mšt NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din UREDNIŠTVA! 8-« «PB»VP> 28-67 la 2S-« POSLOVALNICA CELIE Prešernova 3. POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1MM Maribor, sredo 27. decembra 1959 T E t E r O N poštnina plačana v gotovini I Leto XIII. Utev. 294 Finci so obranili svoio domovino Napovedi za pomlad Fincem je ljubša smrt ko suženjstvo LONDON, 26. decembra. Havas. Ker na uradnem mestu v Moskvi ne ciaj ] Nobenih podrobnih poročil o bojih na Finskem, poroča moskovski dopisnik >Ti-^sa« da v Moskvi In drugih mestih sovjetske Rusije krožijo govorice, da je "a Finskem padlo 25 do 30 tisoč ruskih vojakov, 30 do 40 tisoč pa jih je zado-bi'o težke telesne poškodbe od ztn._avanja. Zaradi teh velikih izgub so zast le "Klinje operacije na osrednjem in severnem Finskem, kar omogoča celo zma-80v?to napredovanje finske vojske, kakor poroča angleški dopisnik. , HELSINKI, 27, decembra. Havas. Te- sko vojsko od južne. 5°® Praznikov ni bilo na Finskem več-Nnih operacij, dasi so se lokalni boji Naijevan brez prestanka. Pri vseh teh "ojih So imeli Finci uspehe. NajvečH HsI>eh so pa dosegli pri Lieksi, kjer se !lm je posrečilo pregnati sovjetske čete 5 tinskega ozemlja in vdreti na sovjetsko Jemlje v vzhodni smeri. Ako sovjetske napredovanja Fincev na tem odseku 1,6 bodo ustavile, bi se moglo zgoditi, da bi Fir-o? panredovaii do murmanske že-kfcnice in tako odrezali severno sovjet- London, 27. decembra. Exchange Tele-graph. Vesti, da je poveljnik sovjetskih čet, ki operirajo na finskem, general Mereškonjev odstopil, oe ne potrjujejo. General je sicer zaprosil, da bi ga razrešili dolžnosti poveljnika, njegova prošnja pa je bila zavrnjena, ker trenutno noben drug general noče prevzeti odgovornosti za te operacije. Poveljstvo je odklonil tudi general Sampošikov, zadnji časnik bivše carske vojske v rdeči sov- Letalski napadi in lokalni boji LONDON, 27. decembra. Reuter. Finski poslanik v Londonu Gripenberg je imel včeraj govor po radiu, v katerem je razložil pravično stvar Finske in njen boj proti zavojevalcem. Zlasti je poudarjal, da so Sovjeti napadli Finsko zaradi tega, ker je na poti gotovim načrtom sovjetske Rusije. V Moskvi hočejo, da • življenja, doprinešena _ za ^ vseh Srbov, Hrvatov in 9®*^- J*' bila zaman in da bo z nadelo za pori dosežena enakost in vsakega brata kjerkoli v Slovenstvo in iu90,l?,f0o za®!0 Katastrofa italijanskega letala RIM, 27. dec. Stefani. Potniško letalo, kj vozi na novi liniji Rim—Rio de janeiro, se je razbilo v bližini Mogadorja v francoskem Maroku. Pri tem so bili ubiti trije potniki in štirje možje posadke. Nesrečo je zakriv lo slabo vreme. Uradno izjavljajo, da se bo promet na tej liniji nemoteno nadaljeval. Ubita zopet dva iapanoflla ŠANGHAJ, 27. dec. Reuter. Kitajski teroristi so ubili na Sveti večer z revol-verskimi streli dva človeka v trenutku, ko sta odhajala iz nekega odličnega šang-hajskega lokala. Eden izmed ubitih je bil poveljnik osebne garde Vangčngveja, drugi pa neki bogati Kitajec, pristaš sodelovanja z Japonci. Nova Poljska bo demokratična PARIZ, 27. dec. Pat. Poljska vlada je v Angersu izdala božični razglas na poljski narod, v katerem izraža neomajno vero v zopetno vstajenje svobodne Poljske, v kateri pa bo v bodoče izključena vsaka osebna vlada. Obnovljena Poljska bo demokratična država. Božični prazniki na zahodu LONDON, 27. dec. Reuter. Prazniki so potekli na zahodni fronti razmerom mirno. Bilo je le nekaj manjših izvidniških spopadov in streljanja s topovi. Vojaštvo je v Maginotovi črti v miru slovita Sveti večer. Na nemški strani je obiskal vodja in kancelar Hitler svoje letalske oddelke. AMSTERDAM, 27. dec. Reuter. Kakor poročajo holandski listi, je nemško bojno brodovje odplulo iz pris‘anišč. Polovica brodovja je odplula v Vzhodno, druga polovica pa v Severno morje. OGORČENA BITKA ZA NANING CUNGKING, 27. dec. Havas. Uradno javljajo, da se je bila v zadnjih dneh se-vernovzhodno od Naninga ogorčena bitka med kitajsk mi in japonskimi četami. Japonci so trikrat zavzeli kitajske postojanke, a so jih morali vselej spet prepustiti Kitajcem jn se z velikimi izgubami umakniti. ŠANGHAJ, 27. dec. Ass. Press. Japonska agencija Domei poroča, da se je kitajski napad na Naning izjalovil. Japonska konjenica je predrla kitajski obroč okrog mesta in prizadejala Kitajcem znatnejše izgube. UPOR IRSKIH TERORISTOV LONDON, 27. dec. Reuter. V londonskem zaporu, kjer je zaprtih 60 irskih teroristov, je nastal upor. Uporniki so zaprli čuvaja v neko celico in se zabarikadirali v jetnišniški dvorani, kjer so prepevali irske revolucionarne pesmi. Nad upornike so bili poslani gasilci, ki so jih ukrotili s curki hladne vode. MOSCICKI V ŠVICI BUKAREŠTA, 27. dec. Rador. Bivši prezident Poljske, Moscicki, je dobil iz zdravstvenih razlogov dovoljenje, da odpotuje v Švico. Odpotoval je čez Jugoslavijo in Italijo. ŠVEDSKE ZIMSKE VOJAŠKE VAJE STOCKHOLM, 27. dec. Ass. Press. Večje ^število švedskih vojakov je bita iz središča države odpoklicano na sever, kjer se jutri začno zimski manevri. Mariborska napoved. Oblačno vreme - snegom, včeraj je bila najvišja loplota 3, danes najnižja —4,7, opoldne —3. Borza. Curih, 27. dec. Devize: Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.60, New York 445%, Milan 22.50, Berlin 178.50, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30. Slovenska misel si vedno sjle gi svoje notranje živlie"%tlmeto stvarnih delavcev na K “ .ajgnili l ročju ko po zaslugi sv«* gg* £ diteljev utira pot. Zavest slo£ sK# ljenjske skupnosti, zave M®r%,i vam05 pe skr ctS življenjske usode ne se duhovi zbližujejo, nas sili k temu. Nihče danes javn° stavlja jugoslovanstva vm „ «o- venstvu. Občutili bi t° * resn\čneSa ^ Dogodki so dokazali. aa , slove110*,s litičnega separatizma to -jtiveh Vse skupine imajo svOJ sflg do države. Jugoslovat]s nUjnosh j majo vse kot spoznanj« ^oV. žanja vseh južnoslovaiis držav w velike južnoslovanske zv evo-ba^a® v. jedra mogočne zveze postaja vedno do« vS; 51° v-i;. danju na zunaj odklanjata, ^ v z varuštvo katere koli zuna žanju vseh malih narodov • ^neživljenjskem prostoru to ■ poroštvo. (»Slovenija«)- ^ ^ Brez svobode n’1 1 Svoboda tiska, brez fc2: pravega tiska, temveč le n pol6 r uradni bilteni, je dvostran pomeni osvobojenie od vp*1 ^ neodvisnost od poedinih Posebno važno je to v državah, kjer pomeni defffltju stališče lojalnosti in nevmešavai lo tiska. Svoboda tiska ni tok ^ zaupanje do države in oblasti. ^<5 potrdilo zaupanja oblasti do ° ^e2® . in Samc sebe. S pomočjo svoboj ‘M ska dobiva država priliv sveg« # kov in zahtev, obenem Pa Ne odločitve soglasnost državljat 0sN®, katere ne morejo priti do ritve! piše v » Djordjevič. vso silo zaganja sovraštvo nasprotnikov. Treznemu, hladnokrvnemu angleškemu narodu je v sedanjih resnih trenutkih nujno potreben mož, ki odloča o usodi imperija, na valovih in vodi krmilo velike mornarice. In Churchill je mornariški minister, ki je v tem vodstvu že med svetovno vojno napravil izpit v splošno zadovoljstvo Angležev. Ali se mu bo zastavljena naloga tudi to pot po- srečila? Veliki načrt, da naj se v primeru nadaljnje ekspanzivnosti Moskve na evropskem prostoru, razvije široka fronta proti sovjetom od Dardanel do Afganistana je tudi Churchillova zamisel, ki je kot bivši sankcionist proti Italiji postal zdaj pristaš pomirienja in sodelovanja z Rimom, s katerim naj bi Velika Britanija vodila složno akcijo za zagotovitev miru na področju Sredozemske ga morja. -ine, Kov m iaiucv, uucus.i* y -- odločitve soglasnost državljat oStva jo priti do popof Javnem mTie Nasilje ne more smafl® $ Na frontah in morjih se ^^0te-in uničujejo neprecenljive vre eSta rova sila prevladuje, meje ^ ljajo in države izginjajo. jfl bodni narodi so danes zasuznJ^ pani vseh človečanskih Pra . pris*® osvajalci še niso pripra’^ da j, nejo na mir med narod. hovemu pohlepu po tujem -e v;co no. Izgubili so sleherni cut » v rje. i* hočejo še več, ne meneč se gleda, da je surova sila mono- kulture in civilizacije vn To K lov za katere so se narodi _bc* ^ ridez. Kajti propast in f* aj hodi danes še tako n- • vCja«)- vseh ide®' - in naj noui „ prav .jgoslavino po svetu (»Nova 'iWow.ee- Poiožaj poljskih delavcev Naši poljski delavci, tako zvani »ie-^ žaki«, so v zelo težkem položaju. Nobeden zakon jih ne ščiti, zato so vedno v tnilosti ali nemilosti svojih delodajalcev. Zanje ni obvezno nobeno zavarovanje, niti bolniško, niti starostno. Druge delavce v industrijskih in drugih obrtnih podjetjih ščiti zakon o minimalnih mezdah, podjetniki so vezani na kolektivne pogodbe, poljski delavec pa je danes na delu, jutri pa ga zopet nima. Živi iz dneva v dan in mu posebno zima prinese v hišo glad in bolezen. Poleti ne zasluži toliko, da bi si pri- hranil za zimo. Saj dobi komaj za dnev no delo borih 10 din, ponekod celo brez hrane. V vinogradih so začeli kopati jesensko kop. Za osemurno delo prejmejo kopači 8—10 din pri svoji hrani. Kako bo tak delavec živel danes, ko cene življenjskim potrebščinam stalno naraščajo? Ni torej čudno, da vlada med temi delavci, ki so brez vsake zakonske zaščite ,beda in nezadovoljstvo. Vsaj sedaj naj se najdejo ljudje, ki bodo pomislili tudi na poljske delavce in jim pomagali. Tudi oni potrebujejo socialno zaščito. too razširil. Prizidani sta mu bili dve spalnici in stranski prostori. Sedaj je v zavodu prostora za 40 gojencev, ki ima-veliko svetlo učilnico in prostorne spalnice. Stroški za prizidavo so znašali okrog 80.000 din, ki jih je zavod kril z ■dohodki prejšnjih let. Za letošnje šolsko leto so oddana že vsa mesta in so morali celo precej gojencev odkloniti. »Evang. dijaški dom« je nastal že nekaj let po vojni. Rodilo ga je pomanjkanje domače slovenske evangeličanske inteligence. posebno učiteljstva, ki vrši tu- Prekmurski dijaški zavod Evans, dijaški dom« v Soboti se ielsii važno nato pri verski vam« otrok, ha začetku letošnjega Šolskega iVta .^a- l Radl posebtnh prilik, ^orc^Ia verska *-«= trenja posebno prva leta po vojni, so se čutili prekmurski evangeličani v nekaterih stvareh, tičočih se posebno šolstva, zapostavljeni. Ustanovitev salezijanskega zavoda v Soboti je dala akciji za poseben evang. dij. zavod še večjo 'vnemo, ter je bil tudi kmalu nato ustanovljen. Podlago je dala zapuščina tej misli naklonjenega pokojnika, kateri so se pridružile še vsote darovane od Amerikan-cev, zbrane po Prekmurju, od ustanove Gustava Adolfa itd. Tako se je polagoma zavod razširjal do današnjega obsega. Skoraj ves ta čas ga je vodil znani prekmurski evangeličanski književnik in urednik »Duševnega lista«, upokoj. učitelj g- J. Flisar. Dasi je bil namenjen predvsem evangeličanskemu naraščaju, je našlo ves čas v njem mesta tudi več katoliških diakov, ki niso želeli stanovati po mestu ali v drugem, salezianskem zavodu. Tudi letos e v nem več katoliških gojencev, posebno iz krajev izven Prekmurja. Sedaj vodi zavod evang. duhovnik g. D a r v a š. Med bivšimi gojenci zavoda je danes že lepo število mladih, v slovenskih šolah vzgojenih prekmurskih evangeličanskih inteligentov med akademskimi poklici, največ pa med učiteljstvom, katerega vzgoji je bila posebno prva leta posvečena vsa skrb. Vzgojeni v narodni zavesti vršijo danes važno nalogo med evangeličanskim prebivalstvom Prekmurja. Zato je izvršil soboški »Evang.^ drž. zavod« doslej nedvomno tudi važno nacionalno nalogo. Inteligenca, vzajemna z njegovo pomočjo v slovenski srednji šoli, pomeni važen napredek za nacionalno zavest prekmurske evangeličanske sredine, ki je po njej mnogo tesneje povezana z življenjem in nehanjem vsega slovenskega naroda. *e#!e e Smrtna kosa. Na Bregu pri Celju je umrla 18 letna dijakinja trgovske šole v Gel ju Katarina Mlakerjeva; v Novi vasi sin kuharice Bernard Zupanc, v javni bolnišnici 78 letni bivši pletar Alojz Kronov-šek iz Celja, 30 letni posestnik Vincenc Npvak iz Podloga pri St. Petru v Sav. dol., 2 in pol letni sin dninarja Franc Kramar-šek iz. Ldžniče pri Celju, 69 letni Anton Umek iz Virštanja pri Podčetrtku in 67 letna preužitkarica Sumljak Frančiška iz Št. Andraža pri Velenju. č Sokolsko društvo Celje I bo Imelo svoj občni zbor 29 .decembra ob 20. v telovadnici Sok. doma v Gaberju. c Umrla je v Tolminu ga. Marija Fili-ieva, mati celjskega trgovca Janka Filija. c Mladeniči,' roj. 192», 1921 in 1922 naj se do 15, januarja« zglasijo pri vojaškem oddelku mestnega poglavarstva. c Mestni proračun za leto . 1910/41 znaša 19,577.896 din dohodkov in prav toliko izdalkov. c Pri pevskem društvo ,,Oljka" sta bila za 20 letno delovanje odlikovana z zlato kolajno Mariin Drugovič in Joahim bronasto kolajno za 10 letno so- avec m Alojz Sonc, z bronasto kolajn delovanje pa Franc M Gorjup. .. .. c Ponesrečenec, ki so ga našli na cesti pri Stranicah, kakor smo poročali v božični številki, je 26 letni bosanec M. Ma-relij. Povozil ga je ponoči neki tovorni avtomobil in ga pustil ležati, brez da bi »Ul nudil pomoč, da je na cesti umrl. boma je bil iz Tranika. c Javna mestna knjižnica J>o zopet od- j n c Izpred sodišča. Pred istim sodiščem ie bila radi izsiljevanja moških za denar obsojena na osem mesecev strogega za-gora 29 letna Marija Butkoviceva iz Zagre- c Umrla je ga. Marjeta Hojnikova, vdova po organistu. Pokojnico bodo poko-pali jutri ob 9. uri iz polzelske Sole na vi 1....itn«« Čuva od ui zdratjfe, ustvarja dobro mzpoCožerje TUNGSRAM Razbojniški napad v božični noči Na sveti večer sta dva neznana razbojnika napadla 79ietnega preužitkarja Ivana Tajnška pri Sv, Andražu pri Slovenj-gradcu. Maskirana roparja’ ..sta od starčka, ki je že spai, zahteval depjir. Nista se zadovoljila z 200 din, katere je izročil ves. prestrašeni Tajnšek. Zvezala sta g s in mu zamašila usta ter stikala za denarjem. Odnesla sta 8000 din, lovsko puško, srebrno uro, obleko, perilo in obutev ter nato pobegnila v noč. Drugo jutro so ljudje starčka našli vsega onemoglega. Rešili so ga vezi. Seveda je bilo voščilo za vesel Božič odveč. DVE LETI ZA UBOJ SVOJEGA BRATA Pred okrožnim sodiščem v Celju je bil obsojen na 2 in pol leta težke ječe 27-lelni posestnikov sin Ivan Kresnik iz Belega potoka pri Frankolovem, ker je 12. XI. v vinjenosti zabodel svojega brata 181etne ga Alojza z nožem v srce, da je brat umrl. o Iz Zg. Sv. Kungota 22. dec. smo imeli rta tukajšnji šoli božičnico za šolsko mladino. 'Otroci so igrali „Siroto Jerico", igro v i slikah, zapeli božično pe-semv nakar je sledilo obdarovanje. Za krasne darove se šolska mladina zahvaljuje v prvi vrsti mariborskim Rotarijcem, dalje CMD v Ljubljani, tovarni Hutter in Zlatorog, tvrdki Mastek, domačim trgovcem in drugim vaščanom, za božični kruh pa že posebej g. Smonigu iz Svečine. « Ne pozabs naročnine! Pfuj Na Štefanovo dopoldne so zrborovutf v .posebni dvorani v gostilni Zupančič na Ljutomerski cesti ptujski akademiki. Pri-speh so le mlajši akademiki, od Starejših je bil le eden. Iz društvenih poročil ie razbrati, da so akademiki priredili akademski ples in dve ekskurziji. Članov ie sicer okoli 90, a izmed teh ihnogi niti m* vedo, da so člani tega društva. Razvila se I® ztyahna debata o preimenovanju društva ter jc bil končno stavljen predlog, da se ;,Društvo jug. akademikov" preimenuje v ,,DruštV000 din za nakup daril za obmejno šolo v Trbonjah pri Vuzenici. Za znesek so - - > -- -- j~ *-*-*j-“‘ *-■-* .nakupili obleke, obutev, perilo m solske kol, sila otezkoceno. Narodni nasprotniki Potrebščine. ’ - „ .so dobro vedeli, kaj pomeni za preporod DU“s::0„ PfdPor”® nildarilo našega naroda sokolska organizacija. Od s,rani s°**e,a,i ,e!ko&' društvo je nakupilo za 7.500 din čevljev, pri čemer jih je prav posebno podpiral Perila in oblek. V isti namen je nakonil , g|0^anom sovražni vladni režim. Na Podmladek RK na gimnaziji Se 1200 din. osnova,ni slavnosti ceIjskega Sokola, ki c Celjsko pevsko društvo bo imelo vajo, ... . . 1Qnn J vsega-mešanega zbora jutri ob 20. jse le s a e a ^ ^0 V Žalcu, je prišlo * c Mestno poglavarstvo celjsko bo skh- do manifestacij, ki so nam nasprotni tuji c*lo okrog 120 posestnikov na sestanek, živelj jasno in odločno opozorile, da je ta tdi razerovora o izsuševanju zamočvir- _________________________________________________ : ?aradi razgovora o izsuševanju zamočvirjenih travnikov in njiv v nekaterih okoliših celjske okolice. c Odlikovan je bil inšpektor in namestnik upravnika celjske pošte Viktor Wag-aer z redom jugoslov. krone V. stopnja 9- Smrtno nevarno se jc poškodovala Pri padcu po stopnicah 77 letna dninama Marija Rebcnšek iz Trnovelj pri Celju. ‘Tebiia Sj je ]0hanjo. Prepeljali so jo v Oo!nišnico, kjer se bori s smrtjo. ^ Avto je povozil v Drešinji vasi v Sav. .Phni 28 letnega dninarja Ludvika Felici-jana iz Celja in ga težko poškodoval. zemlja naša, ki jo hočemo tudi sami upravljati. Takoj po ustanovitvi je celjski Sokol previdno, toda čvrsto razprostiral peroti.na okolico. Pripravljal je temelje za nove sokolske postojanke, število izletov, prirejenih v okolico, je ne-dogledno. Kjer koli se je pojavil, je bil sprejet z navdušenjem in povsod je osta-vll pojačano narodno zavest. Po četrtem vsesokolskem zletu v Pragi i— leta 1901 so se postopoma začela usta- smUwe ,no,lrarJ« P«*kodbc Je dobil pri navIiati nova sokolska društva, ki so se nukem skoku na skakalnici 21 letni Franc i s.< nn v iiM«nUWr»m Urtmk iz Brega pri Polzeli. | pomnožila zlasti po V. vsesokolskem zle- —Lmom *■ ■' 3 letni Loškega. S samokresom, tu ga gdinic, saj se je po vsuKem laRcm ziciu jV Kdra^ cefjskf bolnišnici."'! jokolsko Življenje znova razgibalo in da- lo pobudo za nove edinice. Teh je bito leta 1909 že toliko, da se je začelo razmišljati o snovanju žup, ki sta bili to leto ustanovljeni dve, leta 1910 je dobila pristanek oblasti tudi celjska sokolska župa. Zadnja velika manifestacija je bila v Celju leta 1910 ob otvoritvi Sokolskega doma v Gaberju, ki je starejšim bratom in sestram ostala gotovo v dobrem spominu. Leta 1931 smo doživeli tudi zelo dobro obiskan župni zlet, ki ga pa seveda s pokrajinskimi zleti ne moremo primerjati. Prihodnje leto bo Sokolsko društvo Celje-matica zopet središče velikih zletnih dni. župe iz dravske banovine bodo skupno nastopile na glavnem zletnem dnevu 30. junija. Na predvečer bo priredilo matično društvo akademijo na prostem. V okviru jubilejnega leta je zamišljenih več prireditev v tehničnem kakor prosvetnem oziru. Takoj po Novem letu se bodo ustanovili razni odseki. Pred velikimi nalogami je v prvi vrsti društveni prednjaški zbor, ki bo moral zastaviti vse sile, da zlet uspe. Predvidena je na glavni zletni dan posebna točka, kjer bodo nastopili vsi društveni oddelki hkrati. Gospodarski odsek se bo moral pošteno truditi, da ne zabrede v finančne neprilike. Stanovanjski odsek bo imel s preskrbo stanovanj mnogo posla, ker j« računati s tem, da bodo prišle močne delegacije vseh žup iz naše države. Ustanoviti se bo moral tudi possbni odsek za prirejanje jz- ITJ Z: ‘tlJdn!h za on* oddaljene goste, ki si bodo želeli ogledati lepote naših krajev, naših planin. Tudi prehra- k b° m°ral naJti Pridn° ki bo skrbela, za porazdelitev in brezhibno oskrbo. Z jubilejnim zletom bo spojena sokolska razstava. Društvo ima bogato zakladnico raznih razstavnih predmetov, ki bodo nudili tisočem posetnikov Svoieffa" Zkak° 36 * svojega postanka razvijalo ;n iznonoi njevalo. Ra«,«, bo dragocen k spoznavanju naše zgodovine. ■ dd*eki bodo skupaj tvorili po in poročevalcih zlel-m odbor. V zletnem odboru bosta zastopana razen jubilanta tudi Sokol I. in žu- P«* zn?wTŠN»5-^ razPi8al° osnutek zletnega i "delali 56 b0d° P°trudiH i" trSn •’ 1 bo vsem Udeležencem v 50 letnlf0™" ceijske 2letni tini> na 50-letnico junaškega borca. npBla!jVn f8‘reu8f pripravljajo „a zlet. ne dn,, ker hoče biti vsak na svojem mestu. Vsi se zavedajo, da je to naša skupna prireditev, na katere izidu je tudi sr. odgovoren. Poklonimo svoje moči ** ne. kaj mesecev jubilantu Sokoiu-matici, da bo po končanem slavju Še vile dvigal prapor sokolskega bratstva, prapor ,?u-bezn, do naše domovine in do vzvišenega kraljevskega dotna. Maribor Dan materic bratstva CM Kar je za našo deco Miklavž, to je za pravoslavno dan materic, ki pada vedno na nedeljo pred božičem. Tukajšnje pravoslavno bratstvo sv. C. in M. je tudi letos priredilo dan materic in sicer tako, da je vsa pravoslavna deca prišla na svoj račun. Siromašni so dobili prav lepa darila v obleki in obutvi, vsi ostali pa so bili obdarovani s sladkorčki. Prireditev se je vršila v nedeljo. Dvorana hotela »Mariborski dvor« je bila nabito polna mladine in odrastlih. Predsednik bratstva g. Al. Jarc je uvodoma pozdravil prisotne, se zahvalil vsem darovateljem in sodelavcem. O pomenu dneva, kakor tudi o uspešnem delu brat— ftva je spregovoril domači paroh g. Ivo-ševič. Sledile so prav ljubke deklamacije o ljubezni do matere. Nato so nastopili mali »umetniki« na harmoniki in na eellu. Tudi pravosil. cerkv. zbor je zapel par narodnih, kar je razpoloženje še bolj dvignilo. Toda, izgledalo je, da so bile oči malčkov uperjene bolj na kupe darov, kakor pa na nastopajoče! Na dano znamenje je sedla g. Dolenčeva, ki je letos predstavljala mater, na določeno stolico. V trenutku je bila privezana z ZVIŠANJE PREJEMKOV GRAFIČNEMU DELAVSTVU. Po dolgotrajnih pregovoril so bile tudi tiskarne radi rastoče draginje prisil' povišati plače vsemu grafičnemu stvu. Za tiskarne pomeni t(y'_anv^aTli' znatno obremenitev m btw “ J11 podjetja primorana zvštV cene" tiskar Stel izdelkom. — 1 cene tiskar Jtcvati še zlasti^r u te™.J5 ^eba upo-strija že dolgor 3e. tlskar?ka indu' večuie oran V tezavm knzl> kl se P°* staia znatno tudi s tem, da ob- žavnib'" vec*no ze^° veliko število dr-, i tiskam. Sploh se morajo tiskar-aoriti neprestano z najrazličnejšimi .žavami. Vse to otežkoča gospodarski položaj teh podjetij, katerih obstoj in uspešno obratovanje pa je važno za na-šo kulturno m narodno prosveto. * Pat In Palachon nastopita na drogu. Silvestrovo, Sokolski dom’. državno trobojko in deca jo ni hotela razvezati, dokler ni obljubila, da se bo odkupila z darovi. Po obdaritvi se je zahvalil odboru mali Mihec z željo, da bi bratstvo tudi v naprej mislilo na največji dečji praznik. Pravoslavno bratstvo se zahvaljuje tudi tem potom vsem plemenitim darovalcem, v prvi vrsti gg. Rosnerju, Freundu. Doctor in dr., ki so omogočili s svojimi darovi to prireditev. Končno gre zahvala tudi požrtvovalnim gospem nabiral-kam in sicer: Dolenčevi, Jarčevi. Pfeiferje vi in Terzerjevi, ki so žrtvovale mnogo časa za to res nehvaležno delo. — V imenu obdarovane, siromašne dece bratska jim hvala. Božičnica mariborskih gasilcev V soboto zvečer je bila v Gasilskem domu lepa božičnica mariborske gasilske čete, katere so se udeležili ravnatelj gosp. Rodošek v zastopstvu mestnega župana, okrajni načelnik dr. šiška m predstojnik mestne policije g. Kos. Po božičnem govoru predsedn:ka gasilske čete bančnega ravnatelja g. Bogdana P o- g a č n i k a je bila obdaritev gasilcev. Darove so prejeli tudi tisti gasilci, ki jih je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Nato je deputacija gasilcev odšla k mariborskemu nestorju gasilstva g. Urbačku, in mu ob njegovem 99. božičnem večeru izročila lep šopek cvetja s čestitkami. Nesrečni prazniki železničarja V soboto popoldne so prinesli v mariborsko bolnišnico 66Ietnega upok. železničarja Ivana Puklavca z veliko in ne-varno rano na slavi. Starček je v bolnišnici ves nesrečen pripovedoval o sreči, ki ga ne izpusti iz rok te praznike. Starček je sedel v soboto § svo^o ženo doma v hiši. VnjasHiJ ženo, če bi skuhala caj. Z«na rekjai jja ]j0 gaj skuhala, ven.jar pa je obsedela na klopi. Ko jo i®. Stari Puklavec znova vprašal, če bo skuhala čaj, se žena ni več oglasila. Mi- slil je, da je zaspala ter jo podregal. Znenada pa je opazil, da je mrtva. Puklavec se je napravil in odšel iz Pernice v Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer je doomoval, na pogrebni zavod, med potjo pa je tako nesrečno padel na poledeneli cesti, da si je resno poškodoval glavo. V bolnišnici so mu rano toliko obvezali, da je lahko šel domov in pokopal ženo, po pogrebu pa je starček znova prišel v bolnišnico, da se docela pozdravi. RAZSTAVA KANARČKOV V dvorani Sokolskega doma je bila za praznike zanimiva razstava kanarčkov, ki jo je priredilo društvo „Rejec malih živali". Razstavo je otvoril z lepim nagovorom g. dr. Jančič. Za njim je g. Uršič demonstriral pesmi vrvivcev, ki so bili razdeljeni v tri skupine. V skupini A je zmagal narednik vodnik g. Ladislav Rakovec, v skupini B je dobil prvo nagrado zopet g. Rakovcc, v skupini C pa g. Vodopivec iz Trbovelj. Istočasno je bila tudi razstava malih živali in izdelkov iz usnja, kožuhovine ter angor-ske volne. Za razstavo je bilo veliko zanimanje. Navodila za pošiljanje jestvin v tujino „. Kolodvorska pošta v Mariboru opozarja občinstvo, ki pošilja po pošti jestvine v inozemstvo, da jih omota pravilno, kot je to glede P® v^bino potrebno in predpisano. Cesto pošiljajo stranke v pošiljkah kot blagovne vzorce maščobe, ki se rade talijo in ki niso do-voljno omotane. Vsebina takih pošiljk pokvari potem še druge. V interesu stranke je torej, naj pošiljke pravilno opremijo, da se s tem izognejo nepotrebnim stroškom, in ne ovirajo poslovanje pošt. Pripomniti je, da je dovoljeno prodajati po znižani tarifi kot blagovni vzorec le predmete, ki res služijo za vzorec dotičnega blaga. Blago pa (jestvine in druge stvari), ki je namenjeno porabi ali uporabi, je treba izročati na pošto kot pakete ali za inozemstvo tudi kot male pakete. Paketi Za vsak paket mora stranka izpolniti spremmeo za inozemstvo in carinsko deklaracijo (za Nemčijo samo eno). Oba obrazca prodajajo vse mariborske pošte pri pisemskih okencih. Spremnica stane 0.25 din, carinska deklaracija 0.10 din. Vsaka stranka mora paket s spremnico in car. deklaracijo predložiti carinarnici, ki pregleduje take pošiljke v carinsko-poštnem poslopju, Aleksandrova cesta 54 na peronski strani, prva vrata, levo, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Po carinskem pregledu šele predajajo stranke pakete na pošto. Poštne pristojbine za palete brez vrednosti v Nemčijo znašajo: do 1 kg . • ...................22 din do 5 kg.........................34 din Mali paketi Mali paketi so pisemske pošiljke, katerih feža znaša največ » k?- Največje razsežnosti feh pošiljk so: v dolžini 45 cm, v širini 20 cm in v višini 10 cm. Kadar so v obliki zvitka, ne sme presegati dolžina 45 cm, premer pa ne Pristoibina znaša za vsakih 50 gr 1.50 din, najmanj' pa 7.50 din. Priporočljivo je, da pristojbino stranke same nalepijo v znamkah na pošiljke. Na zavitek je napisati »Pelit paquet« (mali paket), točen naslov rn ime pošiljatelja. Malim paketom se ne smejo< prilagati pisma .Hi kake druge listine, kl imajo značaj osebnega dopisovanja. Pošiljatelj pa sme Položiti pošiljki odprt račun ali Mznam preclnietov ki se s pošiljko pošiljajo. Mali P^et se odprav -ojd a ijsod moApom <;U °i®K ^ nrinoro Ijajo kakor druge pisemske pošljke pnpor čeno, s povratnico, ekspresno itd. tl. ure. * »Jadran-Nanos" silvestrovanje v Narodnem domu. Pester spored. Vstopnice po znižani ceni pri Zlati Brišnik in v društveni pisarni v Narodnem domu. DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM RODO ZVIŠALI PREJEMKE Pred prazniki je predsednik vlade sprejel zastopnike stanovskih organizacij državnih nameščencev, ki so mu izročili spomenico za takojšnje zvišanje prejemkov. Ob tej priliki je predsednik vlade napovedal, da bodo po katoliških praznikih obravnavali to vprašanje in zvišali prejemke državnih nameščencev. m Dva pasja ugriza. V Kučemiku pri Mariboru je ugrize! pes viničarjevo hčerko Terezijo Teršakovo. — V Nebovi pri Košakih je domač pes obgrizel 28 letno deklo Matildo Milerjevo. * Silvestrov spored v bo prava senzacija. Sokolskem domu ..REV(':::X ANDREJČEK“ V SELNICI Na Stefanovo popoldne so vprizo-rili selniški diletanti Anzengruberje-vo ljudsko petdejanko „Revček An-drejček“. Igra, ki je šla že skozi mnoge slovenske podeželske odre, je doživela tudi v Grahorjevi dvorani, ki jo je za lo priliko do zadnjega kota napolnilo okoliško prebivalstvo, lep uspeh. Počasi so igralci, ki so se od dejanja do dejanja vedno bolj vživlja-li v svoje vloge, docela zajeli občinstvo. Treba je priznati;* da imajo selniški diletanti smisel za igro, le da bi bilo to njihovo holenjc šc“bolj podkrepiti in ga spraviti na pot reformiranega podeželskega igranja. Prav nobena škoda bi ne bila — te besede veljajo tudi vsem ostalim podeželskim odrom — da bi si podeželske gledališke skupine, ki jim ne manjka volje, naročile ter predelale Borkovo knjigo ,,Osvobojeno gledališče“, ki je izšla pred nedavnim. (Naslov: Založba „Oder“, Ljubljana, Cerkvena ulica 27-11.) Zadnje veljal prav v posebni meri za pionirje naših podeželskih odrov — za režiserje, ki so po navadi duše gledališč na podeželju. Skupna predelava Borkove knjige bo odpravila marsikak nedostalek, v prvi vrsli pa bo poenostavila scenerijo in nepotrebno kulisarijo, za katero tako ni prostora na čestokrat majhnih podeželskih odrih. ..Revčka Andrejčka" je režiral Jamnikar, Jamnikar je postavil na oder zgibano vlogo b Revčka Andrejca tudi živahno in razgibano e čka Janeza. Vlogo Revčka je podajal Jože Žunko, ^anez. pi^k, Maričko Jamnikarjeva, Frane . kmeta Hrastarja Geč, Spd* jeva, Nosanko Rozmanova, nje. pova. občinskega slugo Mesare mfJS- njen Rdečemu križu, bodo s g lctanLi ponovili na SilveslVtr0vaiije. uri popoldne. Po igri bo silvesfc^ « Prepreči nuval in nabavi si vs op za Silvestrovo v predprodaj P ^ * Silvestrovo, Sokolski dom- ja vstopnic din 10’- P« .>Pulnl“ 0. m Visoko odlikovanje. * riborske gasilske čete bančni sta. Bogdan Pogačnik, ta je * $ rešina mariborske gasilske zupes« se starešina Gasilske zveze za 1 dni odlikovan z redom s* ; » Brezsirbno potujete le, če ti? originalni ccni z vsemi _ možnimi ^ VaIj na ° katere Vas opozorijo, ^sestav.] vozni red, dajo vse mforraac j C() v tfa m Delavci tovarne Th°®f * disko riborn so zbrali 100 din za fc bjll od v zahvalo za božičnico, ki so jo ^ Teznem io v kurilnici ^ bit III eznem je v iiui ^ m* ki jo grozil celi tovarI”: nl-eprcčiH-. |JlD. ci katastrofo Pravočasno preP jijiJiB m Na Pobrežju je umrl najsw kajšnji občin 96 letni so J m V mariborsko boln”DSova»fi’ rsf biiFrK™'pSS v* ■*£ B^du “odiJto V»tesl ‘„Tr L* M vanega zvišanja cen za papir, „a zvijanje cen samo s pek -va % narodne prosvete, P svetne organizacije, da P svoj protest ni bilo. .. . * Umetniški klub na ministrstvo trgovine f ^aradi iro- Kino iri P*J§ * Esplannde kino. in “aJsin“' film „Verdi“. Sledi uajnovej je$>J < Tarzanov film „Tarzan F naJr ^ur«1 “ Union kino. ,,B>strc.iiv staD nejši fUm obeh numori . sjjejnB in Oliver Hardy. Salve sni . jnJ. • Grajski kino. Samo ** J veseloigra „Pazi, da sgJk Moser, Smeh, zabava.- V P1 prodane. Kupite vstopg^. Mariborsko gl*da Sreda, 27.: Zaprto. ^.pto Četrtek, 28., od 20.: » Petek, 29.: Zaprto. 0» rj Sobota, 30., ob čila tudi letos prire^ -fner večerni predstavi, m s* vestrovo, drugo za Novo Smularaka poroiH* deC.)., A („Putnik“, Manbo^gka 0 no, vetrovno, sneži, - c d 9 cm. . . g zelo 0 Vij Ribnica na P?h<^“6nega’ s ^ mirno, sneži, ^ cm —C, ^ Kotlje - Rimski ^ ršiea. A no, mirno, sneži,J4 bjaJno, Peca: -3. zelo p^’60 cB>» -3, 10 cm pršiča 113 odlična. Letošnja topla in deževna jesen Letošnja jesen je bila toplejša in rnno-1 prečno je padlo na posamezen padavin- go bolj deževna od lanske. Najlepši dan je bil 18. oktober z 26.8 stop., najbolj mrzel pa 25. november z 5.7 stop. pod ničlo, tega dne je celo najvišja dnevna toplota I.azala neprenehoma 24 ur nekoliko pod ničlo. Zelo topel dan je bil samo eden, mrzlih dni z najnižjo dnevno toploto pod ničlo je bilo 30, zelo mrzla s tudi najvišjo dnevno toploto pod ničlo sta bila samo dva dneva. Razlika izmed najvišje in najnižje toplote je znašala 32.5 stopinj. Povprečna toplota je znašala točno 9.6, povprečna najvišja 14.2 in povprečna najnižja toplota pa 5.4 stop. V lanski jeseni je znašala povprečna toplota komaj 5.3 stopinje, najvišja dnevna toplota je bila 21.0 in najnižja dnevna toplota je bila 12.7 stop. pod ničlo. Mrzlih dni s toploto pod ničlo je bilo 22, zelo mrzlih, ko je bila toplota ves dan pod ničlo, pa 6. Padavin je padlo v letošnji jeseni v 41 padavinskih dnevih 232.5 mm. Pov- ski dan točno 5.7 mm ali okrog 2.6 mm na vsak jesenski dan. Največja višina padavin je bila v enem dnevu 39 mm. V letošnji jeseni je 10 dni snežilo, največja dnevna višina snega je dosegla 13 cm. Sneg je pokrival zemljo oelih 9 dni. Lanska jesen je imela samo 23 padavinskih dnevov, v katerih je padlo 1.4.4 mm dežja. Na posamezen padavinski dan je padlo pribilžno 5.0 mm ali okrog 1.3 tnm na vsak jesenski dan Najvišja dnevna padavina je bila 18.2 mm. Snežilo je lanske jeseni 5 dni, sneg je ležal na zemlji 6 dni in največja dnevna višina je bila 17 cm. Najvišje se je v letošni eseni dvignil barometer na 747.6 mm, najniže se je spustil do 720.7 hi povprečni barometer-ski pritisk je znašal 737.0 mm. Lanske jeseni sta bila najvišji in povprečni zračni tlak nekoliko višja, ker je bila jesen stanovitnejša od letošnje. Povprečno najbolj vlažen dan letošnje jeseni je bil 5. ^^^Jembef « najboli suh * bil 8._dec< ^ Sl ^vpreCria vlažnost pa H Lanske jeseni je najv gjQ 0sto^, dnevna vlažnost do ^vprečna najnižja 67.7 ostotgj nost pa je znašala 8Z.1 saia , Janeti « Jasnih smo irne^ le*0^ poVP^jJ dni, zelo ob ilačnost je ^kritega nebi glenih dni, 9 dni - ^ ^ 4 dni. zelo oblačnih ? deSetm ^ oblačnost je ^ s1flo tu % ttr neba- slano in en pokritega glenih lpH|HjHII vihto. b,l0 ve5 p0v' Lanske JeS,enLhJdni. zato Je tu6 manj zelo oblačniIh ^ samo & prečna obl3en?ila večkrat. k torej par V Mariboru ctne 27. XII. 1939. »Veternik«; Stran 5. Zanimivosti 60 človeških življenj za kilogram smaragda V najbolj divjih dolinah kolumbijskih Andov je indijansko naselje Muzo. Sicer bi vas sama na sebi ne bila nikaka posebnost, če bi blizu nje ne bil največji rudnik smaragdov na svetu. Ta rudnik je nastal pred dvema stoletjema, ko je takratni španski guverner Jose Antonio de Villegar-Avenado s strahovitimi mukami prisilil Indijance, da so pokazali nahajališče dragocenih smaragdov. V nekaj desetletjih se je Muzo razvila v veliko in bogato mesto s 30.000 prebivalci. Smaragdni rudniki so v osrčju džungle, kjer je podnevi strahovita vročina, ponoči pa nevzdržen mraz. Samo črnci In nekaj Indijancev je toliko odpornih, da vzdrže v teh rudnikih. Rudarji so bolj podobni kaznjencem, kakor pa delavcem. Okoli rudnikov so žične °g.raj^’ jih čuvajo oborožene straže. Vsi, ta so onstran zastraženih žičnih ograj, so las kolumbijske vlade. Še celo kokosi, zanimivo je, da je v okolici rudnikov zelo mnogo kokoši, ki imajo^ nalogo. Ker je vedno manj velikih kosov smaragda, zbirajo tudi drobce d™g“’ Ijev. Najboljši zbiralci pa so kokosi, ta jim mala zelena zrnca še posebno prijajo. Zato je kokoš državna last. Meso je sicer last prebivalcev, drobovina pa last kolumbijske vlade. V drobovini zaklanih kokoši najdejo večkrat zelo mnogo smaragdnih zrnc, ki predstavljajo veliko bogastvo. Gorje tistemu, ki hoče kokos pretihotapiti iz rudniškega področja. Čaka ga drakonska kazen. Rudniki na ekvatorju so pravi pekel za rudarje. Od vseh strani so naperjene nanje strojnice in puške. Najbolj se boje velikega belega poslopja med rudnikom in žično ograjo, kjer je mučilnica. Vsak rudar se mora po končanem delu podvreči rentgenskem pregledu. Tam mu slikajo telo. Če najdejo v njem kakšno sled po smaragdu, se mora podvreči operaciji v beli hiši, kjer delujeta dva kirurga. Zato se rudarji spoštljivo in s strahom ozirajo na to poslopje in se ga kolikor le mogoče izogibljejo. Kilogram smaragda velja danes dva milijona dolarjev. Pri tem pa ni vračunano 60 človeških življenj, ki jih terja kilogram zelenih draguljev. WINSTON CHURCHILL angleški mornariški minister, ki je v Kaj vse prinaša vojna Holandska vas Kerkrade ima 5 tn široko cesto, ki je obenem meja med Nizozemsko in Nemčijo. Zahodno od ceste je le cerkev z občinskim domom na Holandskem, vzhodna polovica vasi s šolo in hišami pripada Nemčiji. Preden se je začela vojna je holandska vaška deca hodila v nemško šolo, nemški verniki so pa zahajali v holandsko cerkev. Zdaj je široka cesta zaprta na obe strani, obmejni stražniki stoje ob žični pregradi. Nihče ne sme po tej cesti, tudi ne otroci, ki nimajo dovoljenja. Prebivalci holandskega dela vasi morajo pol km daleč po J vodo, a Nemci, ki žive na tej strani, ne smejo puščati svojih krav k holandskemu občinskemu biku nego jih gonijo 3 km daleč k drucremu biku. Originalna reklama v zraku V okviru reklame in vabe za kupce je bilo doslej že premnogo originalnih poskusov. Ponekod gre reklama naravnost v fantastične oblike. Pravi mojstri reklame pa so trenutno še vedno Američani, ki so to panogo dvignili v pri nas še neslutene oblike in načine. Tako poročajo o neki novi senzaciji, ki se je poslužuje že nekaj velikih tvrdk. Na ogromna platna, dolga tudi čez 100 metrov, izpišejo s 5 metrov velikimi črkami za- DE VALERA vodja irskih nacionalistov v bojih za svobodo, zdaj predsednik irske republi- ke: ie poslal ameriški vladi poslanico za nujno sklicanje mednarodne mirovne konference, ki bi naj odpravila vse spo-?e s sveta. De Valera je mnenja, da Irska m Zedinjene države, niso zapletene v v°jno, da pa oba naroda gojita simpatije z onimi, ki jih je doletela nesreča vojne. marij skalan: htevano reklamo ter jo primerno okrasijo. S posebnimi razstrelilnimi bombami in raketami potem poženejo to reklamo v zrak. Tu obvisi reklamno platno v višini približno do 100 m. Reklamno platno ostane v zraku eno uro, kar seveda zavisi od atmosferičnih prilik. Jasno je, da je trenutno ta reklama najbolj upoštevana, saj je vendar človeški firbec neizčrpen. Nemčija mrzlično gradi podmornice Leta 19H so razpolagali Nemci le z 90 ja vojno sposobnimi podmornicami, niše »Pester Lloyd«. Takoj so pa prodrli krogi, ki so zahtevali, da je treba pospešiti podmorniško vojno. Tako je bilo med vso vojno zgrajenih 323 nemških podmornic, polovica teh je bilo poškodovanih ali izgubljenih. Na kraju voine je imela Nemčija 121 podmornic. Anglija je izgubila v svetovni vojni blizu 15 milijonov ton trgovinskega bro-dovja. Samo v 1. 1917 so potopile nemške podmornice od februarja do decembra za šest milijonov ton angleških trgovinskih parnikov. Izgube zaradi podmornic so bile petkrat večje kakor one od min. Tedaj je imela Nemčija kljub izgubam vedno več podmornic, na kraju 1917 je Nemčija dogradila skoro dnevno po eno podmornioo. V začetku sedanje vojne je imela Nemčija po mnenju mornariških strokovnjakov 60 podmornic. Službeno so priznali 43 podmornic, 28 da jih je še v gradnji. Zdaj ni več tajna, da je Nemčija že od pomladi, ko je odpovedala pomorski dogovor z Anglijo, začela naglo graditi podmornice. Vzdolž vse obale so Nemci zgradili vrsto novih ladjedelnic, ki so specializirane tako, da vsaka zase izdeluje posebne dele nevarnega podmorskega ladjevja. Posledice blokade v malih oglasih ... _____ _____n» Ker so Angleži uvedli ostro pomorsko za-noro za gotovo blago, so norveški listi poln. zanimivih, času primernih oglasov Tako je neki dnevnik v Oslu prinesel naslednje pri-mpre za letošnja božična voščila v tujino; ll iubi nečak Olaf! Rada bi Ti prav za prav „n«lala toplo jopico, toda vsak izvoz volne-P a biaga je prepovedan. Namesto te ri po-llfam kos furnirja. Mnogo poljubov Tvoja tet*Ltoba*Klara, težko in bolestno je misliti, Ja gj zdaj tisoče milj od nas v prostrani, nevarni tujini V posebnem zavoju Ti posiliam 12 prvovrstnih strešnih opek s tisoči poljubi- ramaš in jora ROMAN ZADNJIH UUDI NA ZEMUI 44 -očra-1 Rad bi govoril z velikim iznajditeljem . Rayani je poslušal filozofa z nar vsemirskega letala in si ogledal tudi le-'°co pozornostjo in njegovo staro j tajQ sam0t saj to je vendar velika izpolnitev moje najvišje želje. Že ob ustano- Se Je zmračilo. »Ako je vse to, kar ste mi poveda.i, ‘‘esiiica,« je dejal »potem je moj Rayaw-ftUr jama razbojnikov in ne naselbina 2®dnjih izbrancev človeštva.« »Prisegam vam slovesno, včliki,« je Rjavil filozof, »da si nisem izmislil niti najmanjše podrobnosti vsega tega. Vse najpopolnejša resnica. Ako ste dobro °I>azovali, ste morali že sami spoznati, da v Rayanipuru nekaj ni v redu.« »To sem res opazil, vendar se mi je zdelo,, da se morda le motim. Tudi zgodba o Ramasu se mi je zdela že od začetka sumljiva.« »Potem sem prepričan, da mi boste do konca zaupali in uslišali mojo za enkrat edino željo in dovolili Chasiju Kha-nu, da obudi Takurja Indorja. Toda obu-dtev mora' ostati vsaj za enkrat prikrita. Nih£e razen nas treh ne sme izvedeti zanjo,« »To željo vam rad izpolnim, tembolj Še> ker zanima sedaj tudi mene samega. vitvi naselbine sem se zavedal, da ne bo mogla trajno kljubovati zunanjim vplivom. Zemlja se stara dalje in morda ni več daleč čas, ko bodo tudi življenju v Rayanipuru šteti dnevi. Edina rešitev zadnjih ljudi je mogoča samo v preselitvi na Venero, zadnji planet našega sončnega sistema, kjer je razvoj še mogoč. Ako izpeljemo to, potem mi ni žal, da sem se po tisoč letih znova vrnil v življenje, čeprav sem našel tu drugačne razmere, kakor sem jih pričakoval in si jih želel.« »Z vašo pomočjo, veliki, bomo izvršili tudi to zadnje in največje delo človeštva na zemlji ter uresničili sen bilijonov prednikov.« »Zgodi se tako!« je vzkliknil Rayani. »Ali na nekaj vas moram še opozoriti, veliki,« je dejal Hampur Kamthi. »Bodite previdni in pazljivi! Yagiri Seoni in njegovi tudi nasproti vam ne bodo izbirali Prijeten Božič! Tvoj Olaf.« »Ljubi stari oče! Na sveti dan boš že 95 let star. To mora biti zdrav zrak v Ameriki. Vesele božične praznike in naša srčna voščila. Radi bi ti poslali posebno topel termofor, toda je prepovedano. Pošiljamo Ti namesto tega par vesel. Milijon poljubov Tvoj nečak in pravnuk v Oslu.« »Vaša ekscelenca, ljubi tovariš! Sprejmite moja in moje dežele zagotovila k spoštovanju do Vas in Vaše države ob priliki božičnih praznikov. Kot primer posebne naklonjenosti Vam pošiljamo pralno desko. Vaš Jensen, zunanji minister.« sredstev, ako bodo zaslutili, da jim grozi nevarnost.« »Vi menite, da bi se tudi nad menoj izpozabili?« je zgroženo vzkliknil Ra-yani. »Ne samo menim, celo trdno sem prepričan. Odstranili bi vas in sporočili ljudstvu, da ste umrli. Nihče se temu ne bi čudil. Priredili bi vam najveličastnejši pogreb, slavili bi vas in žalovali za vami, in v Rayanipuru bi teklo življenje dalje, kakor da se ni nič zgodilo.« »Strašno!« »A resnično.« »Upošteval bom vaš nasvet« »Z Ghasijem Khanom morate govoriti tako, da Yagiri Seoni za to ne bo vedel.« »Tudi to bom storil,« je obljubil Ra-yani prav v trenutku, ko so se odprla vrata in je stopil v sobo Yagiri Seoni sam. »Ta prihod je najboljši dokaz, da je prisluškoval« je dejal filozof v sanskrtu.« Prišel je samo zato, ker ni mogel razumeti najinega pogovora.« »Pozdravljeni, včliki!« je vzkliknil priliznjeno Yagiri in se globoko poklonil Rayaniju. »In tudi vi ste tu, veliki filozof!« je dejal Hampurju Kamthiju. »Gotovo razpravljata o stari filozofski modrosti.« »O tako stari, da se poslužujeva celo govorice najstarejših modrecev nekdaj tem resoru tudi med svetovno vojno vodil usodo Velike Britanije na valovih Angleški pacifisti. V angleškem tisku razpravljajo zadnje čase o tem, ali je krščanstvo pacifistično ali ne. Yorški nadškof je izjavil, da je pacifizem moderno krivoverstvo, dočim birminghamski škof poudarja, da kristjani ne bi smeli služiti v vojski. Vsa prva tri stoletja je bilo krščanstvo izrazito pacifistično. Birminghamski škof je protestiral proti postopanju newcastelskega sodišča, ki je obravnavalo slučaj dveh članov sekte »Priče Jehove«, ki jima je verske prepričanje branilo pod orožje. Angleški sodniki so namreč odložili paragrafe in sodili s sv. pismom v rokah. Boltaga in njegova žena sta šla v kino. Biljeterka jima je posvetila in diskretno vprašala: — Kaj je ta dama vaša žena? — Da, žalibog, odgovori Boltagu, še več kot dvajset let... * * — Miha, vsako jutro prihajaš kasneje domov! Kaj naj to pomeni? — Eh, Barbka, bilo je tako temno, da nisem mogel najti poti... — čakaj, tepec, drugič ti bom posvetila, da boš še predobro videl... m — Hvala vam, ne bom vzel... Raie s! kupim podganjega strupa, je cenejši... velike in slavne Indije,« je dejal Rayani »Jezika »Vede«, Višnja in Šive,« je dodal filozof. »Do te modrosti se moja ni povzpela,« je dejal Yagiri. »Moji posli so mi nalagali preveč skrbi za blagor potomcev vaših izbrancev, veliki, da bi se bil mogel naučiti jezika praprednikov našega plemena.« »Ta vam tudi ne bi bil potreben,« je dejal Rayani. »Sanskrt je samo jezik starih modrosti, neprikladen za sedanjost najpopolnejšega človeštva. Ali smem izvedeti, kaj mi je naklonilo čast vašega obiska?« »Saj res, veliki,« je vzkliknil Yagiri, »skoraj bi bil pozabil, čemu sem prav za prav prišel. Zvečer prirejamo koncert stare evropske glasbe. Želeli bi, da bi ga počastili s svojo navzočnostjo.« »Ako mi bo zdravje dopuščalo, se ga gotovo udeležim.« »Prišli pa boste tudi vi, Haupur Kamthi.« »Stara glasba me je vedno zanimala, zlasti evropska,« je dejal filozof.« Iz katerega tisočetlja je?« »Iz desetega.« »Zanimivo.« »Zelo zanimivo. Na svidenje na koncertu!« Yagiri Seoni se je hinavsko poklonil in odšel. Soort Smučarska tekmovanja na Gorenjskem SK BRATSTVO JE PRIREDILO TEKMOVANJE V ŠTAFETI ;$ x 5 KM IN SKOKIH dovoljuje skoke do 30 m, so bili doseženi sledeči uspehi: Seniorji: 1. Pribošek Frane (Ilirija) 142.3 točke (23.5 ra in 25.5 m) izven konkurence, 2. Klančnik Karel (SraK Ljub-bljana) 139 (22.5 m in 23.5 m), 3. Legat Srečko (JASO) 128.8 (22 m in 22 m), 4. Razinger Tone (Bratstvo), 5. Klančnik Gregor (Dovje-M.), 6. Pogačnik Tone (Bratstvo). Juniorji: 1. Bukovnik Leon 143 točk (22.5 m in 22.5 m), 2, Kodrež Stanko 139.5 (22 m in 22.5 m), 3. Rainger (vsi Bratstvo) 12G.3 (20 m, 20 m), 4. Brun Berti (Bratstvo), 5. Jaklič Ivan (Ilirija). s Dve moštvi hokejistov SK Iliriji, Za zimskimi športniki MZSP so preko praznikov priredili prva tekmovanja tudi Gorenjci. SK Bratstvo je otvoril sezono na Stefanovo s štafetnim tekmovanjem 3x5 km na Jesenicah. Proga je bila srednje težka ter večinoma dolinska. Nastopile so le štiri štafete SK Bratstva, zmagala je prva v postavi Smolej Franc, Knific Jože, Ženiva Lovro v času 1:00.14, kot druga se je plasirala druga članska, nato pa sledita obe mladinski štafeti. Najboljši čas dineva je dosegel naš olimpijec Smolej Franc z 19:48 pred Knificem Jožetom, Razingerjem Tonetom in Zemvo Lovrom. Na skakalnici SK Bratstva so bile tudi skakalne tekme ob udeležbi 12 smučarjev, članov SmK Ljubljane, Ilirije, JASO, SmK Dovje-Mojstrana in SK Bratstv«, med njimi 5 juniorjev. Na skakalnici, ki DAME! POZOR! ZAKAJ SIVE LASE? ko si lahko za din 26 same pobarvate z neškodliivo berlinsko Omonell Henna-Sham-ooo barvo Dobite iih v vseh niansah z navodilom or! elav' nem zastopstvu: Ludvik ller-šič, Ljubljana, Rimska 13. Tekoči Sharnpon 250 cr & din 20— 11287-1 „beli“ in _ „zeleni“, sta absolvirali prvi javni trening. „Beli“ so premagali „zelene“ s 3:2 (1:0, 1:1, 1:1). Nogomet preko božičnih praznikov Na_ področju Slovenske nogometne zveze ni bilo preko božičnih praznikov nogometnih tekem, prav marljivi pa so bili kljub zimski sezoni Hrvati in Srbi, ki so priredili celo vrsto tekem, med njimi številna gostovanja prvorazrednih madžarskih moštev, ki pa so nam prinesla v celoti malo razveseljive rezultate. Pomemben uspeh je dosegel v Beogradu RSK proti Ujpestu z zmago 5:3 (3:0), ki pa je z ozirom na potek tekme skoroda prenizko izražena. Drugo tekmo je Ujpest odigral proti Jedinstvu ter zmagal v razmerju 3:0 (2:0). Jedinstvo je imelo mnogo idealnih šans, a ni izkoristilo niti ene. Ferencvaros je v Novem Sadu zabil v dveh tekmah kar 16 golov. Nasprotnik prvega dneva je bila Vojvodina, ki je izgubila z 8 :2 (2 :0), vzdržala je pritisk gostov le do odmora, prava katastrofa pa je zadela drugi dan beograjsko Jugosla- vijo v obliki poraza 8:0 (6:0). Ferencvaros bo jutri odigral svojo zadnjo tekmo na turneji po naši državi v Subotici proti Bački. Madžarski klub Szeged je nastopil dvakrat v Borovem proti Bati ter je prvič izgubil z 1 : 3 (1 : 3), drugič pa z istim rezultatom zmagal. V tretji tekmi proti SK Zemunu je dosegel samo remis z 2 : 2. V Hrvatski nogometni zvezi so nadaljevali tekmovanje za hrvatski pokal. V Zagrebu je HAŠK premagal Zet s 5 : 0 (3 : 0), Con-cordia pa Orient s Sušaka 7 : 0 (5 : 0). V Splitu je Hajduk odpravil »Majstora s mora« s 6 : 3 (4 : 1), v Subotici je Bačka porazila Slogo iz Vinkovcev s 5 : 0 (3 : 0), v Sarajevu pa je Sašk remiziral z Zrinjskim (Mostar). s. Največje presenečenje v tekmovanju za italijanski cup pomeni poraz Ambrosiane proti Torinu z 1 : 2. Ambrosiana je izpadla iz konkurence. Letošnji uspehi mariborskega tenisa Upravni odbor JTZ je odobril sledečo tenisko ranglisto na podlagi uspehov v letošnji sezoni: 1. Franjo Punčec (Concordia), 2. Drago Mitič (ATK, Zagj-eb), 3. Josip Palada (ATK), 4, Franjo Kukuljevič (ZKD, Zagreb), 5. Franjo Schaffer (Hašk), ti. m 7. Ljubiša Radovanovič in Boris Smerdu (oba BTK, Beograd), S. Stevan Laszlo (BTK), 9. Dragutin Friedrich (Ilašk), j0. Matija Berta (BTK). Predložen je bil tudi vrstni red dam Florijan, Sernec, Prav-dič-Andjelkovič, Bačkor, Crnadalc, ki pa ni Ml sprejet, ker nekatere igralke niso iz-polnite pogojev za uvrstitev v ranglisto. lako izgled.a ranglista igralcev kategorije A. Na isti seji pa je upravni odbor zveze sestavil tudi službeno listo najboljših 20 igralcev kategorije B, v kateri so na od- ličnih mestih tudi nekateri naši ožji rojaki in someščani. Vrstni red je sledeč: 1. Josip Sarič (Concordia, Zagreb), 2. Oton Blanke (Rapid, Maribor), 3. Nadan Albaneže (ISSK Maribor), 4. Mogin Teodor (Šumadija, Beograd), 5. František Koželuh (Hašk, Zagreb), 6. Dragoljub Dukič (Su-madija), 7. Jovan Boroš (TK Plavo-beli, Subotica), 8. Krznar Milan (Concordia Z), 9. Banko Janez (Ilirija, Ljubljana), 10. Briksi Predrag (Slavija, V.), 11. Krstič Ante (ATK Zagreb), 12. Ivan Strok (Concordia), 13. Fredi Korenčan (ISSK Maribor), 14. in 15. Hrnjak Boris (ZKD, Zagreb) in Stevan Tončič (ISSK Maribor), 16. Milan Geduldig (TK Vršac), 17. Mladen Frolich (ZKD), 19. Josip Miočka (Hašk), 20, Zvonko Balog (Concordia), DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU IN V UMETNEM DRSANJU I ehničnl odbor JDZ je razpisal državno prvenstvo v hokeju na ledu za leto 1940. Finale bo 13. in 14. januarja v okviru dvodnevnega turnirja štirih ligašev: Ilirija (Ljubljana), ZKD, Hašk in Maraton (vsi Zagreb). Vsi zvezini klubi imajo pravico izzvati pred tem na kvalifikacijsko tekmovanje SK Maraton, ki se je lani plasiral na zadnje mesto, tako da je na ta način konkurenca odprta za vse. Kot prvi termin za kvalifikacijske tekme se predvideva že 31. december. Organizacija državnega prvenstva v umetnem drsanju na ledu je poverjena SK Iliriji, kot termin pride v poštev 20. in 21., odnosno 27. in 28. januar. Podroben razpis bo razposlal klubom prireditelj. BALKANSKE IGRE V ROKOBORBI Vrhovna težko-atletska zveza je dobila obvestilo, da bo balkaniada v rokoborbi v začetku marca 1940 v Carigradu. K VTERA DRŽAVA BO PRIREDILA SVETOVNI NOGOMETNI CUP 1942 V kratkem bo v Ženevi zasedanje FIFA, ki se lx> poleg drugih vprašanj bavila tu- Vprašanje SEIBT-SUPER RADIO za razvajenega poslušalca. 5-cevni. 7 okrožij 3 valovne dolžine po din 3300.— in din 3.800.—. Zahtevajte ponudbe od zastopstva Ludvik Ileršič. Ljubljana Rimska 13. 11288—1 Prodam POHIŠTVO moderno, malo rabljeno, za eno osebo radi selitve poceni naprodaj. Kralja Petra cesta 72-1. Studenci. 12635-4 OTROŠKI VOZICE K dobro ohranjen, globok, ugod no naprodaj. Aleksandrova 54 Vprašati pri hišniku. 12649-4 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri Š. Ketiš-u, Stolna 1. 11496-1 Sanke nudi zelo ugodno galanterijska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26 Continental Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE in prazno sobo oddam. Mlinska ul. 32-11. 12644-5 STANOVANJE lepo trisobno s kopalnico oddam. Maistrova 16, vrata 7. 12650-5 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 (.rubltana. Prešernova ul- 40 pMdtistoeiie aajnovejše vzorce prevzame v delo, preobleče gu«^ lit „w Maribor, s«« Glavni trg ^ Zlalo in sreM briljante, zastavljalo« ' išče nu\no za nakup V naiem DOBRO MESNICO vzame v najem ali na racur dober podjetnik v centru me sta Maribor ali v okolici, s klavnico in delavnico. Ponud be na Karl Rajniš, Meliska cesta 68. 12648-15 Dipl. optik E.PETELN MARIBOR • GRAOSKI TRG ? Zahvala Delavstvo tvrdke Škrinjar & Dolenc se svojima šefoma lepo zahvaljuje za božično darilo. Sobo odda Širite „Večernik“ M. Ilgerjev ste Maribor, Gosposka oU« OKASA tablete Pn spoln. slabost lahko poskusite OKASA tablete za »"OtK® 100 komadov dm prot, povzeti® Zastopnik '■ Mr. Rožman . _ Ter*«' Beograd # Oft-ror S- ^ Pozor! # Staro železo, JUST««"** 5»*- gal Ptujske naj se poveri organizacija tc konkurence, bo rešeno na kongresu FIFA v Luksemburgu 1940. Do sedaj je bil najresnejši kandidat Nemčija, vendar je jako verjetno, da v sedanjem položaju v tem pogledu ne bo uspela. Znatno so narasle Sansc južnoameriških držav Argentine in Brazilije, zlasti slednje, ld je kot edina država Južne Ame rike sodelovala v svetovnem cupu 1938 ter ji pripisujejo radi tega že nekako mo ralno pravo na to, da se ji odstopi orga nizacija svetovnega prvenstva 1912. S. Naša zlmsko-sportna zveza je prijavila za zimsko-sportni teden v Ga-Pa 18 tekmovalcev. Glavna tekmovanja bodo v času od 1. do 4. februarja. Za naše barve bodo star-tali dve štafeti, 6 skakalcev in 2 alpinca. s. V meddržavni waterpolo teknil je v Budimpešti Madžarska premagala Italijo s 3 : 1 (1 : D. s. Dunajski Rapid bo koncem marca 1940 gostoval v Zagrebu proti Gradjanskemu. s Jugoslovanska boksarska reprezentanca bo nastopila 7. januarja v Bratislavi proti Slovakom. s Meddržavna nogometna tekma Francija—Portugalska se bo na predlog prve bržbone odigrala 23. januarja v Parizu. SOBO lepo opremljeno, z dvema posteljama in eventualno so- j uporabo kuhinje oddam s 1.1 januarjem. Koroška cesta 95, | vrata 4. 12467-7 SOBO lepo, opremljeno, sončno takoj oddam boljšemu gospodu. Aleksandrova a 67-11, levo. 12636-7 LINOLEJ, gumi platno kupite najceneje ■.OB F. Novak, Jurčižev* voščeno in SAMSKO SOBO opremljeno, s kopalnico, od-! dam solidni, stalni stranki. ' Prešernova št. 30. 12645-7 SOBO opremljeno, oddam. Smoletova 8-1. 12647-7 oddam. SOBO Ptujska 29. 12651-7 Tezno. nova Naznanjam svojim cenj. gostom, sredo prevzel znano d* ** sreuo a »v • restavracijo na Aleksandrovi cestL .-dovoli#,6 Skušal bom svoje cenj., 8°®t(Lbomimi vi priznano prvovrstno kuhinjo m Toplo se priporoča ^ rasiavralar A,°^i trg 3-doslej gostilna »Triglav«, ^ MALI OGLASI CPNE MALIMi OOLASOMt V malih oglasih «'ane »saka beseda 80 par. oalmanlia orlttolblna ra te oglase le din S.— Uuzbe orekllcl. donlsovanla In tenltovanlskl oglati din I,— do besedi Nalmanlil £a J9 ...»ti. At*? lor Debelo tiskane besede »e računalo dvolno Oglasni davek ta enkratno oblavo znaša dlo 2—. Znesek za male oglase se olačnle takol orl naročilu oziroma ga le »poslati » nismo skuna) * t»radiom ali na po ooStnl ooloinlcl na čekovni račun St 1!.«». Za vse pismene odgovore glede mallb oglasov se tnora oriloiltl znamka za 3 din. Razno NE POZABITE si nabaviti najboljše vino v gostilni »Prešernova klet«. Gosposka ulica. 12299-1 la CVETLIČNI MED (točen) od din 15— naprej. O. Crepinko, čebelarstvo, prodaialna čebelarskega društva Maribor, Zrinlskeea tre št 6. 9789-1 NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na. odele, koce, zimsko perilo pletenine, nalcenelše »Mara«, trstovina A. Oset. Koroška c. 26 (polee tržnice). 9879-1 Zahvala wa. Ob bridki izgubi našega preljubega soproga, očeta, ta in tasta, gospoda Vekoslava Froma šolskega upravitelja v p- izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem za izražena j jjča Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, predse ^ p^em, skega društva, levi breg, g. Mirku Vaudt za ganljiv ^nce{tt> ki s° darovalcem cvetja in vencev in vsem prijateljem n ^.egOVj zadnj1 blagopokojnika v tako častnem številu spremili na poti k večnemu počitku. Maribor, 27. decembra 1930- . MLUJOCI OSTAL*- Izdajo in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Marlborn. Tiska Mariborska tiskamo d. d, nc vrače jo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6, — Telefon , predstavnik STANKO DETELA v Maribora. - Oglasi ureduištva Slov. 25-07, in upravo Slcv, —---------------- Rokop,9>, boru. — U(t'us' P° 6tev< 11 as.«. _ P^siai i«1«”1 “