glede zborovanja pod milim nebom oziroma, da je ob-
74 O veljavnosti drii'štvenega in 'zborovalnega zakona.
stoječi zal<on tolilio razveljavljen, kolikor ima v tem oziru ustava nasprotne določbe. To pa, kar bo menda bodoči zakon obsegal, seveda ne sme služiti pri sedanjem razsojevanju kot načelo in tudi ne kot sredstvo za tolmačenje obstoječih določb.
Rešiti je torej vprašanje, katere določbe veljajo sedaj glede zborovanja. Avstrijski zakon od 15. novembra 1867 št. 135 o zborovanju je bil z naredbo poverjeništva za notranje stvari v Ljubljani z dne 25. novembra 1918 št. 135 (U. 1. štev. 135/1918) izrecno razveljavljen. Ta naredba pa je bila »z ozirom na to, da je bilo na ozemlju, ki spada v upravno območje dežebie vlade v Ljubljani, proglašeno »vojno stanje« glasom točke 1 naredbe ministrskega sveta z dne 20. maja 1919 (objavljena v uradnem listu XCVIII/1919, v Služb. Novinah od 29. maja 1919 št. 49/1919) začasno razveljavljena. Točka 3 te naredbe določa dobesedno: »Shodi katerekoli vrste se smejo prirejati proti predhodni prijavi političnih oblasti. Shode pod vedrim nebom sme politična oblast iz razlogov državnega interesa ah javnega miru in reda zabraniti.« Točka 4 pa pravi: Prestopki pričujočih določb... se kaznujejo po § 9 zakona z dne 5. maja 1869 d. z. št. 66.
Ustava z dne 28. junija 1921 štev. 233 Ur. list. je v členu 130 odredila, da veljajo začasni zakoni in odločbe ministrskega sveta zakonskega značaja z določenim rokom trajanja, kar jih je bilo izdanih od dne 1. decembra 1918 do dne proglasitve ustave, še nadalje kot zakon (dokler se ne izpremene ah ukinejo) pod pogojem, da se predlože zakonodajnemu odboru in da zakonodajni odbor sklene, da ostanejo v veljavi brez izpremembe. Odborske odločbe se proglase za zaikon. Zakonodajni odbor je sestavil potem seznam vseh zadevnih zakonov in naredb, ki naj nadalje veljajo kot zakon. Ta seznam je bil objavljen 24. okt. 1921 pod štev. 316 Ur. lista. V II. odseku za notranje posle in prosveto, oddelek za Slovenijo, je pod točko 80 (stran 648 U. 1.) navedena tudi »Uredba ministrskega sveta, s katero se za območje deželne vlade v Ljubljani odrejajo izjeme od veljavnih zakonov iz dne 25. maja 1919 SI. Nov. štev. 49/19«. Ni dvoma, da je s tem označena gori navedena odredba, da je pomota le glede dneva, ki naj
o veljavnosti društvenega in zborovalnega aaikona. 75
se pravilno glasi »od 20. maja 1919«. Iz tega sledi, da je avstrijski zakon z dne 15. nov. 1867 štev. 135 drž. zak. razveljavljen in da veljajo glede zborovanja zdaj še določbe na-redbe ministrskega sveta z dne 20. maja 1919. Dejstvo samo, da je bila ta naredba izdana vsled proglašenega vojnega stanja in da je vojna doba minula z demobilizacijo, ki je bila izrečena z naredbo vrhovnega vojnega poveljnika z dne 31. marca 1920, Ur. 1. štev. 161, glede veljave zakona nima nobenega pomena, ker velja vsak zakon do izrecnega preklica, če tudi odpadejo vzroki, ki so bili merodajni za njega izdajo. Qori navedena odločba zakonodajnega odbora pa še ni razveljavljena.
Rešiti je zdaj še vprašanje, ali so za presojo pristojna sodišča ali politična oblastva. Enostavno stališče, da so politična oblastva pristojna, ker pri kaznih v točki 4. naredbe ministrskega sveta ni določeno, da jih izrekajo sodišča, ne velja. Točka 4. se sklicuje na § 9 zakona z dne 5. maja 1869 d. z. 66. Ta zakon določa, da se smejo v določnih slučajih n. pr. v vojnem času občne pravice državljanov, ki so ugotovljene v posameznih državnih osnovnih zakonih, razveljaviti ali skrčiti (§ 1.). Po § 6 točka 6. je dovoljeno, zborovanje v smislu § 2 zakona z dne 15. nov. 1867 štev. 135 sploh prepovedati. § 9 pa določa, da kaznujejo prestopke po §§ 3—7 zakonita pristojna oblastva z globami do 1000 gld ali z zaporom do 6 mesecev.
Ce bi zakonodavec bil mnenja, da naj teh prestopkov ne kaznujejo sodišča, bi gotovo rabil besedilo političnega oblastva, kakor v vseh drugih zakonih. Ravno ker oblastvo ni točno označeno, se mora v vsakem slučaju prestopkov teh odrejenih izjem dognati, ali so pristojna sodišča ali politična oblastva.
Glede prestopkov zoper zakon o zborovanju z dne 15. novembra 1867 štev. 135 d. z. določa § 19, da so za kaznovanja prisitojna sodišča. Pri pod štev. 6 točka 6 označeni prestopek ostane prestopek § 2 zakona o zborovaju in se mora v izreku sodbe k obsodbi po § 2 le dostaviti v zvezi s točko 6 lit. b zakona od 5. maja 1869 štev. 66. Pristojna so torej sodišča in ne politična oblastva. Zakonodajstvo stoji na stališču, da imajo kazensko oblast sodišča. Le glede malenkostnih prestopkov po posebnih zakonih določa zakonodavec, da so za kaznovanja
76     Ali ima pravilnik <o nošenju orožja povsem zakonito vellavo.
pristojna politična oblastva. Nesmiselno bi bilo, da bi v mirnem času po § 19 zakona z dne 15. novembra 1867 štev. 135 d. z. sodišča izrekala ^kazni do 200 gld. ali šest tednov zapora, ob času vojne po § 9 zakona z dne 5. maja 1869 štev. 66 d. z. strožjo kazen do 1000 gld. ali do 6 mesecev zapora politična oblastva.
Vsa ta izvajanja veljajo tudi za zakon od 15. novembra 1867 štev. 134 d. z. Ta zakon je istočasno z zalkonom o shodih bil razveljavljen od poverjeništva za notranje stvari pod št. 134 od 25. novembra 1918.
Naredba ministrskega sveta z dne 20. maja 1919 je tudi to naredbo začasno razveljavila in pod štev. 2 postavila nove določbe glede društev.
Izjemne določbe glede društev ima zakon od 5. maja 1869 štev. 66 d. z. v § 6 a, ki tudi spada pod' sankcijo § 9.